46 Ljubljansko barje nudi dom marsikate- remu organizmu. Ena izmed bolj skriv- nostnih prebivalk tega območja je edi- na avtohtona vrsta želve celinskih voda pri nas – močvirska sklednica (Emys orbicularis). V sklopu projektnih ak- tivnosti Herpetološkega društva, ki so v 2020 potekale na območju Gmajni- ce–Curnovec, smo zbrali nekaj novih podatkov in zanimivosti, ki nam bodo lahko v prihodnje koristili pri varova- nju te »… za domačo favno zelo intere- santne in zelo redke plazilke«, kot jo navaja že sto let stara Spomenica. Kot že nekaj let poprej so v sklopu dru- štvenega projekta Varstvo gnezdišč mo- čvirske sklednice na območju Ljubljan- skega barja 2020, ki ga je sofinancirala Mestna občina Ljubljana, potekale raz- lične aktivnosti. Med drugim smo petim samicam močvirske sklednice namestili oddajnike in jim z radijsko (VHF – ang. Very High Frequency) telemetrijo s spre- jemnikom sledili v maju, juniju in juliju. Na takšen način smo odkrili štiri gnezda, ki smo jih zaščitili s kovinsko mrežo, na- peto neposredno nad gnezdom. Ta ukrep zagotavlja dodatno zaščito jajcem v gnez- du pred morebitnimi plenilci (lisice, jaz- beci …). Močvirske sklednice na območju Gmajni- ce–Curnovec ogrožajo predvsem intenzi- fikacija kmetijstva, oranje, uporaba težke kmetijske mehanizacije, gnojenje in novi nanosi zemlje na območja gnezdenja. Ljudje smo v to okolje zanesli tudi več tujerodnih invazivnih vrst rastlin, kot sta zlata rozga (Solidago sp.) in žlezava nedo- tika (Impatiens glandulifera). Te zasenču- jejo potok Curnovec ter njegove kanale in bregove, ki predstavljajo življenjski prostor sklednice. Invazivne rastline vse bolj preraščajo tudi opuščene obdeloval- ne površine, ki jih lahko samice uporabijo za odlaganje jajc. Prav tako jo ogrožajo v naravo izpuščene tujerodne invazivne vrste želv, ki zasedajo podobno ekološko nišo in s svojo agresivnostjo izpodrivajo močvirsko sklednico. Pri nas je najbolj razširjena okrasna gizdavka (Trachemys scripta) s podvrstama rdečevratka (T. s. elegans) in rumenovratka (T. s. scripta). Prodaja teh dveh podvrst je v Sloveniji od leta 2016 sicer prepovedana, vendar sta Varstvo močvirske sklednice na Ljubljanskem barju 2020 Besedilo: Sara Strah in Leon L. Zamuda Foto: Sara Strah zaradi izpustov v naravo pri nas splošno razširjeni in se tam tudi uspešno razmno- žujeta. Velik dejavnik ogroženosti močvirske sklednice na območju Gmajnice–Curno- vec predstavlja tudi fragmentiranost ha- bitata, ki je posledica gostega omrežja cest in železnice. Že v preteklih letih smo pri telemetrijskem spremljanju samic opazili, da nekaj želv v obdobju odlaga- nja jajc migrira čez precej prometne ce- ste, med drugim tudi čez avtocestni izvoz. Vsako prečenje železnice ali ceste je za želvo lahko usodno, kar se je v preteklosti že zgodilo. Dve samici, vključeni v leto- šnjo telemetrijo, smo spomladi nekajkrat našli v neposredni bližini železniške pro- ge. Eno izmed njiju smo junija 2020 našli sredi železniških tirov. Imela je povože- no anteno oddajnika, sama pa je bila na srečo nepoškodovana. Druga samica je na nasipu pred progo tri večere neuspešno kopala luknjo, da bi vanjo odložila jajca. Nasip se je, verjetno zaradi nasute prsti in kamenja različnih velikosti, izkazal za ne- primerno mesto za gnezdenje močvirske sklednice. Upamo, da se bodo iz štirih v projektu zabeleženih gnezd, ki so na pri- mernejših mestih, spomladi 2021 uspe- šno izvalili mladiči. S tovrstnimi aktivnostmi želimo v dru- štvu izboljšati varstvo te ogrožene vrste in spodbuditi aktivno upravljanje njenih habitatov. Namen takšnih projektov je zbiranje podatkov oz. krepitev poznava- nja biologije vrste. Uspeh je vsako najde- no in zavarovano gnezdo in s tem poveča- nje gnezditvene uspešnosti. Močvirska sklednica je v Sloveniji zava- rovana vrsta, po Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam pa je opredeljena kot priza- deta vrsta. To pomeni, da njen dolgotrajni obstanek, ne samo na območju Gmajni- ce–Curnovec, temveč na območju celotne Slovenije, ni verjeten, če ne odstranimo vedno večjih ogrožajočih dejavnikov. Samica močvirske sklednice na žitnem polju. Samica, najdena na železniški progi, s povoženo anteno oddajnika.