m3s31h shod ah AvrajiaAO iT/i3,iaofl Bistrici, Ljubnem, Lan-Podnartu. Radovljici, Ribnem '*) v Bohinjski Srednji, vasi. Lahko pa ? žo doslej osnovali več teb. aktivov, ^ bj bile politične priprave boljše in b;. mladi, zadružniki imeli več po-od političnih in zadružnih orga-"fcfccij. ..^ pomočjo teh aktivov se bo mla-'n?' bolj aktivno vključevala, v delo *đrug, sc učii?, gospodarjenja, a ^rati tudi vplival?, n?, naglejši soci-'"tirni razvoj vasi. Aktivi mladih 2«fttžnikov so no smejo odtegovati tad rug, marveč morajo biti njihov sestavni del. Mladi zadružniki bodo plačali posebno mladinsko deleže po 250 din in postali enakopravni člani zadrug. Nr, t?, način bo moč pomladiti zadruge, zlasti p?, njihove upravne odbore, katerih člani so stari zdaj povprečno 65 let. Nekateri aktivi mladih zadružnikov so žo postavljajo z dokajšnjimi uspehi in so v celoti opravičili svoj obstoj (po razpravi na konferenci sodeč pred-njačijo zlasti fantje in dekleta iz Na-klega, njim p?, sledijo mladi zadružniki v Cerkljah, Vclesovem, Sel« ih, Lancovem, Zireh in drugod). Nekateri so žo priredili strokovn?, predavanja, drugod so se lotili raznih poskusov z novimi semeni, organizirali so razna tekmovanjr. (tekmovanje koscev, ža-njic) ipd. V nekaterih krajih pa je pomanjkljivosf; v tem, d?, so sc ti mladi fantje in deklet?, za zdaj še premalo vključili v delo kmetijskih zadrug ali pr. so jih posamezni starejši, po miselnosti konservativni odborniki celo odrivali, ker mladino podcenjujejo ali P?> jim ni pri srcu njena naprednost. N?. konferenci pa smo slišali tudi o zadrugah, ki želijo čimprejšnjo ustanovitev kluba mladih zadružnikov, pa so le-ti v posameznih primerih celo prepočasni. BREZ ODLAŠANJA gorenjskih kolektivov, ki so se e<* prvimi, resnejšo lotili dela z?, po- , Canjo proizvodnosti in proizvodnje, l zlastj znan in poučen primer iz 'Jsko tovarno obutve »Planika«. V eJ tovarni že uvajajo konkretnejše j repe, kakor so analitska ocena de-l Vn'h mest, ki naj omogoči ustrezno |/~r©Vsko poMtikr in primernejše na-ajcvrvnje, tečaji zr, priučevanje ljudi, ^Postavljanje organizacijskega oddel-. • ki naj sistematično in po sodobnih ^ lodab proučuje možnosti z?, dvigava Proizvodnosti itd. Zlasti pa je pri važno to, dr, tovrstni, ukrepi v dil k^iki« niso samo stvar nekaj vo ■ "bo^r"- ljudi T' ukrepi so namreč, plod *nanj?, vsaj večine, če že ne celot-kolektiva, d:-, jo povečanje pro-^°dno,ti del? neodložljiv?, naloga, ^ hočemo priti j; življenjskim stan-n?. zeleno vejo in če uaj si Ho!. D°djetje zagotovi zdravo bodoč-tiv t>o tega spoznanja p?, je kolek-% ^'šel za^o, ker so g? organi sa-1^ opravljanja, družbene organizacije USj uPrav?, podjetj?, pritegnili k so-Hi( VarJalnemu obravnavanju ekonom- Problematike podjetja. "<* za del° pri OLO Je analitsko i*1*0 delovnih mest in še nekatere povečanje proizvodnosti 'ekti Dr'Por°č2' vsem gorenjskim ko-% 0tn> konkretno P?, sc se analit-tii||.°Cenct delovnih mesfi razen v »Pla-u< 'otili še v devetih podjetjih. Ue^^ar p?, ponekod šo ni opaziti siti^ a^čno organiziranega in zavest- ?* Iot evanj?. teh nalog. Ugodne tež- SrDo stabilizaciji trga, ki jih že za- ^utm° Cutiti> so zato z?' zđa^ še "adelovanj?, mehanizm?, družbe-h\' Plana, kakor pa sistematičnih \ adevanj zavestnih subjektivnih sil. oV|iekod brišejo šele prah s površja Mj S*ne problematike svojih podjetij, ^»o S0 vsr' razprava o žgočih druž-v . "tHonomskih vprašanjih sprevrže ^v*°"i*ktivno iskanje krivdo za te-*Solj v raznih predpisih in raznih ciniteljih izven podjetja, ne ^'je Pa pre<* svojim pragom. To v kritikastrstvo, ki samo še bolj zamegljuje pofi K učinkovitemu reševanju. So primeri, ko posamezniki smatrajo in razlagajo, d?, obstoji vsr, borba za povečevanjo proizvodnosti dela v poviševanju norm. Tako razlaganje te izredno pomembne družbeno-ekonom-ske naloge je povsem napačno in zelo škodljivo, saj docela, neopravičeno prikazuje ukrepe za dvig proizvodnosti v luči priganjaštva. Tu ne gre za povečevanje fizičnih naporov, marveč za racionalnejše izkoriščanje osnovnih sredstev, delovnega časa in materiala s pomočjo primernejše organizacije dela, ki lahko pripomore k večji proizvodnosti marsikdaj celo ob manjšem fizičnem naporu ljudi. V posameznih podjetjih ostajajo zasnove za uresničevanje te naloge le v ozkerr. krogu vodilnih ljudi. Tako prejeto ukrepe p", sprejemajo potem ljudje kot diktat »z vrha« in jih zato ne uresničujejo tako, kot bi jih, če bi pri njihovem snovanju tudi sami sodelovali in če bi jim kdo natanko razložil njihov pravi namen. Niso tudi še povsem zlomljene težnje, da bi se prilagajali novim družbenim ekonomskim zahtevam samo v toliko, kolikor k temu neposredno silijo predpisi. Marsikje še manjka zavestne, sistematične akcije komunistov, sindikalnih organizacij in organov samoupravljanja v podjetju. Nekateri tovariši iz vrst tehnične inteligence se še ne ukvarjajo dovolj s sodobno organizacijo proizvodnje, ponekod pa imajo premalo pomoči komunistov in sindikalnih podružnic. Nekatere osnovne organizacije ZK in sindikalne podružnice še niso dovolj doumele, da povečevanje proizvodnosti dela ni zgolj nekaka trenutna stvar, marveč izredno pomembna in neodložljiva družbena idejnopolitična naloga, saj gre za odpiranje nadaljnjega obdobja v našem družbeno-ekonom-skem razvoju. Zavestno uresničevanje te naloge, ki ne sme več čakati pred vrati, naj postane osnovna značilnost v delu naših družbenih in političnih organizacij, le zlasti p?, komunistov, v sedanjem obdobju. Z-k ZADRUŽNIŠTVO JE EDINA MOŽNA POT ZA RAZVOJ KMETIJSTVA V razpravi se je oglasil predsednik Okrajnega odbora SZDL tov. Mirko Zlatna.., ki je med drugim poudaril, da je ta konferenca izredno važna ne le za nadaljnje delo aktivov mlađih zadružnikov, marveč tudi za celotno zadružništvo na Gorenjskem. Poudaril je, d?P sc mladi zadružniki s prvimi uspehi lahko zadovoljni, vendar pa morajo pri tem imeti pred očmi, da so to rer šele začetni uspehi. Delo nekaterih teh aktivov za. zdaj še ne ustrez?, povsem dejanskim možnostim zr. njihove delo in našim pogledom na socialistični razvoj kmetijstva. Vzgoja in. agrotehnični ukrepi so sila važen pogoj z?, tr. razvoj, tod?, ne edini, kajti stvar? se je treba lotiti še z druge, prvenstveno plati. Co hočemo doseči to, d?, bo dajalo kmetijstvo lahko več pridelkov n?, trg in. d?, bo tudi samo od tega imelo več koristi, moramo predvsem ustvariti ustrezne družbene in gospodarske pogoje, ki so v novi vlogi zadružništva v našem kmetijstvu. Pri tem je treb?, imeti pred očmi smer našeg?, družbeno ekonomskega razvoja, v okviru katere razvijamo celotno naše gospodarstvo, vsa njegova področja, od industrije do kmetijstva, zatorej ne moremo pojmovati razvoj?, kmetijstva, ločeno od razvoja ostalih gospodarskih panog. Nasprotno! Na uspešen razvoj kmetijstva lahko računamo le, čo hkrati razvijamo tudi industrijo in druge gospodarske panoge. Tudi drugod po svetu je kmetijstvo razvito le tam, kjer je razvita industrija. Naš?, praks?, in tudi izkušnje iz drugih držav, ne glede na njihov družbeni sistem, dokazujejo, da je kmetijsk?. proizvodnja na razdrobljenih površinah silno draga, da ne more prinesti tolikšnih dohodkov, da, bi zagotavljali modernizacijo kmetijstva. Ob tem lahko torej ugotovimo, da smo morali kreniti na pot zadružništva pri razvijanju, kmetijstva. Zadruga naj bo združenje kmetijskih proizvajalcev, ki bo zbirala sredstva za mehanizacijo in modernizacijo (Nadaljevanje na 2. strani) ZIMA TRKA NA VRATA . . KER OBETAJO VREMENSKI PREROKI HUDO ZIMO, JE OKROG SKLA-DANIC V SKLADIŠČIH GORIVA PRECEJŠEN VRVEŽ OBČINSKI PRAZNIK V CERKLJAH V Zalogu so odprli novo šolo Zaključni svečanosti ob drugem občinskem prazniku v Cerkljah so v nedeljo prisostvovali številni politični in kulturni delavci okraja in občine, med njimi tudi predsednik Okrajnega odbora SZDL Kranj Mirko Zlatnar, predsednik Sveta za šolstvo Smilja. Gostiševa in načelnik tajništva, za prosveto, šolstvo in kulturo OLO Kranj Janez Grum. Prebivalci občine Cerklje so več dni proslavljali svoj občinski praznik v spomin na 4. oktober 1944, ko je bataljon Slandrovo brigade uničil štab »črno roke« v Zalogu. Na ta dan letos je imel Občinski ljudski odbor Cerklje slavnostno sejo v Zadružnem Popoldne se je pred novo šolo v Zalogu zbralo mnogo gostov, političnih in. kulturnih delavcev, ki so prisostvovali razvitju prapora Zveze borcev. Razvitju je sledila otvoritev nove šole, ki jo prikazuje slika. 2e aprila 1946. leta so zapeli na tem Češki novinarji na Gorenjskem V sredo so novinarji iz CSR prišli iz Beograda v Ljubljano in še isti dan obiskali Gorenjsko. Zadržali so se tudi na grobovih padlih v Begunjah. Ceho-slovaški novinarji so vrnili obisk našim novinarjem, ki so se meseca maja mudili pri njih. Goste je na postaji pozdravil zastopnik Novinarskega društva Slovenije in Urada za informacijo LRS. Ogledali si bodo tudi Muzej narodno osvoboditve v Ljubljani in :>e zadržali v pogovoru s članom Glavnega odbora SZDL Slovenije Borisom Ziherlom. NOVA SOLA V ZALOGU domu. Po slavnostni seji jo sledila kino predstava jugoslovanskega omni-bua filma »Tri zgodbe«. V soboto zvečer je v dvorani nove šole v Zalogu domačo društvo uprizorilo tridejanko »Ko bi padli oživeli«. Ob zaključku praznika so v dopoldanskih urah patrole, sestavljene iz članov Zveze bor-' cev, prehodile vse krajo v občini, koder so grobovi in spomeniki padlih borcev, ter na nje položile vence. Patrola strelcev pa je pri spomeniku v Sidražu nad Senturško goro izstrelila častno salvo. mestu prvi krampi in lopate. Pod geslom: »Ne obračamo se na državni proračun, pač pa na prostovoljne prispevke ljudstva« so pričeli graditi temelje nove šole. Res je, da je gradnja trajala 10 let in da so k njej prispevali tudi bivši okraji Kamnik, kasneje pa Kranj in občina Cerklje, vendar moramo pohvaliti domačine za marljivo delo pri gradnji. V novih prostorih bodo tudi domača društva dobila primerne prostore, predvsem dvorano za kulturno udejstvovanje in izživljanje. Carman Naš va%qovow »Delam, ker vem, da je tako prav...« Letos smo pri nas ustanovili sekcijo žena zadružnic,« mi je on-dan pripovedovala Marija Roži-čeva Gorij »Uspehi so že vidni. Marsikatera gospodinja je že precej spremenila način svojega dela. V Gorjah skoro ni več opaziti črnih kuhinj, ki so bile včasih pogost pojav. Ko stopiš v kleti, opaziš na policah kozarce z vkuhanim sadjem, zelenjavo in mesom. Se pred leti pa je bil kompot med zimo prava redkost.« Zene zadružnice so organizirale tudi tečaj za vkuhavanje, konserviranje In kuhanje. Odziv je bil nepričakovano množičen. »Zene si želijo takih tečajev, le učiteljice ne moremo dobiti,« je nadaljevala Marija Rožičeva. »Naša prva bodoča naloga pa je, da bodo vrtovi skrbno in gospodarsko urejeni. Pobudo za to nam je dala tovarišica Engelmanova in prepričana sem, da bomo tudi tu dosegle lepe uspehe in večji pridelek.« »Kako živite zdaj v Gorjah?« »Hm, vsak se pač bori po svoje. Pri nas je zemlja za poljedelstvo slaba in od tega pridelka ne more živeti nihče. Nimamo pa niti koščka neobdelanih njiv. Največ možnosti za razvoj pri nas ima živinoreja in v bodoče bomo oskrbeli, da čim več gozdov spremenimo v pašnike, da bomo tudi mi doprinesli svoj delež k razvoju novo ustanovljene Kmetijske poslovne proizvajalne zveze.« »In kaj mislijo Gorjani o važi sekciji žena zadružnic?« Rožičeva mama n.i dosti premišljevala. »Zene so navdušene, zanimajo se za delo, saj vedo, da je vseni v prid.« Vaščani podpirajo njihovo delo; kako ne, saj so tudi moški veseli, če je hrana dobra, če jih na mizi čaka lepo dišeči obed. Občudovala sem to 56-letno mamo, ki ima kljub letom toliko volje do dela. Družino ima in vedno dovolj opravka na domačiji, vendar najde tudi čas, da pomaga drugim. Rožičeva je ena najbolj delavnih žena zadružnic na Gorenjskem, saj razen tega, da vodi sekcijo v Gorjah in da je članica upravnega odbora Kmetijske zadruge v Gorjah, -zastopa žene zadružnice tudi v upravnem odboru Okrajne zadružne zveze. »Res je, da imam že precej let,« mi je dejala na koncu. »Toda živeti je treba s časom, treba se je izpopolnjevati in sprejemati, kar je novega — koristnega. Kar delam, delam zato, ker vem, da je to potrebno. Pri vsakem delu mora človek imeti svoj cilj in spremljati ga mora misel, da bo to koristilo vsem.« Rada je govorila ta preprosta in skromna ženica, toda mudilo se ji Je — »Bom pa drugič še kaj več povedala.«. LJ, 3ME TE DNI PO SVETU DEBATA O SUEŠKEM prekopu, se je preselila z »vročih tal« rožljanja Z orožjem, za zeleno mizo Varnostnega sveta Organizacijo Združenih narod jv. Po javnih sejah, ki so bile te dni in na katerih so zunanji ministri številnih dežel povedali stališča svojih vlad, ki pa skoraj vse izražajo željo >;a mirno rešitev spora, so se začele na predlog generalnega sekretarja Organizacijo Združenih narodov Daga Ha-marskjolda, tajno seje. Včeraj pa je prišlo tudi do osebnih in neposrednih stikov med zunanjimi ministri Egipta, Francije in Velike Britanije. Poročil s teh sestankov ni, znano je le, da se zadeve dobro razvijajo.« Čedalje bolj stopa v ospredje indijski predlog, ki navaja, da je treba pustiti vprašanje plovbe povsem Egiptu kot suvereni državi, da pa bi ustanovili posebni posvetovalni odbor, ki bi lahko sodeloval z egiptovsko upravo prekopa in kakorkoli žo vplival na režim plovbe. Ta predlog brez d"oma dobiva čedalje več pristašev. V VRST« OBISKOV naših parlamentarnih delegacij beležimo tudi včerajšnji odhod jugoslovansko parlamentarne delegacije na Poljsko, ki bo vrnila nedavni obisk poljskega Sejma naši državi. Delegacijo vodi predsednik Ljudske skupščine ljudske republiko Srbije Peta/ Stambolič. TUD«: GRSKV kraljevski par — kralj Pavel in kraljica Frederika — sta s svojim spremstvom včeraj po dvodnevnem zasebnem obisku, v naši državi zapustila Jugoslavijo. Bila str. gosta predsednika republike Josipa Broza-Tita. MED STRANKAMX Zahodno in Vzhodne Nemčije je prišlo do prvih medsebojnih stikov. Zunanje-politični komentatorji ocenjujejo te prve stike 7. veliko pozornostjo. Liberalci Zahodne Nemčije so hoteli H prvimi stiki s predstavniki vzhodno-nemških liberalcev utreti, pot h konkretnim pogojem za združitev Nemčije. Menijo, da bi lahko taki stiki vplivali, na nemško javnost in tudi napotili štiiri velesile, da bi pospešile ureditev nemškega vprašanja. V Berlinu jo sprožila vest o stikih med vzhodnimi in zahdnimi nemškimi liberalci zelo živahne komentarje. Sodijo, da so nasprotja med vzhodno in zahodno Nemčijo v Berlinu ostrejša kakor v kateremkoli drugem kraju bivšega Raj ha in da bodo imeli liberalci zavoljo tega znatne težave. S KONFERENCE ZK »ALPINE« V ZlREH Kaj je z industrijsko-čevljarsko v Žireh Razpravljali so tudi o težavah industrijske čevljarske šole, za katero žo eno leto ne dobivajo sredstev za vzdrževanje. Rečeno je bilo, da bodo primanjkljaj okrog 3 milijone krili iz fonda za kadre, a je ostalo vse le pri obljubah. Tudi okrajni ljudski odbor ni predvidel v svojem proračunu sredstev za to šolo, čeprav je to edina perečih vprašanj, med njimi zlasti delo industrijska čevljarska šola v Slove-z mladino, delo v sindikalni orgamza- ni ji. ciji, odnos do tako zvanih poiprol-rtar- Na zaključku so sprejeli nekatere cev itd. Menijo, da je glavni vzrok skl-epo glede zboljšanja ekonomiko in PROBLEMI GASILSTVA NA GORE NJSKEM Gasil tc ima svoje mesto v družbi Ziri, 11. oktobra. Sinoči jo bila v Zireh konferenca Zveze komunistov v tovarni čevljev »Alpina« Ziri, kater;, so prisostvovali tudi član CK ZKS Niko Šilih, organizacijski sekretar OK ZKS Kranj Albin Jensterle in sekretar Občinskega komiteja ZKS Ziri tovariš Verbič. Na konferenci so obravnavali več slabega dela z mladino to, da v tovarni ni mladinske organizacije. V resnici bi tega problema ne smeli gledati tako formalno, ker ni bistvo v formalno ustanovljeni organizaciji, ampak v tem, ker za delo z mladino nimajo pravih načrtov in ni tovarišev ki bi te načrte uresničili. Bistvo problema je v resnici, ki jo je povedal sekretar Viktor Kaličič, namreč da se dela z mladino izogiblje tudi večina članov ZK. Pri kolektivu s 600 delavci bi imel. prav gotovo pomembno vlogo tudi klub mladih proizvajalcev, v katerem bi mladi delavci našli svoje pravo mesto. discipline, dela z mladino itd. Brez ideološko-politične vzgoje, zboljšanja dvoma pa bo tudi potrebno, do se bode komunisti pogosteje sestajali. K. Gasilska organizacija ima nedvomno pomembno vlogo v našem gospodarstvu. Tudi njeni dosedanji uspehi kažejo., da je potrebna in koristna. Iz vsakoletnega obračuna je moč venomer razbrati, koliko družbenih sredstev so obvarovali gasilci pred uničenjem. Povsod pa šo ni dovolj razumevanja za gasilsko organizacijo. Zlasti v nekaterih večjih industrijskih podjetjih nr. Gorenjskem, ki pravzaprav ne bi smela biti brez gasilske enote. Trenutno je v našem okraju 19 prostovoljnih industrijskih gasilskih društev, so pa še n. pr. podjetja — »Plamen« Kropa, »Elan« Begunje in druga — ki organiziranih gasilcev še ni- V NEDELJO BO ZAKLJUČEK TEDNA ZADRUŽNE MLADINE GORENJSKE V nedeljo pa v Žabnico! V nedeljo bo zaključeno praznovanje v počastitev Tedna zadružne mladine Gorenjske. Slavje so pričeli 30. septembra v Beležka Koristno Vnekem trgovskem obratu na Gorenjskem so so odločili, da bodo svojo zastarelo trgovino prenovili in preuredili tako, da bo ustrezala sodobnemu trgovanju. — Do tu, vse prav! Ko pa je papirnati načrt postal stvarnost, so ugotovili, da so bila v ta , namen uporabljena sredstva pravzaprav proč vržen denar. Preureditev ni uspela, delo v trgovini, ni postalo prav nič bolj praktično in za potrošnike uspešnejšo ... Da bi take napake v" prihodnje — če že no povsem preprečili — pa vsaj zajezili, jo Upravni odbor Trgovinsko zbornico v Kranju imenoval poseben strokovni odbor, ki bo pregledoval načrte za preureditev trgovin. To no bo sicer odločujoči, marveč le posvetovalni organ. Prav gotovo je, da je bil tak organ nujno potreben! L AUSEC MLADI ZADRUŽNIKI Mladi zadružniki v narodnih nošah so prepevali, ko so jahali skozi Železnike v Cešnjico NACRT NOV KG A HIŠNEGA OŠTEVILČENJA ZA OBČINO KRANJ Za območje bivše občine Kranj je posebna komisija izdelala načrt o spremembi hišnega ošteviljčenja in predlog za preimenovanje ulic. V mestu. Kranj bo numeracija urejena po uličnem sistemu, v ostalih naseljih pa po zaporedju ?; ozirom na njihovo prirodno lego. Za Kranj bo treba najprej določiti središčo mesta. Komisija jo ob upoštevanju, novejših zazidalnih območij smatrala, da je zdaj naravno središče Park Svobode pred Sindikalnim domom in ne več Titov trg. Ulico v centru, mesta bodo na desni strani ošteviljčeno s parnimi, na levi pa z neparnimi številkami. Numeracija ne bo izpremenjena povsod. Novo oštevilčenje zajema sledeča naselja: Kranj -• Center, Zlato polje, Cirčiče, Drulovka, Gorenja Sava, Gorenje, Huje, Kalvarija, Klanec, La-bore, Orehek, Primskovo, Rupa, Stra-žišče, Struževo in. Smarjetna gora. Izvedba načrta za ošteviljčenjo je bila v nekaterih kompliciranih naseljih, kot so Stražišče, Primskovo in Huje, zelo težavna. Komisija jo skušala za vsako od njih najti najugodnejšo rešitev m je predvidela tudi več variant. Marsikdaj seveda ni mogla upoštevati vseh navodil Pravilnika za označevanje naselij. Ob6insk; ljudski odbor Kranj bo o gornjem načrtu razpravljal na eni prihodnjih sej. J. O. Selški dolini. V Cešnjici so tekmovali strelci - člani kmetijskih' zadrug iz Poljanske doline, Kmečka mladina pa so je najštevilneje udeležila parade in velikega zborovanja pred zadružnim domom v Cešnjici. Tu je govoril o kmetijskih problemih Selške doline in namenu organiziranja dni zadružne mladine član OK LMS Kranj Jaka Bogataj. Ti dnevi imajo namen, da se zbliža kmečka in delavska mladina ter utrdi organizacija aktiva mladih zadružnikov. Dejanski začetek tega tedna je bil pravzaprav preteklo nedeljo v Bohinju.' V Poljanski dolini pa je kmečka mladina pripravila parado in popestrila dan s kulturnim programom, kjer so nastopile tudi domače folklorne skupine. O aktualnih problemih Poljanske doline je govoril tajnik Okr. zadružno zveze Kranj ing. Janez Pe-rovšek. Zaključna manifestacija zadružne mladine bo v nedeljo v Zabnici. Dopoldan ob desetih bo ocenjevanje živine, popoldan parada mladih zadružnikov in nato zborovanje pred zadružnim domom. V teh dneh je mladina v Zabnici pripravil?, tudi razstavo, kjer je pokazala uspehe svojega dela, V nedeljo se bo torej v Zabnici na zaključni prireditvi srečala mladina vse Gorenjske. Lj Prva žrtev zgodnje zime Pred dnevi so na Dovjem pokopali prvo žrtev letošnje zgodnje zime. V soboto zjutraj so našli A. B. v snegu ob cesti, ki peljo proti Belci. Zdravnik jo ugotovil možgansko kap, ki je nastopila prav v strašnem neurju, kakršno jo divjalo tisto noč. Mladi zadružniki razstavljajo v Zabnici V sredo popoldne so v Zadružnem domu. v Zabnici odprli razstavo, na kateri mladi zadružniki razstavljajo svojo pridelke. Nekateri pridelki kažejo pravi uspeh. Anton Pavlin iz Na-klega jo na svoj pridelek pese lahko ponosen, saj tehta en plod 14.5 kg. Razstavljeni so tudi sortni gnojilni poizkus'' s pšenico in koruzo; sadje in zelenjava. Sodelujo pa, tudi Mlekarska šola iz Cirč pri Kranju. V glavnem pa razstavljajo zadružniki iz Cerkelj, Zabnice, Javorij, Velesovega, Nakle-ga, z Visokega in drugi. majo, kljub danim pogojem. V tej smeri čaka gasilsko organizacijo kot celoto še precej dela in truda. Strokovna in kadrovska politika j-za sedaj prav tako ena šibkih točk gasilstva na Gorenjskem. Trenutno razpolagajo društva le t dvema višjima gasilskima častnikomav dasiravno bi jih potrebovali vsaj 20. Na vodilnih položajih bi bili potrebni ljudje, ki se spoznajo na svoj poseP in ki vedo, kaj hočejo. Kljub temu da je gasilska organizacija vzgojila v zadnjih letih nad 200 dobrih strokovnjakov, pa še vedno-pogrešajo kvalificirane kemike, inženirje, gradbenike itd. Razvoj gre pač svojo pot naprej. Tehnika skokoma napreduje. Zato si ne moremo zamisliti sodobnega gasilca, ki no bi bil ustrezno strokovno izobražen. Prav zaradi pomanjkljivega strokovnega gasilskega kadra je dostikrat opaziti, da gasilci v akcijah niso tako uspešni. ko<; bi bili sicer. Od tod — in ne samo od tod — tudi vzroki podcenjevalnega in nemalokrat zasmehovalnega odnosa do čianov gasilskih organizacij. Današnji gasilec prav gotovo no predstavlja več človeka, ki je član organizacijo lo zavoljo tega, da lahko neovirano popiva in veseljaci. Zmotno jo šo dandanes precej udomačeno in razširjeno mišljenje, ko si gasilca predstavljamo le z litrom vina in klobaso v roki. Poglejmo resnici v oči: takim mnenjem so prav gotovo vzrok tudi sami gasilci. Prirejanje veselic zaradi veselic, ki pa so uradno skrivajo pod plaščem zagotovitve prejšnjih finančnih sredstev za gasilska društva, so dostikrat potrdilo takim trditvam. Prav je zatorej, da se vodstvo gasilsko organizacijo na Gorenjskem zaveda tega problema in da bo ukrenilo vso potrebno, kako bi so število takifr »prireditev« skrčilo na minimum. Jasno pa je, da bodo morali predvsem Občinski ljudski odbori posvetiti gasilstvu več pozornosti in ga gmotno podpreti v taki. meri, kot to z ozirom na svojo gospodarsko pomembnost zasluži. I. A. OD DOSEDANJIH USPEHOV K POGLAVITNI NALOGI (Nadaljevanje s 1. strani) kmetijstvr. nr. zadružni osnovi, Seveda pa bo zadruga to nalogo lahko opravljal?, le, čo bo pospeševal?, blagovno proizvodnjo. Težnje, da dosežemo modernizacijo kmetijstva po tej poti, Pa v nekaterih zadrugah šo niso dovoU močne, nasprotno, ponekod je čutit' celo težnje, ki silijo proč od tega, čeS da bi na ta način ugonabljali privatni kmeto in kmetijstvo upropaščali. Tak*7 težnje gojijo konservativni posamezniki, ki ne razumejo te poti, po kateri jo edino možno doseči modernizacijo kmetijstva. Tov. Mirko Zlatnar jo nato dejal, d* se nekateri aktivi mladih zadružnikom za zdaj še premalo zanimajo za t* problemri in d?, so no bore dovolj, d* bi v vseh zadrugah, v njihovem koO' kretnem poslovanju uveljavili ta n»' čel?, v socialističnem razvijanju vas'' Mlad*, naj vnašajo v zadruge svež v«' ter. Slabo bi bilo, če bi aktivi mladi'' zadružnikov ostali pri strokovnem braževanju. in agrotehničnih ukrep"1' ki so sicer zelo važne, vendar ne naj' poglavitnejše naloge. Z. LJUDJE IN D060DKI Ciper - otok odpora in bojazni Nikosia, oktobra. Popotnik, ki dospe na veliko letališče v dolini Nikosie, glavnega mesta britanske »kronske kolonije« Cipra, začne dojemati neukrotljivi odpor. — Ciper je za geografske pojme velik otok,; za Britanijo pa pomeni le majhno ozemlje s pol milijona prebivalcev. Na vsakega desetega prebivalca pride po en angleški, v zadnjem času tudi en francoski vojak, oziroma angleški ali turški, policist. Grških policistov ni več najti, kajti( zaradi nezaupanja, ki so ga uživah pri Angležih, so jih le-ti odslovili. Kakor vsi važni objekti, tako je tudi nikosijsko letališče docela blokirano. Tujci so podvrženi dvojnemu pregledu: ob prihodu in ob odhodu, najprej vojaškemu, nato civilnemu. Vso pozornost posvečajo namreč ilegalnemu prenašanju orožja, a še bolj tiskani propagandni literaturi. — Ko in britanski podoficir pregledoval kn'igc"! v moji prtljagi, ga je zlasti zanima'o čo morda ne prenašam pornografsko literature. Na otoku, je namreč nekaj desettisoč britanskih mlade-niCeV ki no smejo zapuščati vojaškega taborišča in se sestajati z dekleti. B;,o |o vnmreč več primerov, ko so voiafci odhajali iz taborišča in se vra-'•''' -• rar-oroženi. Nekateri so bili " < '• m-čeni. Prav zato predstavlja ,:"ba-.rna literatura v vojaških tabori-:"•(" "n na Cipru resno vprašanje. Nikosia in ostala ciprska mesta žive nenavadno življenje. — V ozkih, kri-venčastih ulicah sede trgovci pred svojimi trgovinami, žene dremljejo na s'i'crUh pred hišami, medtem ko se mladina zbira v gruče in se predaja nevažnim razgovorom, kar je edino, kar je moč storiti v vroči levantin-ski pripeki. V mraku, napol odprtih skladišč pazljivo pregledujejo trgovci račune . . . Nenadoma je konec zatišja. Z vrtoglavo brzino drve po ulicah odprti jeppi z vojaštvom, ki z naperjenimi puškami in strojnicami pazljivo opazujejo ljudi. — Kdo od teh skri va v žepu. "bombo? Kdo se sumljivo približuje angleškim vojakom? Pogosto je strah angleških obhodnih straž opravičen, pogosto pa drve po mestu le zategadelj, da bi vzbudili pri prebivalstvu strah in spoštovanje in jih odvrnili od sodelovanja z odporniškim gibanjem EOK. To je organizacija grških domoljubov, ki zahtevajo umik Angležev z otoka, hkrati pa vrnitev arhiepiskopa Makariosa iz pregnanstva. Neki angleški uradnik, ki je zaposlen v eni od ustanov sredi Nikosie, kamor jo bilo vrženih že več bomb, mi je pripovedoval o svojem življenju med grškim prebivalstvom: »V zmoti ste, če mislite, da so Grki do nas Angležev nevljudni. Nasprotno. Se nikdar niso bili tako lju- beznivi. Laže bi mi bilo, če bi odkrito pokazali svoj prezir. V tej ljubeznivosti je nekaj grozečega.« Angleške podmornice in patrolni čolni so docela izolirali otok. Feld-maršal Harding se namreč nadeja, da bo tako »izsušil izvire«, ki oskrbujejo EOK. Tisto malo orožja, s katerim se bori ta organizacija, je v glavnem vojni plen, ki je'bil odvzet angleškim vojakom ob priliki spopadov. Več pa imajo orožja, ki ga izdelujejo v neznatnih delavnicah ciprskih mest in po večjih vaseh. Posebno spoštovanje vzbujajo majhne, iz kosov navadnih cevi izdelano bombe, ki padajo na angleške vojake z ravnih streh nikosijskih in limasolskih hiš. Govore, da združuje EOK vsega okrog 100 pripadnikov. V zadnjih mesecih je padlo v roke Angležev le nekaj njenih članov. — Eden izmed uglednih nikosijskih javnih delavcev mi je povedal tole: »Mi vsi smo EOK, pa čeprav ne streljamo in so ne udeležujemo akcij.« Ljudjo pomagajo tej organizaciji na vsakem koraku, a kar je glavno: ne izdajajo se! Oborožene akcije niso omajale patriotizma ciprskih Grkov, niti jih niso oddvojile od Makariosa — vodje borbo za ENOZIS za združenje Cipra z Grčijo. To so angleške oblasti že priznalo s tem, da so konfinirale ar- hiepiskopa Makariosa in s tem, da so v svojih represalijah močno opirajo na turško pomožno policijo. Precej Turkov je, ki se namreč slepo potegujejo za angleško naklonjenost, obetajoč si od tega privilegijev. Eno velja — vsi dosedanji ukrepi nisc mogli zlomiti upornosti Grkov. Do tega mišljenja sem. prišel, ko sem videl pokop enega od pripadnikov EOK, ki je bil obsojen na smrt. Njegovo k:sto je množica na ulici priča- kala na kolenih in jo obsipala s cvetjem. — Neki ciprski intelektualec m0, jc, razlagajoč grško čustvovanji opomnil na Vinstona Churchilla, ki ' svoji zadnji knjigi celo sam odobri3 nacionalno borbo. Takole piše: »Naj' večja dolžnost, ljudi je, da ubijajo umirajo v imenu zemlje, na kateri $lf vo in da na naj okrutnejši način kaZ' nujejo vso člane lastnega plemena, K?' si ogrevajo roke na srcu okupator' j a .. .« Jurij Gostinci? NEMIRNI CIPER Turška manjšina na Cipru demonstrir a zaradi umora turškeg?. policist* 2 Glas .ŠT. 81 / 12. OKTOBRA 19F>fi Gorenjske Obetajo se nove najemnine za poslovne prostore v Kranjn Člani KZ Kamnik so pr svoje gospodarjenje Najemnine za poslovne prostore, ki «o jih do sedaj plačevali koristniki posameznih lokalov, so bile dokaj različne. Zaradi te neenotnosti je Stano-_ vanjska uprava v Kranju začela razmišljati o uvedbj novih tarii', ki bi jih določali po nekem enotnem sistemu. V sodelovanju z Gostinsko, Obrtno in Trgovsko zbornico je pripravila predloge, o katerih bo 12. t. m. sklepal tudi Občinski ljudski odbor Kranj. Najemnine naj bi se v prihodnje odločalo po kakovosti, površini in o-kolišu poslovnega prostora. Po kakovosti bodo prostori razdeljeni v sedem kategorij. Kategorizacijo bodo opravili popisovalci s točkovanjem. Ker so poslovni prostori z ozirom na njihov namen zelo različni, so bili izdelani obrazci posebej za gostinske, trgovske, obrtno-industrijske in pisarniške lokale ter skladišča. Pri posameznih lokalih je po tem predlogu možno doseči različno višino točk: gostinski lokali lahko dosežejo 88 točk, trgovski 62, obrtno-industrijski 76, pisarniški 70 in skladišča 55. Kategorije se bodo določile po številu točk. Za prvo kategorijo jih je potrebno vsaj 77. Sem bi prišli samo trgovski in gostinski lokali, kj izpolnjujejo ustrezne zahteve v najvišji meri. Za drugo kategorijo je potrebno vsaj 66 točk, za tretjo 55, za četrto 44, za peto 33, za šesto 22, za sedmo pa vsaj 11 točk. Višina najemnine bo odvisna tudi od okoliša, v katerem je lokal. Število okolišev in njihove meje so iste kot pri določanju najemnin za stanovanjske, prostore. Za vsak okoliš je določen drug količnik. Najemnina za posamezni posloyni prostor se bo izračunavala tako, da pomnožimo število m2 s številom točk in količnikom, ki znaša v prvem okolišu 1,30 dinarjev, v drugem okolišu 1 diinar, v tretjem 0,75 din in v četrtem okolišu 0,50 din. Obenem z najemnino za poslovno prostore bodo določene tudi najemnine za vrt ali dvorišče, če se ta prostor uporablja zraven lokala. Ureditev najemninske tarife bo za Kranj koristen ukrep. Marsikateri lastnik je do sedaj Jokal poljubno dražil ali ga celo odpovedal, če zahtevane tarife najemnik ni hotel plačati. Uravnovešenje najemnin bo to stanje bistveno izboljšalo. Najemniki lokalov imajo z Uredbo o upravljanju stanovanjskih hiš tudi vse pravice do sodelovanja v hišnih svetih. J. O. Hranilno kreditni odsek še šepa Na zadnjem občnem zboru Kmetijske zadruge Kamnik so člani napravili obračun dela v prvem polletju. Članstvo je medtem naraslo na 153, od tega je 80 kmetov. Vsi zadružni odseki sc v prvem polletju ustvarili 67,721.000 din prometa, ali za blizu 19 milijonov (38%) več kot lani v istem razdobju. Dobička so dosegli 1,400.000 dinarjev. Za napredek kmetijstva je DVAJSETLETNICA „TOVARNE FILCA" V MENGŠU Oktober - mesec varčevanja v Škofji Loki Varčevanjo sploh, zlasti pa denarno varčevanje, ima v današnji stopnji našega gospodarskega razvoja poseben pomen. Denarni prihranki, ki jih zbirajo denarni zavodi, prinašajo posebne koristi vlagateljem, ker se obrestujejo, služijo pa tudi skupnosti, ker se sredstva uporabljajo za uresničevanje planskih gospodarskih nalog. Čeprav pri nas hranilne vloge stalno naraščajo, varčevanje še ni doseglo vseh razvojnih možnosti. Precejšen del denarnih sredstev, ki ležijo nekoristno po raznih skritih in nezanesljivih mestih, je šo moč mobilizirati v hranilno vloge. Da bi poživili in še bolj razvili smisel za koristen način varčevanja s hranilnimi knjižicami, jo v oktobru — mesecu varčevanja, Komunalna banka v Skofji Loki za področje ObLO Skorja Lokaj Železniki, Ziri in Gorenja vas razpisala nagrado v obliki hranilnih .knjižic 1. vsem novorojenčkom v mesecu oktobru, 2. učencem in dijakom za najboljšo nalogo »Koristi denarnega varčevanja«!, 3. vsem' izžrebanim vlagateljem, ki bodo v mesecu oktobru vložili na svojo hranilno knjižico pri KB Škof j a Loka primeren znesek. Nameravana akcija hoče predvsem vzbuditi smisel, za varčevanjo ^ri naših najmlajših, ki naj bi postali pridni varčevalci in skrbni graditelji, socialistično domovine. Po drugi strani pa naj bi ta akcija povečala število novih vlagateljev in. ponovno opozorila imetnike hranilnih knjižic na individualno in. splošno korist varčevanja. Starši! Hranilna knjižica, čeprav z majhno začetno vlogo, bo s stalnimi, čeprav manjšimi vlogami postajala vedno bolj interesantna in koristna za vas in za bodočnost vaših otrok. Hkrati pa bosto vzbudili v otroku smisel za varčevanjo in ga vzgojili v pametnega gospodarja. M. M. Cene na živilskem trgu v Kranju Kljub temu, da se je sneg že močno približal nižinam in da je mraz začel pritiskati, je bil v ponedeljek živilski trg v Kranju prav dobro založen. Manjkalo ni skorajda ničesar. Kaj pa cene? Zabeležili smo: Čebulo so prodajali po nič manj in nič več kot 90 do 95 dinarjev za kg: glavico Češnja po 15, jajca od 20 do 22 dinarjev za komad. Kilogram krompirja je »notiral« 12 dinarjev, kg zelja 20, fižol od 60 dinarjev naprej. In sadje? Cešplje 35 do .40 dinarjev kg, kg zgodnjih jabolk od 20 do 25 dinarjev, liter orehov 70 do 80 dinarjev. Drugega sadja pravzaprav ni bilo. Značilno za cene na živilskem trgu v Kranju pretekli ponedeljek je, da so se močno razlikovale za istovrstno blago, dasiravno ni bilo med blagom bistvene razlike v kakovosti! To dni slavi »Tovarna filca« v Mengšu 20-letnico svojega obstoja. Po osvoboditvi je tovarna kot vseljudska imovina začela doživljati večji razmah. Kolektiv je pričel graditi nove tovarniške obrate, vendar je gradnj.i od 1951. do 1954. leta počivala. Tudi strojni park so v povojnih letih temeljito obnovili. Podjetje je naročilo v domačih tovarnah nekaj novih strojev in s tem prihranilo 10 milijonov deviznih dinarjev. Proizvodnja se je povečala v novih obratih za 130%. Surovinska baza je razmeroma ugodna in zadostna. Podjetje ima vse pogoje za nadaljnji razvoj, le finančnih sredstev bo treba še precej. Kljub skromnemu začetku in neštetim težavam dosega »Tovarna filca« lepe u-spehe. Delovni kolektiv je s požrtvovalnim delom ob spretnem vodstvu, izboljšal kakovost proizvodov in njihovo količino stalno zviševal. Člani sindikalne organizacije so vložili v Vesti iz Podnarta V okviru Tedna otroka je bilo v torek v kulturnem domu v Podnartu predavanje o prehrani otroka. Medicinska sestra Mačkova iz Radovljice je materam iz Podnarta in okoliških vasi opisala pravilno hranjenje in nego otrok, predvsem dojenčka, ki če-stokrat, zaradi nepoučenih mater v prvih mesecih življenja nima pravilne nege, zato potem trpi vse življenje. Po predavanju je bil roditeljski sestanek, ki ga je vodil upravitelj o-snovne šole iz Ovsilš tov. Lampič. Tov. Lampič je nakazal potrebo po materinski posvetovalnici, ki je v Podnartu še nimajo. Nadalje je dal staršem nekaj dobrih smernic za pravilno vzgojo otrok, za kar so prvi odgovorni starši sami. Ni dovolj, da starši preskrbijo otroku hrano, obleko in knjige, nuditi jim morajo mnogo vet" — dcfcro vzgojo! Poudariti je, da nobena šola, kakor tudi organizacija ne more pravilno vzgojiti otroka, če ga ne vzgajajo tudi starši. Dobri državljani so običajno le tisti otroci, ki jih. tudi starši vzgajajo v pravem duhu domovinske ljubezni. Prav gotovo moramo iskati vzrok nepravilne vzgoje nekaterih otrok pri starših, ki jih je pokvaril predvojni družbeni red. gradnjo tovarne veliko truda pri prostovoljnem delu. Proslavo 20-letnice bo delovni kolektiv začel že v soboto. Odprl bo razstavo svojih izdelkov, zvečer pa bo v novi veliki dvorani Kulturnega doma v Mengšu kulturni in zabavni večer. Sj. Poklonili so gfc žrtvam v Begunjah in Dragi Člani osnovne organizacije Zveze vojaških vojnih invalidov iz Bukovice pri Ljubljani so šli v nedeljo na izlet na Gorenjsko. V Begunjah jih jo sprejel predsednik krajevne organizacije ZVVI Franc Frelih. V njegovem spremstvu so si ogledali pokopališče na dvorišču nekdanjih begunjskih zape rov in položili tam lep venec. Med žrtvami so tudi tovariši iz njihovega kraja. Po ogledu zaporov so se odpeljali v Drago in se tudi tam poklonili talcem. Jezikovni tečaj v Domžalah V kratkem se bo začel v Domžalah tečaj angleškega in nemškega jezika. Tcoaj bo v okviru Ljudske univerze. zadruga v obliki regresov dala nad 200 tisoč dinarjev. Za potrebe poljedelstva je odkupila 7694 kg koruze, 2622 kg ovsa, 1220 kg graharice in 157.900 kg krompirja. Velik jo bil tudi promet z močnimi krmili, ki znaša 25.570 kg, promet z zdravilnimi zelišči pa samo 310 kg. Umetnih gnojil je prodala zadruga samo 81.7.17 kg, kar je za 25% manj kot lani. Zaščitnih sredstev je bilo porabljenih nad 2900 kg. Na področju KZ Kamnik jo bilo poškropljenih 85 ha krompirišč in 22.780 sadnih dreves ali 17.680 več kot v preteklem letu. Umetno osemenjevanje, ki se je začelo v maju 1955 na področju kamniške in sosednjih zadrug, je dalo lepe rezultate. Vsak mesec je bilo ose-menjenih povprečno 37 krav. Pod molzno kontrolo je stalno 55 krav. V čebelarski družini je včlanjenih 4* čebelarjev, ki imajo skupaj 263 panjev. Hranilno kreditni odsek zaznamuje lo majhno napredovanje. Hranilno vlogo članov znašajo samo 336.000 din, čeprav bi so zadružniki v primeru slabo letino ali elementarne nezgode lahko s pridom okoristili s temi prihranki in jim ne bi bilo treba najemati posojil. Odkup lesa so povečali za 66% ;n je znašal nad 950 kub. metrov. Vse štiri trgovsko poslovalnice so imele 42 milijonov din. prometa, pri čemer je treba omeniti, da sta poslovalnici v Go-diču in Tunjicah imeli skupno 69.000 din izgube, obo kamniški poslovalnici pa milijon dobička. Zadruga so pogaja z Živilsko industrijo za odkup hiše in drugih objektov tovarno »Eta;< na Kidričevi cesti, s čemer bi pridobila večja skladišča in neomejeno možnost razširitve poslovanja. Po svojem delu je kamniška KZ gotovo ena prvih na našem podeželju. Z. Likvidacija pođjelij v Tržiča in deficiti ^Pletilstvo" še ni, a na lastno prošnjo bo likvidirano Negativna bilanca gostinskih obratov in nekaterih obrtnih podjetij v Tržiču je "še vedno predmet razprave na občini in v javnosti. Na teren je bila poslana posebna komisija, ki je skušala ugotoviti vzroke izgub. Ob- mont ob polletju izkazal preko 1 milijon 200.000 din dobička., obračun pa dajo vsako po* leta glede na zakonito predpise. Enako zmotna je tudi trditev, da je obrtna delavnica »Pletilstvo« likvidirana. Resnica je, da je činski ljudski, odbor bo skušal napra- to podjetje dvakrat zaporedoma pro- viti kar največ mogoče, da se vna--prej izgubo preprečijo. Zmotne pa so trditve tržiško javnosti, in krajevnega lista, da jo na primer podjetje Remont, imelo izgubo. Resnica je razvidna la izvršitvo plana, saj jo prav Re- Prodaja kruha - pereč higienski problem Okrajni higienski zavod v Kranju je pri pregledih pekarskih obratov in prodajaln kruha ugotovil, da dosedanji način prometa s kruhom lahko povzroči prenašanje raznih nalezljivih bolezni. Zato je predlagal Okrajnemu sanitarnemu inšpektoratu v Kranju, naj izd?, potrebno ukrepe, da sc; odpravijo higienske pomanjkljivosti, ki jim jo izpostavljen kruh na sveji poti od proizvajale? do potrošnika. Okrajni sanitarni inšpektorat bo v zvezi s tem izdal vsem pekarnam in prodajalnam kruha odlok z naslednjo vsebino: kruh in pecivo jo treba ob prodaji zavijati v čisfc in zdravju, neškodljiv material (papir, plastične mase in podobno); kruh in pecivo se sme prevažati iz pekarn v prodajalne v mestu in v bolj oddaljeno prodajalne samo v primer- no zaprtih zračnih zabojih, ki morajo biti vedno čisti in. se jih ne sme uporabljati v nobeno druge namene; podjetja, ki imajo lastn?, prevozna sred Cva (zaprte avtomobile, zaprte vozove), smejo v njih prevažati kruh Ir v primernih zabojih ali košarah, prekritih t belimi prti. Če bodo odgovorni organi skrbeli /a dosledno izvajanje teh odredb o prevozu in prodaji kruh?, in peciva, potem se ne bo več dogajalo, d?, bi potrošnik obenem s kruhom kupil tudi klico nevarnih bolezni, ker bo kruh, eden naših najvažnejših prehrambenih predmetov, prihajal v roke potrošnikov čist, nedotaknjen in zdrav. silo za likvidacijo, toda prvič je odbor likvidacijo odklonil. »Pletilstvo« nima nobenega nekurantnega blaga, kot se to trdi, ampak je vsa njegova zaloga popolnoma kurantna, kot je to komisijsko ugotovljeno. Pletilstvo bo likvidirano na lastno prošnjo in nima tu gospodarsko sodišče nič zraven, kot so to poudarja. Kaže, da posamezniki V Tržiču ne presodijo vedno pravilno, kadaa' ocenjujejo. Zdrava kritika je vedno zaželena, toda predpostavke o nekurantnem blagu in sodišču le škodijo gospodarstvu. Pletilstvo bo likvidirano, brž ko bo to objavljeno v Uradnem listu, ni pa res, da je že likvidirano. Tudi Radiomehanika pri-do v likvidacijo; V obeh primerih je vzrok temu samo pomanjkanje naročil. Male obrtno delavnice namreč danes težko konkurirajo močnim obratom s sodobno strojno opremo in veliko zmogljivostjo. J. V. MLADINSKI TEDEN V KAMNIKU Tek v vrečah je bil najbolj zabavna t očka tekmovanja pionirjev v okviru Mladinskega tedna v Kamniku OB KONCU MLADINSKEGA TEDNA V KAMNIKU KAR 33 PRIREDITEV SO PRIPRAVILI V nedeljo je bil v Kamniku zaključen Mladinski teden, ki ga je organiziral komite LMS Kamnik. Vsa kamniška mladina se je združila na skupnih prireditvah, kar je dalo mnogo koristnih pobud za množično sodelovanje na športnem in kulturnem polju. / v Pokrovitelj Mladinskega tedna, zvezni poslanec tov. Tomo Brejc, je ob otvoritvi izrazil toplo priznanje organizatorjem in zadovoljstvo nad vnemo, s katero se je mladina lotila do sedaj največje prireditve v Kamniku. Na velikem mladinskem zborovanju na Duplici je, prisrčno pozdravljen od množice, ponovno povzel besedo tov. Brejc. Primerjal je razmere, v katerih je rasla generacija pred vojno, ko je bila pravica na strani bogatih. Pozival je na boj proti gospodarski zaostalosti na naši vasi in pokazal na naloge, ki čakajo novo generacijo v bodočnosti. Kulturna prireditev, ki jo je pripravilo prosvetno društvo »Svoboda« na Duplici s pevskimi točkami, recitacijami in folklornimi nastopi, je bila lepo pripravljena in toplo sprejeta. PODELITEV NAGRAD Zmagovalci na številnih športnih tekmovanjih so ob zaključku mladinskega tedna prejeli nagrade. Kako veliko je bilo zanimanje za tekme, je razvidno že iz števila sodelujočih. Samo tekem pionirjev in. cicibanov se je udeležilo 400 tekmovalcev! Trije so prejeli najlepše nagrade tekmovanja: Vespa skiroje! Lepe nagrade so osvojili tudi zmagovalci v šahovskih, atletskih in ostalih športnih tekmah. Ko ob zaključku mladinskega tedna ugotavljamo uspehe prireditev — skupno jih je bilo 30 — moramo izreči priznanje vsem organizatorjem s tov. Cvirnom na čelu! Z. Prvič, odkar pomnijo, avtomobil v Pcrnikih V noči od 2. na 3. oktober so na Pernikih pri Zgornjih Gorjah prvič, odkar pomnijo najstarejši vaščani, videli avtomobil. Vozil ga jo zdravnik dr. Rus z Bleda, ki je skupaj z bab*ico Justino Pogačar z Zgornjih Gorij hitel, k Ceciliji. Kunšič v Pernike. Po-žrtovalnemu zdravniku se ni smilil avtomobil, ki jo moral, obvladati težko in strmo pot na Pernike. Ljudje iz okolico pravijo, da na teh terenih šo niso videli avtomobila. KAKO JE S PRESKRBO KURIVA V KRANJU? V zadnjem času je nenadoma nastopil mraz, zato je povpraševanje po premogu in drveh precej naraslo. V zvezi s cenami kuriva naj poudarimo to, da se cene drv niso izpremenile, medtem ko so se cene premoga le neznatno zvišale. Le pri tistih vrstah premoga, ki jih uporablja industrija (grahovec, premogov zdrob in prah), so ceno poskočile nekoliko bolj. Razlika v cenah premoga za široko potrošnjo je torej skoro neopazna, razen pri krmeljskem premogu, kjer je dvig cen bolj občuten. Potrebe po premogu v Kranju stalno paraščajo. Saj je v letu 1954 za Kranj z bližnjo okolico zadostovalo 8000 ton premoga, letošnja potrošnja pa se bo gibala kar okoli 15.000 ton. Kljub temu pa, če bo potrošnja ekonomična in če ne bodo nastopile posebne vremenske nevšečnosti, ni bojazni, da prebivalci Kranja ne bi imeli dovolj kurjave. Težave pa se pojavljajo v tem, ker se nekateri zalagajo tudi za daljšo dobo, kar pa ni potrebno. Rudniki obetajo, da bodo ob normalnih delovnih pogojih lahko krili potrebe. Samo pri lignitu so potrebe še vedno večje, kot ga jo možno nakopati. Rudnik lignita namreč zdaj lahko krije le 52% potreb. Dopisujte v Glas Gorenjske NA ROB Las je bilo škoda, otroka ne Zgodilo so jo v Tednu matere in otroka... Deževalo je! Debele goste kapljo so padalo po cestah in pločnikih, po dežnikih in dežnih plaščih. Cesta v Kranju! Mati srednje starosti hiti proti domu. V majhnem vozičku pelje fantka, starega približno 3 leta. Oblečen je v kratke hlačke in jopico, na glavi pa ima majhno volneno čepico. Otrok joče! Kako ne bi! Zebe ga v drobne ročice. Dež ga biča po obrazu in. kapljice vode mu začno lezti za otjleko. Mati jo dobro oblečena. Plašč Jo varujo pred dežjem. Da si no bi ^zmočila las, pa je dala na glavo — otrokov dežni plašč iz polivinila. Ali je to prav? Menim, da bi mati laže prenašala mrzle kaplje kot pa otrok, njeni frizuri pa dež tudi ne bi dosti škodoval. Co pa polaga mati več pozornosti negi svojih las kot pa svojemu otročiču in s tem postavlja na kocko njegovo zdravje, je pa to žalosten pojav, na katerega sicer pri nas le redko naletimo! Drejo „Gospa" čebula Dve čebuli, ki sta zrastli na nekem polju v bližini Žirovnico na Gorenjskem, sta se takole pogovarjali v skladišču V Ljubljani. Prva: »Kako so me le mogli vreči v isti koš s teboj. Phai Mene so kupili za 70 dinarjev, tebe pa ...« Druga: »Kaj zato, če ^o zame plačali lo 35 dinarjev. Nisem zato nič manj vredna kot ti!« Čuden pogovor, kaj? No, takolo jo bilo: Nekako pred štirinajstimi dnevi so prišli zastopniki nekega trgovskega podjetja s sadjem, ki ima svoj sedež na Gforenjs&cm, v Žirovnico po čebulo Domen'.!- so se za ceno 35 dinarjev Da tu e bPo vse prav! Ko pa 90 C z .'. a dni spet hoteli kupiti čebulo j« niso več dobili po stari ceni. Fosl " '•». io na 40, nato na 50, 60 in slednjič 70 dinarjev. — In to pri proiz ajalc ' Po čem pa j • p — Prepriča'to si s Komenta^? -- N' Pač p?, 'o trebi »socialistični« trgCh iejo potrošniki7 $4 treba! ■v. 'i spomenik morali! I. A. SV. 81 / 12. OKTOBRA 19 G'asGoreoi$ke 3 .. S SODIŠČA .. 92 ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA V PODJETJU »KOVINARi II • V »IV Kradla sta vsem in sebi F. R. iz Suhe pri Skofji Loki ter J. Z. iz Hoste pri Skofji Loki sta vedela, da je neki delavec v gramoznici na Trati našel ročno vozniško dvigalo To dvigalo je izgubil šofer podjetji »Transturist« iz Škofje Loke. Vedela sta tudi, kam je ta delavec spravil to ročno dvigalo. Domenila sta se, da ga bosta ukradla. Nekega dne v maju lani sta ga vzela v baraki komunalnega podjetja Skofja Loka in F. R. jc dvigalo prodal za 2400 dinarjev. Sodišče je zaradi tatvine vsakega obsoduo na 3 mesece zapora pri upoštevanju, da sta to napravila na škodo splošnega ljudskega premoženja. Slepega invalida jc oškodoval F. L. iz Škofje Loke se je zagovarjal pred sodiščem zaradi tatvine. 1. julija letos je v popoldanskih urah. na kopališču v Skofji Loki, vzel nekemu oskrbovancu Doma slepih iz Škofje Loke, medtem ko se je kopal, iz njegovega zadnjega žepa ročno moško uro. Ura velja 8000 dinarjev. Ob-dolženi se je sicer zagovarjal, da je uro našel in jo odnesel domov, najdba pa ni prijavil, ker je mislil, da jo bo tisti, ki jo je izgubil, sam prišel iskat. Vendar je sodišče ugotovilo, da je bila ura ukradena in mu je ob upoštevanju njegove neodkritosti in dejstva, da je dejanje napravil slepemu invalidu presodilo 4 mesece zapora. Lažna ovadba ni uspela M. T, iz Bukovega vrha je v tem letu sprejela od svoje sostanovalke 6 m blaga v vrednosti 8000 dinarjev, z namenom, da ga shrani. Ko se je sostanovalka odselila od M. T., je zahtevala od nje blago. M. T. pa je izjavila, da j,i je bilo blago ukradeno Tako je povedala tudi organom ljudske milice in s tem v zvezi naredila tudi ovadbo. V času kazenskega postopka pa se je ugotovilo, da je M. T to blago skrila z namenom, da ga zataji in oddala lažno ovadbo. Za obe kaznivi dejanji jo je sodišče obsodilo na 3 mesece zapora. Neprevidnost se mu je maščevala I. K. iz Šentvida pri Ljubljani se je pokazal kot nepreviden šofer. 15. maja letos je v večernih urah vozil z osebnim avtomobilom po cesti Ziri—Škofje Loka, v vasi Zminec je vozil zelo neprevidno, celo po sredi ceste ter s preveliko brzino in se zaletel v nasproti prihajajoči avtobus." Avto, ki ga je vozil I. K. tudi ni imel v redu zavor. Na obeh avtomobilih je nastala manjša škoda. Zaradi kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa ga je sodišče obsodilo na 3 mesece zapora in mu kazen odložilo pogojno za dobo enega leta. To naj mu bo v opozorilo, kako je treba voziti z avtomobilom. Gorenjske bodice Odkar sem naložil na rame šesti križ, se mi pa res otepa. Vse sorte težave so me že obiskale — od umetnih zob do revmatizma. Veste — rev-matizem se me drži ko klop, zobno protezo sem pa koj izgubil. Kratko in malo — ni je. Vse sem že premetal, vse preiskal, še Marjanino gofljo sem prekontrolirai, če ni morda ona segla po moji protezi. Pa sem jo čisto po krivici obdolžil. Proteze ni in je ni! Čudno se mi pa zdi, da sosedov čuvaj Sultan zadnje čase spet kosti gloda. Kar premislite — uboga pasja para pred mesecem že jeter ni mogla prežvečiti, zdaj pa tre kost kot orehe. Ga bom. že ob priliki zasačil. Moj-dun. — če ima mrcina mojo protezo. . . Hujše je pa z mojim revmatizmom. Od zadnjega dežja me daje kot sam hudir. Zadnje dni sploh nisem zapustil, hiše. Seveda Marjana — ta cekar babji, piavi: »Prava figa!« — Ja, vraga, kdo bo pa bodice pisal, če bom sedel doma. — Le nič se no bojte! Za danes imam še nekaj stare, nasoljene zaloge, do prihodnjič bom pa že na kakšno sorto pregnal revmatizem. No, pa začnimo! — Pred dobivm tednom sem izstopil na postaji Pod-hom in jo mahnil proti Zgornjim Gorjam. Došel sem moža, ženo in dvoje otrok, ki sta se marljivo podajala v nezaščitene sadovnjake ob cesti in se vračala na cesto s polnimi žepi sadja. Le-tega sta odlagala v materino torbo in se vračala v sadovnjake. Ko sem mlajšega dečka opozoril in mu pojasnil, da je kraja grda .--tvar, je bil pa ogenj v strehi. Seveda sem s tem otrokovo mater grozno razžalii. Zabrusila mi je: »Narava daje sadje za vse nas, ne samo za nekatere.« »Res je, gospa,« sem začel misijo-nariti. »Narava pripada nam vsem, vendar moramo ločiti tujo in svojo lastnino. Res da denarja nimate na pretek, pa tudi to vem, da jc otrokom sadje nujno potrebno, toda tu je šes tvar vzgoje, kajti, kar se Janezek nauči. . .« Pa sem jo dobil koj po nosu. Gospa me je kaj čedno zavrnila, češ da naj skrbim za svoje pamže, če sem jih sploh sposoben imeti, njene otroke pa naj pustim pri miru. Tokrat sem se ustavil tudi na Bledu. Nič takega nisem odkril, čeprav vem, da je grehov, zlasti v tukajšnjih gostinskih podjetjih, na pretek. — Kar vidim vas, vrli gostinci, kako si manete roke in mi kažete osle! Le čakajte — prihodnjič bo pa v vas treščilo. Pripravite si strelovode! Trenutno pa res ne bi vedel kaj prida povedati. Le to vem, da je nasproti hotela »Union« na Bledu nekaj neoddanih lokalov, ki jih menda hrani lastnik za »boljše čase«. Dvomim, če je posebno pametno, da ti prostori neizkoriščeni samevajo na tem prometnem kraju. Menda so lastnika že večkrat vprašali, če jih odda v najem, pa je doslej še vedno lako-nično odvrnil; »Sedaj še ne!« Zdaj bom pa še Kranjčanom rešto grehov nabrenkal, da ne bodo mislili, da so svetniki! Prebivalci, zlasti pa gospodinje s Primskovega pri Kranju, se zadnje dni pritožujejo nad kruhom, ki ga peče pekarna na Primskovem. Odkar je odšel pek Jakšič na dopust in je le-tega zamenjal pek iz Mestne pekarne, imajo precej bogatejšo izbiro. Lahko namreč kupujejo na pol pečen ali pa zažgan kruh. Stvar okusa! O malomarnem peku pa krožijo precej »okrogle« govorice . . .! V Besnici imajo slap Sum, v Kranju pa slap »Pljusk«. — Če ne verjamete, pridite pogledat! Kranjski slap »posluje« na srečo lo v deževnih dneh. Kje? Iz raztrganih žlebov na strehi JLA. — Ljubitelji knajpanja • na svidenje ob prvem dežju! Vse blagoslove tebi, »Mlečna restavracija«! Ker tako lepo sjfcrbiš za telesne blagodati lačnih gostov, te bom čisto rahlo za ušesa. Če že morajo biti na mizah pepelniki, tedaj naj bodo čisti. Pogosto so polni čikov, sirovih skorjic, drobtin in podobnega, kar zares ni okusno. Tudi mizo počisti, ko odide gost. Malo dobre volje -• pr, bo šlo! Zdaj bom pa še malo kavarno »Evropo« in Evropejce kresnil, sicer utegnejo misliti, da prodajajo dobro pijačo. Ondan me jc zaneslo v kavarno. Naročil sem konjak. O, kršen Matiček, takšno žajfnico pa res nisem še pil. Marsikaj pogoltnem — čo treba tudi nafto — tistega konjaka pa le nisem spravil po grlu. Seveda sem se pritožil; dobil sem prijazen, odgovor, da je to odprti konjak, ki ga — če se prav spominjam — kupujejo pri »Vino — Ljubljana«. Tudi preteklo nedeljo me je zaneslo v »Evropo«. Zavoljo bogatih izkušenj s konjakom sem tokrat naročil pol litra vina. Mejdun — pa so me Evropejci spet nasankali. Tako kislico so mi prinesli, da me je kar za ušesom skupaj vleklo. Čez pol ure me je pa začelo peči v želodcu; menda je bila zgaga, še bolj gvišno pa me je pekla vest, zaradi denarja, ki sem ga zabil za tisto kislico! — Kranjčani, kdor hoče piti poceni pijačo, naj pride k meni — prodajam skisan mošt po 5 kovačev za liter! Nekoč sem slišal za vztrajnega zaljubljenca, ki se je takole odpravljal na ljubavne sestanke: »Ob šestih imam sestanek, če do sedmiii Pepce ne bo, bom počakal do osmin, ob devetih bom pa odšel domov . . .« Priznam — vztrajnost je meč pri-"zgii.ti. — Obiskovalci kina ^Stor-zic« so prav takšno hvaležno obdelovalno področje. — Kako fletno jih je pogledati, ko potrpežljivo čakajo vsake soboto na zadnjo večerno predstavo, ki se prične z najmanj 30-m;-nutno zamudo. Da se film ne bi preveč zavlekel, o prikazovanju tednika sploh ni govora. Kranjčani, nikar se zavoljo tega ne vsajajte, sicer vas utegnejo prikrajšati še za reklamo! Vas pozdravlja Vuš Bodičar! Šahovski turnir slepih na Okroglem pri Kranju V okrevališču slepih na Okroglem so pretekli petek in soboto priredil; republiški šahovski turnir slepih. V zelo zanimivem tekmovanju, k: so se ga udeležili slepi šahisti iz vse Slovenije, so bila dosežena sledeča mesta: 1. Karel Ulag.i, Ljubljana, 5,5 točke; 2. Pavle Janežič, Ljubljana, 5,5 točke; 3. Ivan Kimovec, Ljubljana, 4,5 točke, 4. Matevž Kefe, Kamnik, 4,5 točke; 5. Janez Hrovat, Ljubljana, 4 točke; C. Karel Anton, Ljubljana, 4 točke; 7. Janez Bertoncelj, Zo'czni-ki, 3 tečke; 8. Domi Kotičnik, Ravne na Koroškem, 3 točke; 9. Jože Vidmar, Dobre polje, 2 točki. Vzgoja vajencev poseben problem V ponedeljek jo bilo zasedanje delavskega sveta v kranjskem podjetju »Kovinar«, ki so ga je udeležil tudi predsednik Občinskega sindikalnega sveta Kranj Ivan Bečan. Pregledali so uspehe in pomanjkljivosti, dela v podjetju in razpravljali o izvršitvi plana v prvih osmih mesecih. »Kovinar« je pravzaprav eno naših najmlajših podjetij. Se v začetku letošnjega leta je bilo to podjetje ena sama delavnica brez organiziranega dela. Delo so opravljali brez vsakršnega plana in tehnično dokumentacije. Novo vodstvo je pričelo s krepkim delom. Treba je bilo preusmeriti proizvodnjo — opustili so vodovod in centralno kurjavo ter začeli z remon- ltojslva, poroke in smrti na Jesenicah Nr. Jesenicah so v času od 1. 10. 195«: do 8. 10. 1950 rodile: Skoda Danica, gospodinja z Jesenic — dečka, Mljač Marija, blagajničarka z Bleda, Zeleče — dečka, Hribar Marija, uslužbenka z Bleda, Zagorice — deklico, Kalan. Emilija, poslovodkinja z Ljubnega — deklico, Praprotnik Marija, gospodinja iz Most — deklico, Trček Marija, tov. delavka z Jesenic — dečka, Vinter Dragica, gospodinja iz Kranja — deklico, Bizjak Frančiška, frizerka z Jesenic — dečka, Novak Romana, gospodinja z Jesenic -deklico, Dermota Antonija, vzgojiteljica iz Kamno gorice — deklico. POROKE Moškat Ernest, železničar iz Mojstrane 23 in Dolžan roj. Jesenko Leopolda, čuvajka iz Mojstrane, št. 23, Oštir Rudolf, tov. delavec z Blejske Dobravo 66 in Trseglav Marija, tov. delavka z Blejske Dobravo št. 66, Fre-lih Alojzij, soboslikar z Jesenic, Cestu Brat. in enot. 32 in. Fugina Pavlina, bolničarka z Jesenic, Cesta Brat. in enot. 32, Mihelie Jožef-Danilo, strojevodja z Jesenic, Tomšičeva 4 in Ome-jec Doroteja, medicinska sestra z Jesenic, Staneta Bokala 6, Leben Ludo-vik, zidar z Jesenic, Cesta v Rovte 7 in Zajec Jožefa, poljska delavka z Ovsiš pri Podnartu, Poznik Vaclav, kovač iz Trojeglave št. 1 in Kordež Marija, tov. delavka z Jamnika št. 6. SMRTI Zidar roj. Pristavec Avguštinu, invalid, upokojenka, stara 44 let, umrla na Jesenicah, nazadnje bivajoča na Jesenicah, Koroška c. št. 4. tom in izdelovanjem tekstilnih strojev. Edino, kar je omogočilo ta hiter preokret je bilo — dobiti dober kader in poskrbeti za organizacijo dela. Uredili so komercialno in računovodsko službo, ustanovili konstrukcijo, kontrolo, razdelili so eno samo delavnico v oddelke — ročno in strojno delavnico, montažo tekstilnih strojev, splošno montažo in kasneje tudi montažo pletilnih strojev. Uspehi so so pokazali nepričakovano hitro. »Kovinar« je danes drugo podjetje s to dejavnostjo v državi (prvo Tekstilstroj Zagreb). Razen remonta tekstilnih strojev in nekaterih uslug so osvojili proizvodnjo že vrste artiklov; križno navijalne stroje, stojala za osnovne in snovalne valje, osnovno in snovalne valje, pletilne strojčke, pripravljajo pregledovalne in merilne stroje in druge lastne konstrukcije. Večjo produkcijo pa jim onemogoča nepopoln in že iztrošen strojni park. Računajo, da bi proizvodnjo lahko povečali za več kot 30%, če bi maksimalno izkoriščeni strojni park povečali za: rezkalni stroj, brusilni za a- Hi Iržič sMi za VeT'je potrebe so po moški delovni sili — Primeri izkoriščanja otrok — V kratkem poklicna svetovalnica kroglo in notranje brušenje, za plo-ščinsko brušenje in eno stružnico. Iz poročila je bilo razvidno, da je. podjetje v prvem polletju ustvarilo 45,222.174 dinarjev, kar je 10,740.555 več kot je bilo narejenega v istem razdobju lani. Od te proizvodnje je. bilo realiziranega 43,211.630 dinarjev (lani 34,481.619 dinarjev), to se pravi za 8,730.011 din več. Zanimive so primerjave ustvarjene produkcije na. onega delavca. Medtem ko je bilo lani, ustvarjenega na enega delavca v šestih mesecih ?98.514 dinarjev, se je letos ta znesek povečal na 454.380 din, to je za 14,2% več napram lani. Previsoki so stroški raznih zamud pri delu in stroški zaradi bolezenskih izostankov, za kar je delavski svet sklenil, da se morajo ti stroški (skupno 2,173.100) zmanjšati vsaj za polovico. DOBIČEK ZA IZBOLJŠANJE DELOVNIH POGOJEV Ob koncu je delavski svet sklenil, da ustvarjenega dobička 672.000 dinarjev letos ne bodo razdelili. Ta denar bo mnogo bolj koristil, če ga bodo v skupnem znesku porabili za izboljšanje higiensko-tehnične zaščite in nabavo nekaterih sredstev, ki so nujno potrebna v proizvodnji. Kolektiv zasluži za to odločitev vso pohvalo. Lj. Zapcslevanje delavcev v Tržiču je več ali manj sistematično in redno ter o brezposelnosti skoro ne moremo govoriti. Trenutno so izkazuj o večja potreba po moški delovni sili. Vključevanje mladino v uk se je v Tržiču te dni zaključilo in je na novo sprejetih nad 90 mladincev, čeprav Bombažna predilnica in. tkalnica ni sprejela vajencev za tekstilno stroko in je za sedaj ukinila prvi letnik. Sprejela pa je 25 mladincev, Jci niso imeli zadostno šolske predizobrazbe in se niso mogli vključiti ko+, vajenci. Komaj 14-letno hčerko, ki mora šo obiskovati šolo, je poslala mati k referentu za delo, da jo zaposli. Pj naročilu matero jo hčerka Izjavila, da jo stara 15 let. Ker je bilo službeno mesto prosto, je dekletce dobilo napotnico za zdravniški pregled in nato za delo v tovarni. Izdana ji je bila delavska knjižica na podlagi prijave z napačnimi, podatki, ki jo jo napisala deklica s pomočjo matere. Mati je otroku zabičala, da mora povsod povedati, da je eno leto starejša. Tako jo deklica vsako jutro hodila iz vasi Senično v šolo v eno uro oddaljeni Tržič. Ob 12. uri je po končanem šolskem pouku tekla spet eno uro daleč domov, da je kosila in. spet. pravočasno prišla na delo v tovarno, kjer Jo delala do desetih in so nato pozno vračala domov. V tovarni je po naročilu matero in sestre prosila, da bi delala samo popoldne, ker zaradi »bolezni« doma no more delati dopoldan. V tovarni so ji seveda ustregli. Oblasti so hitro prišle na sled izkoriščanju in predale zadevo sodišču. J. V. J J Tista zl od jeva baba Tudi tisto soboto, ko se je Jernej Gregorin vozil z večernim vlakom proti skalnati strani, je bil vlak, kot bi naročil, prenatrpan s potniki. Salabolsko previdno si moral prestavljati noge, če si hotel obvarovati svoja kurja očesa. »Podnart - Kropa!« je zaklical sprevodnik. , »Ješ, Marija! Ali bom utegnila izstopiti?« je tarnala neka ženska, ko je zapuščala kupe. Pri tem se je tako nerodno obračala, da je razbila šipo. »Sprevodniku javite svojo nerodnost!« je Gregorin dobrohtno naročal ženski. »In taisto dinarjev pripravite, da ne boste imeli nepotrebnih sitnost »I, kaj bi!« je zagodrnjala ženska. »Kondukter ni videl črepinj in tudi slišal ni, ko so padale. »Vi pa molčite!« je še pristavila in se gnetla proti izhodu. »Ne praskaj se tam, kjer te ne srbi!« je zamomljal starejši sopotnik. »Če je vsem prav, je meni tudi!« je užaljeno pripomni! Jernej Gregorin. Naslonil se je na steno ter zadremal. »Jesenice — za Bled-Bohinj prestopiti!« jo predramil Jerneja Gregorina sprevodnikov glas. »Spoštovani tovariš — šipa je razbita,« je ugotavljal železničar službeno. »Ko sem prevzel službo, je bila cela. Treba jo bo plačati. Poslednji potnik ste v kupeju.« V Jerneju Gregorinu je zavrelo. »Oprostite, tovariš sprevodnik, šipo je razbila ženska, ki je izstopila v Podnartu.« »Sipo boste plačali!« je službeno zavrnil sprevodnik ubogega Jerneja Gregorina. »Pojdite, prosim, z menoj v prometno pisarno!« Jernej Gregorin je samozavestno sledil sprevodniku. — Prometnik jc kratko, brez posebnih ceremonij, odločil: »Plačali boste! Zadnji potnik ste bili v vozu. Položite tristo dinarjev na mizo in konec besedi! Sicer pa, čemu razpravljati! Legitimirajte se!« »Prosim!« je kratko odgovoril Jernej Gregorin ter pomolil svojo legitimacijo državnemu uslužbencu pod nos. »In dostojni bodite, sicer se vam utegne še kaj drugega pripetiti!« je na Gregorinovo kretnjo pripomnil prometnik. »Nedostojnost, spoštovani, se je spočela pri Vas,« je zavrnil Jernej Gregorin službujočega. Dežurni uradnik, ki se je imel za pametnejšega, je molčal ter beležil in nato vrnil užaljenemu Jerneju Gregorinu legitimacijo. Nekaj dni pozneje je prišlo na upravo urada, kjer je Jernej Gregorin služboval, pismo z Direkcije državnih železnic. »Upravo se naproša, da izterja od tamkaj nameščenega uslužbenca Jerneja Gregorina znesek din 620 (z besedami: šest sto dvajset dinarjev) za razbito šipo in za predpisane upravne stroške . . .« »Ničesar ne plačam!« je robantil Jernej Gregorin. V svoji razdraženosti je sedel za mizo ter napisal odgovor na terjatev: »Jaz, podpisani Jernej Gregorin, sem v polni meri izpolnil svojo državljansko dolžnost. Ženski, ki jc v Podnartu razbila šipo, sem svetoval, da prijavi nesrečo sprevodniku. Službo policaja nisem v nobenem primeru dolžan opravljati!« Jernej Gregorin bi se lahko zaradi svoje trme imenoval Jernej Trdoglav. Trd in neizprosen, kakršen je bil, se tudi sodnemu pozivu ni odzval. Sodišče ga je v odsotnosti obsodilo na plačilo šipe, poravnavo upravnih in sodnih stroškov — vsega: tisoč osem sto petinsedemdeset dinarjev. »Skoraj' dva jurja so mi naprtili zato, ker sem vestno opravil svojo državljansko dolžnost,« je rentačil Jernej Gregorin-Trdoglav ter udarjal s pestjo po mizi. Po neskončno dolgih treh mesecih je bila rana zace-ljena. Jernej Gregorin je spet prejemal polno plačo in to se je moralo proslaviti. »V Ljubljano bom romal; prijateljčkov je tam na pretek!« je modroval Jernej, ko je štel bankovce — prejeto neokrnjeno plačo. Rečeno — storjeno! — Gregorin se je peljal v Ljubljano. , Ves prevzet je bil od lepot doline Save, ko mu je udarilo na uho: »Podnart-Kropa!« Zdramil se je iz sanj ter se razgledoval po železniškem vozu. Brezbrižno je opazoval potnike, ki so vstopali in se po nepotrebnem gnetli in pehali, kajti voz je bil skoraj prazen. Zdajci se je zdrznil. Med potniki je zagledal žensko, tisto žensko, kri je takrat ubila šipo, on pa je moral plačati tisoč osem sto petinsedemdeset dinarjev. »To je tista zlodjeva baba, ki je pred meseci ubila šipo — jaz, ubogi Jernej Gregorin, pa sem moral plačati celih tisoč osem sto petinsedemdeset dinarjev,« je zakričal Gregorin ter pokazal s prstom na žensko, ki je stala med vrati. Potniki so se spogledali, ženska pa se je pričela s kroparskim naglasom braniti: »Zlodjeva baba mi je rekel! Tista zlodjeva baba je rekel! Vsi ste ga slišali. Čakaj, tista zlodjeva baba ti bo že pokaza!« »Tovariš miličnik,« se je obrnila do službujočega miličnika, »tista zlodjeva baba mi je rekel. Zapišite ga! To-ila ga bo, tista zlodjeva baba, vi boste pa pričali! Sipo in stroške, ki jih je plačal tovariš, bo plačal ,tista zlodjeva baba', tovariš bo pa plačal, za ,tisto zlodjevo babo'! ,Zlodjeva baba' bo dražja od šipe, .zlodjeva baba' je pre- klensko draga!« In? Organ Ljudske milice je opravil svojo dolžnost. . . Stvar je prišla pred sodišče, ki je Jerneja Gregorina —. Trdoglava kaznovalo (tako je zahtevala užaljena stranka!) na tisoč pet sto dinarjev za žalitev, povračilo potnih stroškov In — umevno! — plačilo sodnih stroškov, kar je zneslo dva tisoč pet sto dinarjev. »Naj bo, ker je bilo prvič. Drugič bo dražje,« je grozila tožnica, ko je poravnala stroške za šipo. »Vi, tovariš, pa odštejte svoj delež! In to si zapomnite: .Zlodjeva babn' jo draga!« V. D. 4 fi,"fi0fMJ»b ST. 81 ' 12. OKTOBRA 1956 451 KULTURNI TEDNIK Delo in življenje Glasbene šole v Kranju Ravnatelja glasbene šole, tovariša Liparja, ni lahko najti; dolžnosti mu namreč nalagajo obilico dela. Kljub temu pa sem imel srečo, da sem ga našel samega, in ga prosil za kratek razgovor, o glasbi, glasbeni vzgoji na Soli, o profesorjih, učencih in njih starših, in končno tudi o težavah, željah in finančnih vprašanjih. Takole je pripovedoval: »Glasba je duševna hrana, ki človeka plemeniti, mu daje vedrino in zanos. Prav zato je glasbena vzgoja nujno potrebna, če hočemo gla/oeno delo pravilno poslušati in ga pravilno oceniti, še bolj je glasbena vzgoja potrebna poklicnim glasbenikom in amaterjem, ki hočejo glasbo posredovati poslušalcem. Letos smo sprejeli v šolo 258 gojencev, kar je doslej najvišje število. Kriterij za sprejem jo bil zelo strog; sprejeli smo lo one, katerih stopnja znanja in posluha je ustrezala zahtevam naše šole. Pouk klavirja obiskuje 150 gojencev, pouk violine 74, violončela 12, pouk kontrabasa 2, trobila 8, solo - petja pa se uči 12. Za vse gojence imamo 17 učnih moči, ki z največjo prizadevnostjo in potrpežljivostjo ter z bogatim strokovnim znanjem usposabljajo mlade moči. Že dlje opažamo, da so otroci, rojeni po osvoboditvi, glasbeno bolj nadarjeni, imajo večjo voljo do učenja; seveda je pri tem važna tudi pomoč staršev, ki že samo s tem, da delajo otroku družbo pri učenju, pomagajo učencu preko težav in dolgočasja, »lasti v prvem letu glasbenega študi- ja. Lahko trdimo, da je pri teh gojencih uspeh mnogo boljši. Taki starši so dobri vzgojitelji, čeprav niso glasbeno izobraženi. GLASBENO ŠOLANJE PREDŠOLSKIH OTROK Lansko leto smo napravili nekaj prav uspelih poizkusov. Sprejeli -kc »Čudežni otrok" Med številne povprečne filme ameriško povojne filmske produkcije, ki pa vendarle nudijo gledalcu nekaj zabave, sodi tudi film »Čudežni otrok«. FJlm pripoveduje zgodbo o mladi umetnici — pianistki, ki se v borbi za vsakdanji kruh posluži zvijačo in se naposled po bolj ali manj domiselnih zapletljajih pretolče do obveznega »happy enda«. Seveda je zgodbi dodan ie obvezni ljubezenski trikot. Režiser jo prikazal v filmu dobršno mero smisla za situacijsko komiko in hiter filmski tempo, medtem ko glavna protagonista, Juno Allison in Van Johnson uspešno rešujeta svoji vlogi in s tem nudita gledalcem uro in pol prijetnega razvedrila. — Verjetnost zgodbe pa jo drugo vprašanje. ŠT. 81 / 12. OKTOBRA 195R ®'886orenjske 5 68 D RIIIN S K l°™ )000000000000000 POMEkIKI iliiillli!>!iili;i;i 'Li,!.;:;: Več barv, toda skladnih Težnje moderne notranje arhitekture Tudi najskromneje urejeno stano- ki jo smatramo za strop najidealnejšo. storo ter dosežete z dobro izbiro kre- vanjo dobi svežino in živahnost, Pri pleskanju stanovanja ie boste tona okusne in moderne učinke, če nam uspe okusno razporediti nikoli pogrešili, če izberete sledeče ni- Ob koncu še kratka oznaka posa- barve raznih prevlek za pohištvo, anse: sivo, belo ali beige. Enako bar- meznih barv: modra barva je mrzla barve divana, blazine ali zastora in vo uporabite tudi za barvanja veli- in deluje na razpoloženjo pomirljivo. jih vskladiti z barvnim tonom sten, kih komadov pohištva, kot je n. pr. Rumena jo topla in vzbuja dobro raz- dimo osoljeno vodo. Papriko denemo- Recepti Cela paprika za nadevanje Zelena mesnata paprika, sol, na 1 liter vode 2 zvrhani žlici soli. Oprano in očiščene paprike brez semena posolimo znotraj in zunaj. Tako jih pustimo stati nekaj ur. Nato paprike na cedilu ali kakšni tkanini odcedimo. Medtem prevremo in ohla- stropa in vrat. Za moderno ureditev divan, postelja ali naslanjcč. V pri- ;tanovanj skladni medsebojni odnosi meru, da se odločite pri stenah za mnogo pomenijo, ker je barva važen preveč poudarjeno in močno barvo, činitelj pri ustvarjanju človekovega morate spremeniti tudi barvo pohi- razpoloženja. Vsakdo od nas se dosti štva, kar je seveda zvezano z veliki- bolje počuti v svetlem in vedrem do- mi izdatki. mu s posameznimi živahnimi barvni- y moderni notranji arhitekturi se mi poudarki, kot pa v mračnem, pu- uporabija mnogo različnih barv za ;tcm in žalostnem prostoru. posamezne stene v eni in isti sobi. Da bosto ob barvanju svojega sta- Lah,ko n prepleskate strop in eno iovanja mogle izbrati najustreznejše steno z enako tGmnojšo barvo T() daje one, si preberite v naslednjih vrsti- sobi nov in zanimiv videz. Tudi ne polženje. Zelena barva jo hladna, njen drugo v drugo in jih po več skupa) učinek na razpoloženje pa je osvežu- sproti vlagamo v kozarec, škaf aH joč. Topla je nadalje tudi rdeča bar- kad. Ko je posoda polna, položimo na va, ki pa utruja. vrh prtiček, nato deščice in še kamne, Ce belo prepleskani sobi dodaste Cez vse to nalijemo toliko vode, da poudarko toplih barv, bo soba učinko- pokrije vso posodo. Oskrbujemo jih vala na vas veselo, medtem ko akcen- kot kislo zelje. Pred uporabo paprike ti mrzlih barv v beli sobi delujejo nekaj časa namakamo v mrzli vodi. pusto in žalostno. Za temne sobe iz-berito belo barvo, ker boste na ta način dosegle v njej več prostranosti in svetlobe. da niso preveč slane. Jed, pripravljeno s tako konservi-rano papriko, solimo šele, ko je kuhana. •ah nekaj nasvetov. Ako želite prepleskati veliko površi-io zidu v poljubni sobi, izberite tem-lejše in jasnejšo barve. Za manjše smeto pozabiti, da jo svetloba že sama po sebi barva. Zaradi tega osredoto-jite svojo pozornost na svetlobne u-činko različnih svetilk, sonca, zastora Jesenska kombmacija ozkega športnega krila in plašča iz karirastega blaga. Ce ste veliko na poti, se brez oklevanja odločite zanjo ploskve pa uporabite svetle, manj jn podobno na tiste barve, ki jih že- opredeljivo nianse, Ce vam kak barv- lite uporabiti za barvanje sobe ali ni odtenek ne ugaja prav posebno, se pohištva, zanj nikar ne odločite. Previsok strop obarvamo vedno s temno barvo, ki naj prehaja na stene do tiste višine, Malomarnost krade denar Kolikokrat so ta ali ona družinska gredo na preprogo, t ogorkom prežge-mati pritožuje, in to dostikrat po pra- jo prt. Sinček, ki je že odrasel, razvid, da no more z moževo plačo dru- mečo perilo in. če kaj umaže, mu je zini oskrbeti vsega potrebnega. Ma- malo mar, koliko milo stane. Guga se lokdaj pa pomisli, da je v neki meri na stolicah in ko so noge stola raz-tudi sama kriva, da se le s težavo majane, ga ne briga, da mora oče Za vso stanovanjo nikakor ne smete uporabiti samo ene barve. To učinkuje zelo dolgočasno. Pri tem pa je treba seveda pozati, da sobe, ki oo med seboj povezane, harmonirajo v barvnih niansah, če so vrata odprta Pri tem vam bo v veliko pomoč izbira prehodne barvo za vrata, ki povezujejo oba prostora. kupiti novega. Preveč barv v eni sobi tudi ne učinkuje estetsko. Odločite se za razne nianso vašo najljubše barve ali za nevtralno tone v temnejših odtenkih. Na ta način no boste nikoli pogrešile, Vso te »malenkosti« odtegnejo po temveč vedno dosegle harmonijo. V znanstvenih računih od 8 do 20 od- primeru, da ne nameravate na novo stotkov dohodka. Tega malomarni prepleskati vseh sten svoje sobe, lahko ljudjo niti no opazijo. Številke do- razporedite poedine dele barv v svo-kazujejo, da bi gospodinja do 50. leta jem stanovanju na tale način: okra-starosti lahko prihranila toliko de- site svoj kavč, divan ali naslonjače z narja, kot znaša petletna plača. Izra- običajnimi blazinami, prevlečenimi z čunajte same in prepričale se boste, jasnimi barvami na vzorčastem kreda jo to resnica! tonu. Prav lahko vskladite tudi za- prerino do konca meseca. Po daljših proučevanjih so namreč dognali, da se celo v najbolj varčnem gospodinjstvu vržo proč 2 do 5 odstotkov nakupljenega živeža. Pri manj natančni gospodinji pa znaša ta po-trošek 10 do 15 odstotkov. Nemarna potrošnja so opaža n. pr. v vsakodnevnem prekipevanju mleka, ali čo nakupiš preveč zelenjave in ta zgnije, oziroma čo no odmeriš pri kuhi pravilnih količin ter nato zlivaS odvečno hrano v pomije. Prevelikih izdatkov so marsikdaj krivo tudi majhne nepazljivosti! Kolikokrat pustiš zastonj goreti luč, ne zašiješ pravočasno luknjo in vržeS nogavico ali raztrgano srajco kar proč. Pogosto tudi treskaš z vrati. Ko se pokvarijo, moraS pa mizarju odšteti stotake. Da no govorimo o okvarah V založbi »Našo žene« je te dni iz- še tako okusno pripravljena, vendar pri vodnih pipah in prhah v kopal- šla druga, izpopolnjena izdaja »Velike nam ob neenakomerni razporeditvi niči! Ce nepazljivost znese dnevno sa- sodobno kuharice«, ki jo je uredila obfokov in slabi sestavi jedilnikov !e »Velika sodobna kuharica« je za vsako kuhinjo nepogrešljiva malo ali nič no koristi. Kuharske recepte, ki so večinoma preprosti in prilagojeni sodobnim razmeram, najdemo v III. delu knjige. Preračunani so za 10 oseb, s čemer Mladosten športni kostim z usnjenim pasom in rokavicami v ustreznem barvnem odtenku PRAKTIČNI NASVETI Jajčne lupine lahko koristno upora- Čcšpljc v vinu in kisu 3 'kg češpelj, 1 kg sladkorja, 1 dkg cimetove skorjice, 5 g klinčkov, pol litra rdečega vina, pol litra vinskega kisa. Zrele, zdrave češplje obrišemo s čistim prtičem in jih večkrat prebo-derao z zobotrebcem. Sladkor, kis in dišave dobro prekuhamo, dodamo vino, prevremo in v tej tekočini postopoma kuhamo češplje. Ko so mehke, jih poberemo in denemo v pripravljen kozarec ali lonec. Ostalo tekočino še pokuhamo, da se zgosti in zlijemo na češplje. Cez nekaj dni tekočino prevremo, peno poberemo, ohladimo in zlijemo na češplje. Zave-žemo. Mešana marmelada 2 dela jabolk, 1 del zrelega paradižnika, 1 del breskev, 1 del korenja, 1 del češpelj, pol dela nezrelih jabolk. Na 1 kg mezge 60 do 80 dkg sladkorja. Sadje, paradižnik in korenje operemo, ga očistimo in zrežemo na kose ter omehčamo v dobro pološčeni posodi, v katero smo prej nalili malo vode. Nato vso skupaj pretlačimo, stehtamo in kuhamo tako dolgo, da se mezga zgosti. Zdaj pridenemo odmerjeni sladkor in zopet kuhamo toliko časa, da je marmelada gosta. No kuhajmo preveč mezge hkrati? Med kuhanjem naj stalno močno vre. Da se ne bo prismodila, jo pridno mešajmo. Segrete kozarce napolnimo in takoj zavežemo. Shranimo popolnoma hladne. Jabolčna marmelada 10 dinarjev, kar je najmanj, je v ne- strokovna sodelavka Centralnega zakaj letih že lepa vsota, ki bi se si- V(>da za napredek gospodinjstva An-cer lahko prihranila. dreja Grum. Strokovne sestavke so Koliko zlatega časa zgubiš s praznim razen nje prispevale še gospodinjske klepetanjem! Preračunaj, kaj bi v tem strokovnjakinjo Josipina Levstek, Mi- zgubljenem času naredila ln prihra- ca Pleško, Marjeta Prašnikar, Marija bo z]asti ustreženo tečajem in vecj; nilal Rapoc, Marica Slajmer, dr. Damjana kuhinjam v socialnih, vzgojnih tn Potem prido 5o pozabljivost. Pozab- Be°lei' in «* arh- Branka Tancmg. zdravstvenih ustanovah ter menzah. IJeni dežniki zgubljeni robci, zgub- ^Neno^r^ Za zadnje je znano, da je priprava in bimo za ČLŠcenje slekIa in kristala. da postane gostljata. Potem pridene- ljeno knjige in celo denar in podob- vsakd° -SS^ikSdST sestava hrano pomanjkljiva, in to naj- zdrobljeno denemo v vodo, v kateri mo sladkor in zopet kuhamo, da se no. Nazadnje šo nemarnost pri painji VbdKU3nJem gospooinjsicem aeiu. Ka- večkrat zaradi neznanja. „„,*_ nm(1.ipnn nr„rimptP .... „♦___„„;„ . . _ , , zen Dreizkuienih rerpntov vcohnio »n. nato omenjene pn.uiiii.it na stanovanje, katere so pa nalvee- krat krivi moški. Z blatnimi čevlji 1 kg jabolk, 2 kg češpelj, tri četrt kg sladkorja. Oprana in očiščena jabolka s peščl-ščem vred in razkoščičene češplje zmehčamo v posodi, v katero smo nalili malo vode. Nato vso skupaj pretlačimo. Mezgo tako dolgo kuhamo, DRAGOCENI VITAMINI V RUMENJAKU zen preizkušenih receptov vsebuje tudi obširno razlago o sestavi pravilno prehrano in njenem pomenu za ljudsko zdravje. Tabela o kalorični vrednosti živil nam bo pri sestavljanju jedilnikov marsikdaj prišla prav. Z lastnostmi posameznih hranilnih sno- omenjene predmete umijemo, povsod zgosti. Napolnimo z njo (ko- V IV. delu so navodila za konservl- Steklo bo postalo hitro svetlo in pro- zarci naj bodo zvrhani) segrete ko- ranjo vseh vrst živil. O postrežbi be- zorno. Na enak način očistimo tudi zarce, jih urno zavežemo z dvojnim remo v V. delu. Sledi sestavek ing. steklenice, ki se jim je na dnu na- pergamentnim papirjem ali s celofa- Tancigove. V njem nas seznanja z pravila obloga. Lupine pustimo v njih nora. opremo sodobne kuhinje, ki nam orno- nekaj časa stati namočeno v vodi. Ona in znanke Jajca so med živili, ki vsebujejo vi pa nas ob koncu I. dela podrobneje vitamine, na prvem mestu. To tudi seznanja Andreja Grumova. ni čudno, saj so iz jajca izleže pi- H. del obsega splošna kuharska na-ščanček, ki potrebuje mnogo vitami- vodila, primero jedilnikov in prispe-nov za svoj razvoj. Piščancu pa ni po- vek dr. Beblerjeve o napakah, ki se treben vitamin C, zato je to tudi edi- najpogostejo pojavljajo v naši pre-ni vitamin, ki ga v jajcu ni. Pač pa hrani. Dejstvo je, da je hrana lahko najdemo v jajcu vitamine A, B, D, E in G. Poleg jeter in ribjega olja so Jf" jajca edino naravno hranivo, ki vse- I buje vitamin D. V Ameriki povečujejo intenzivnost vitamina D v jaj?ih tako, da dajejo kokošim ribje olje. Jajca vsebujejo tudi lecitin, ki je potreben živcem in možganskemu tkivu Vse to izredne vrednosti jajca vsebuje predvsem rumenjak. Beljak ima le beljakovine, proteino in vodo. Zato marsikatera dieta priporoča samo rumenjake. Rumenjak je lahko prebavljiv v vsaki obliki, najsi je kuhan ali presen. Ljudje navadno mislijo, da so mehko kuhana jajca laže prebavljiva od trdo kuhanih. Trdo kuhano jajce je težko prebavljivo le, če ga dobro ne premešamo s slino. Za otroke in za okrevajoče bolnike je zaradi izredne vitaminske vrednosti posebno priporočljiv rumenjak, začinjen z limoninim ali pomarančnim sokom, ki vsebuje vitamin C. Barva lupino ni v nobeni zvezi s kakovostjo jajca, čeprav to nekateri napak tolmačijo. Pač pa je barva rumenjaka v zvezi z vitaminsko in hranilno vrednostjo jajca. Rumeno barvo ustvarja rumena snov, ki je v tesni zvezi z vitaminom A. Cim bolj je torej rumenjak rumen, tem več vitamina A vsebuje. goča boljšo organizacijo dela. Za gospodinjo bo to tudi vzpodbuda za raz-mišljanjo o praktičnejši razvrstitvi posameznih kosov kuhinjskega pohištva. Ohlajeno shranimo v temnem in Rjaste madeže odstranimo z limo- hladnem prostoru, ninim sokom, za tem pa moramo tkanino še nekaj časa držati nad paro vrele vode. Mastne madeže odstranimo z žameta »Veliko sodobno kuharico« vsem na ta način, da umazano mesto zdrg-bralkam najtopleje priporočamo. nemo s prerezano rdečo čebulo. Ko se J. O. blago osuši, ga zlikamo z leve strani. Sadna krema »Saj sem bila vendar mati, saj sem rodila otroka, saj vem, kako je to le po, saj sem si venomer tega želela in si še želim... Toda, jaz nisem kri-£1 o sedaj, ko so spomni, kako ji Je je opažala, da otrok nI več. va... nisem ... — Kako to boli ...« ^ bilo takrat vedno hudo pri srcu Sama tega nI mogla verjeti. Pri- p« dolgih letih je zopet začutila, da in kako je nemo trpela, jo kar tiskala Je na kljuke mnogih ordinacij 00 mati- — KaJ bi govorili, kako je nekaj stisne v grlu. Se danes, čeprav zdravnikov-specialistov. Toda povsod b"a srečna. Dolgoletno nezaupanje ni od tega niti tako zelo dolgo... je dobila vedno isti odgovor: vase- zagrenjenost in tesnobna trp- Ko so jo pred dobrimi desetimi leti »Gospa, nič ni opaziti takega, kar kost so J' mahoma zginili iz zavesti, poročila, je v srcu spletla skupno s bi onemogočalo, da bi zopet postali Postala je veselejša. svojim možem toplo družinsko gnez- mati. — Potrpite ...« »Mati bom,« je vsakomur tiho zaše- dece. V mislih je že božala svoje Ni si in ni znala tega razlagati. petala od veselja. »Končno...« otroke. Ponosna bo nanje, to je že Znanke, ki so jo srečavale, so Jo Povsem gotova sicer ni bila, ker takrat vedela. In ne bo imela le ene- vedno nekako pomenljivo pogledovale ga, marveč vsaj dva otroka. O tem sta in se nasmehnile ob pogovora o otro-se z možem že zdavnaj bila pomenila, cih. h«. • • »Veste, žena, ki ni rodila, sploh ne Vse Je bilo tako, kot Je zmeraj na ve, kaj se to pravi,« so se običajno dv« letl hj Pol In že zna lepo reči: začetku zakona. — Lepo, zelo lepo. vpričo nje pogovarjale. »In otroci? — »Ma-ma!« Prvi otrok, fantek, Je pri poroda Kajne, kakšne težave, no in tudi lepi Vsah đan hodita roditelja s hčer-umrl. Kako je bilo mlađima zakon- trenutki so z njimi. ..« cemr. hudo, menda razume vsakdo, ki »Da da, kdor tega ni poskusil, sploh ve, kaj so otroci, ki ve, kaj se pravi ne ve ... Ne, take ženske pravzaprav želeti si otrok. Iskra grenkobe je po niti niso prave ženske, kajne? . . .« tem žalostnem dogodku našla pot v Kolikokrat so Ji zvenele te besede več, ko jo srečajo, niti se ji več ne njuni sicer srečni srci. Zlasti še v nje- v ušesih in skoraj vedno se ji je kar posmehujejo. zamračilo pred očmi, ko jih jo slišala. Ob srečanja pa prekrije njihova lica »Nisem mati«, jI jo venomer odmevalo rahla rdečica, ki Jo pa opazi samo v srcu. Ona... I. AUSEC zlih slutenj, ki so se Ji vcepile v za vest po prvem poroda, ni mogla kar tako odgnati. Rodila jo punčko, ki ima danes že klco na sprehod. Ponosa, ki jima sije z obraift, ne moreta skriti. In ga tudi nočeta skrivati Sedaj sc znanke ne spogledujejo no srce. Temna senca grenkobo je poslej veS-krat zastrla vesela čustva, tembolj ko 38—40 dkg pjretlačenega sadja (surovega, dušene'ga ali vloženega! sladkorja po okusu, limonina lupinica, 3 listov želatine, 2 beljaka in osminka litra smetane ali 4 beljaki ali pa četrt litra smetane. Želatino namakamo pol ure v majhni količini mrzle vode, sadje pretlačimo (mora biti gostljato), ga sladkamo in mu dodamo sesekljano limonino lupinico. Želatino vzamemo iz vode, jo stisnemo, da se voda odteče, nato jo raztopimo v 3 žlicah topi« vode, jo pretlačimo skozi sito ali gosto cedilce k sadni mezgi, dobro premešamo in vse skupaj postavimo n* hladno. Vmes lahko zamešamo nekaj celih ali na debelo narezanih sadnih plodov. Ko se začne krema trditi, zamešamo vanjo še sneg ali stepeni* smetano. Za to kremo lahko uporabimo ra-barbaro, jagode, borovnice, ćešpU'f marelice, breskve, jabolka itd. Ocvrta jabolka Iz testa, opisanega v prejšnjem receptu, hitro pripravimo prav okusno pecivo. Jabolka zrežemo na prst dc bele rezine, jim izdolbemo peščisče> rezine pa pomočimo v pripravljen'' testo in ocvremo v vročem ulju W* masti. Ocvrte rezine naj se dobro os^" še, da niso mastne, nato jih posujc-mo a sladkorjem, po želji pomešaniO* s cimetom. 6 Glas Gorenjske ST. 81 j 12. OKTOBRA 1956 OBJAVE • OGLASI šport - šport - šport - šport ► tkali atlasi Ugodno prodam štedilnik — Mira Stubelj, Gorenja Sava 10, II. nadstropje. Ogled popoldne. Iščem sobo v Kranju - okolici, v prostem času pomagam v gospodinjstvu. Naslov Stražišče 94. Zamenjam družinsko stanovanje v Ljubljani za enakega v Stražišču, Kranju ali bližnji okolici. Naslov v upr. lista. Zamenjam sobo s kletjo, drvarnico in vrtom za večjo v centru. Naslov Primskovo 130/1". Prodam kravo — plemensko, dnevno 6 litrov mleka. Omaje Ivan, Zg. Bitnjo 100, p. Zabnica. Prodam 2 gume za gumi voz kompletne z obroči (16 eolski). Naslov v upravi lista. Izgubljeno usnjeno rokavico od Most pri Komendi do Šenčurja vrniti proti nagradi: Ludvik Zibert, Struže-vo 20. 5000 din nagrade ali posojila dam za opremljeno sobo v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. Prodam bel kombiniran otroški voziček v zelo dobrem stanju. Naslov v upravi lista. Instruiram vse predmete za nižjo gimnazijo — uspeh zagotovljen. Ponudbo oddati na upravo lista. Prodam dobro ohranjen kavč, mizo in stolice. Cena ugodna. Naslov Primskovo Tj, vsak dan od 16. do 10. ure. Razprodajali bomo po zelo ugodnih cenah: kadi za namakanje sadja, rabljeno kuhinjsko posodo, porcelanaste krožnike, jedilni pribor in drugi kuhinjski in hišni inventar ter nekaj tekstila. Razprodaja bo v ponedeljek 15. t. m. na dvorišču Gostilne Peter-ček v Kranju. Likvidacija biv. »Gostinstva« Kranj. ► Hika Velcžclcznina „Merkur" Kranj raspisuje mesto stalnega prevoznika s konjsko vprego. Pogoji: dobri konji in zadostno število voz. — Interesenti naj pošljejo ponudbo do 20. t. m. na podjetje. Nastop s 1. novembrom 1950. KINO »STORZlC« KRANJ 12. oktobra amer. barvni film »Over-land Pacifik« ob 16., 18. in 20. uri. V glavni vlogi: Jack Mahoni, Peggy Castlo. 13. oktobra amer. barvni film »Over-land Pacifik« ob 16., 18. in 20.. uri. V glavni vlogi: Jack Mahoni, Peggy Castle. Ob 22. uri premiera ameriškega filma »Upor na ladji Bounty«, v glavni vlogi Clark Gable, Ch. Laughton. 14. oktobra ameriški film »Upor na ladji Bounty« ob 9,30 uri, v glavni vlogi Clark Gable, Ch. Laughton. Ob 14. uri amer. film »Čudežni otrok«, v glavni vlogi: June Allyson, Van Johnson. , Ob 16., 18. in 20. uri »Overland Pacifik« amer. barvni film zadnjikrat, v glavni vlogi: Jack Mahoni, Peggy Castle. KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO 13. oktobra ob 19.30 uri »Upor na ladji Bounty« amer. film, v glavni vlogi: Clark Gable, Ch. Laughton. 14. oktobra ob 15., 17.30 in 20. uri »Upor na ladji Boutny« brez tednika, ameriški film, v glavni vlogi: Clark Gable, Ch. Laughton. KINO »SVOBODA« STRA2ISCE 13. oktobra amer. film »Čudežni otrok« ob 19.30 uri. 14. oktobra ameriški barvni film »Overland Pacifik« ob 14. uri. Ob 16., 18. in 20. uri ameriški film »Čudežni otrok. KINO NAKLO 13. oktobra italijanski film »Kruh, ljubezen in fantazija« ob 10.30 uri. 14. oktobra italijanski film »Kruh, ljubezen in fantazija« ob 17. in 19.30 uri. KINO »RADIO« JESENICE 12. oktobra ameriški barvni film »Gog«, predstave ob 18. in 20. uri, dane.T zadnjikrat. 13. oktobra premiera amer. barvnega filma »Zena z neapeljskih ulic«, predstavo ob 18. in 20. uri. 14. oktobra amer. barvni film »Žena z neapeljskih ulic«, predstave ob 10., 10. in 20. uri. Ob 10. uri matineja mladinskega filma. KINO »PLAVŽ« JESENICE 12. oktobra ameriški barvni film »Južno od Sahare«, predstave ob 18. in 20. vi, danes zadnjikrat. 13. oktobra ameriški barvni film »Gog«, predstavo ob 18. in 20. uri. 14. oktobra amer. bnrvni film »Gog« predstve ob ^6., 18. in 20. uri. — Ob 10.30 uri matineja mladinskega filma. Opozorilo KOMUNAL. PODJETJE SK. LOKA opozarja vse svojce pokojnikov, ki so pokopani na po-copališču: Skofja Loka, Stara Loka in Reteče, da grobove v redu vzdržujejo in da porav-lajo že zapadlo najemnino za nadaljnjih 10 let. Vso zapušče-io in neplačane, kakor tudi plačane in zapuščene grobove bo podjetje oddalo v najem novim interesentom. Nadalje opozarjamo najemni-ko obzidnih prostorov in lastnike grobnic, pri katerih so spo-leniki in ostalo kamnoseške postavitve v slabem in nerednem stanju, da jih nemudoma urede. Spomeniki grobnic in grobišč, ki segajo nad zidno ograjo, morajo biti od zadnjo strani primerno obmetani in očiščeni, da le kvarijo zunanjega izgleda ter da se no kvari zidna ograja pokopališča. Z vsemi neoskrbovanimi in neurejenimi grobišči in grobnicami bo podjetje razpolagalo. Strelci ob krajevnem prazniku v Preddvoru Strelska družina »Tugo« v Preddvoru je za tretji krajevni praznik organizirala četveroboj z vojaško puško na domačem strelišču. Sodelovale so družine s Predoselj, Preddvora, Visokega in Goric. Tekmovali so za prehodni pokal ZB Preddvor v 5-član-skih ekipah (150 možnih krogov). Vrstni red tekmovanja: I. mesto Predoslje 482 krogov, II. mesto Preddvor 463 krogov. Posamezniki: 1. mesto Rado Carman 104 krogi, Jože Kavčič 103 krogi. — Preddvor: 1. mesto Janez Mehle 109 krogov, II. mesto Jože Lombar 92 krogov. Prehodni pokal ZB jo osvojila ekipa strelske družino iz Predoselj. Najboljši so prejeli diplome. C. ► Hestece Marijo Kociper, 20-letno delavko v Mestni vrtnariji Kranj, je fant zabodel s kuhinjskim nožem v levo ramo. Bila je poslana v ljubljansko bolnišnico. — Leon Oman, delavec v IBI Kranj, stanujoč v Cegelnici pri Naklem, so je pri razstavljanju kolesa na jezu ponesrečil. Nad 100 kg težko kolo mu je padlo na nogo in mu poškodovalo prste. Dopisujte v „G«as Gorenlske" OBVESTILO Obveščamo vse vojaško vojne in rojrnodolbske invalide NOV, invalide dela in invalide ta mladosti, dr. bo dne 28. oktobra 1956 II. Gorenjsko prven-"tvo invalidov v kegljanju, Šalu, namiznem tenisu in streljanju. Prvenstvo v kegljanju bo na Bledu, v streljanju in namiznem tenisn nr, Jesenicah in v šahu v Radovljici. Vsak invalid lahko nastopa samo v eni. športni disciplini. Invalidi! Prijavite svojo udeležbo na tem tekmovanju pri Občinskih odborih Zveze vojaških vojnih invalidov, kjer boste prejeli tudi ostalo informacije. Pohitite s prijavami, ker jih sprejemamo le do 20. oktobra 1956. Okrajni odbor Zvezo VVI Kranj Veliko strelsko tekmovanje na Kokrici V nedeljo, 14. oktobra bo strelska družinr. »Franc Mrak« ki Predoselj praznovala 2. obletnico razvitjr. strelskega prapora. Na ta dan bo dopoldan v zadružnem domu nr, Kokrici velikos trelsko meddružinsko tekmo-vanjo najboljših strelskih ekip na Gorenjskem, nad katerim bo imel letos pokroviteljstvo Martin Košir, predsednik občinskega odb. SZDL Kranj. Popoldne ob 15. uri bo slovesna podelitev pokala SZDL občino Kranj, diplom in nagrad najboljšim strelcem. C. „Kamnik" : „Svoboda" (Duplica) V nedeljo je bila na stadionu v Mekinjah odločilna nogometna tekma za jesensko prvenstvo v kamniški skupini med glavnima nasprotnikoma »Kamnikom« in »Svobodo« z Duplice. V tej skupini sodelujejo v konkurenci »Kamnik«, »Domžale«, »Svoboda« z Duplice, »Tabor« iz Ihana in »Mengeš«, izven konkurence pa 7e »Odred« B in »Jadran« iz Ljubljane ter druga moštva klubov kamniške skupine. Oba nasprotnika sta šla v boj z istim številom točk, pač pa je imel Kamnik boljšo diferenco v golih, pri čemer bi mu tudi neodločen rezultat zagotovil vodstvo na prvenstveni lestvici. 2al jo moral Kamnik nastopiti oslabljen, ker šo nekateri igralci niso okrevali od poškodb v zadnjih tekmah. Zanimanje občinstva jo bilo veliko, posebno mnogo je bilo navijačev Iz Duplico... V živahni igri je zmagal Kamnik. Kamničani so bili boljše moštvo in so zmago zaslužili. Sodnik Savincc je sodil energično in objektivno, kar je bilo potrebno, saj jo občinstvo včasih prekoračilo meje dostojnega navijanja. V predtekmi jo »Odred« B iz Ljubljane premagal »Kamnik« B z 12:0 (5:0). r AVTOBUSNO IN TURISTIČNO PODJETJE SAP — TURIST BIRO LJUBLJANA uvaja na avtobusni progi Jezersko—Kranj—Ljubljana naslednjo spremembo voznega reda od 15. oktobra 1956 dalje: 1 3 3 2 3 6.10 • 18.00 odh. Jezersko prih. 9.40 17.40 21.40 6.50 18.40 Preddvor 8.56 16.56 20.56 7.15 19.05 Kranj 8.35 16.35 20.35 7.50 19.40 prih. Ljubljana odh. 8.00 16.00 20.00 1. Obratuje vsak dan 2. Obratuje ob delavnikih 3. Obratuje ob nedeljah in državnih praznikih. Potniki, poslužujte se ugodnih avtobusnih zvez Avtobusnega in turističnega podjetja SAP — Turist biro — Lijuoijana. Koj »«0 fes sftecedu ~ Radio Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00, 7.00, l.rOO in 22.00 uri. Prva jutranja poročila ob nedeljah pa so ob 6 05, vesti o športnih dogodkih boste slišali ob 21.00 uri, oddajo »Želeli ste — poslušajte« ob delavnikih ob 14.40 in ob nedeljah ob 14.15 uri. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo poslušajte vsak delavnik ob 12.30 uri. PETEK, 12. OKTOBRA 8.00 Zbori poj o slovenske narodne in umetne pesmi. 0.33 Radijski roman - William Woods: Manuela X. 9.45 Radijska šola za nižjo stopnjo — Niko Kuret: Potovanje v deveto deželo. 10.15 Popevke in ritmi. 11.03 Za dom in žene. 111 03 Pesmi raznih narodov. 12.43 Nekaj Chopinovih mazurk. 15.43 Utrinki iz literature — Marcel Ayme: Eksekutor — II. 10 00 Popoldanski simfonični koncert. 17.13 Športniki, pozor! 18 03 Spoznavajmo človeka. 18.13 Skladbo slovenskih avtorjev po- 20 03 Veseli večer. 21.00 Igramo za ples in razvedrilo. Ljubljana je Planinski oktet. 10.30 Iz naših kolektivov. 20.03 Tedenski ziuinanje - politični pregled. 20.15 III. jugoslovanski radijski festival »Pesmi in plesi narodov Jugoslavije« (Magnetofonski posnetki s festivala v Celju II. oddaja). SOBOTA, 13. OKTOBRA 11.03 Igra kvintet Jožeta Kampiča. 11.15 Dober dan, otroci! (Janez in Marija Svajncer: Andrej je našel očeta; Tonček — junak). 11.33 Skladbo slovenskih avtorjev pojeta moški in ženski Mariborski komorni zboi*. 12.43 Malo za staro in malo za mlado (zabavna glasha). 13.15 Domači napevi. 13.33 Znani solisti — znane arije. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 13.43 Novi filmi. 16.03 Glasbeno uganke. 18.03 Okno v svet. 18.15 Pojo Gorenjski vokalni kvintet. 10.45 Igra Ljubljanski plesni sekstet, pojo Nino Robič. 6.00 7.35 8.30 9.45 10.15 11.35 12.10 16.00 16.15 17.30 18 30 20.00 21.00 22.15 22.15 10.33 NEDELJA, 14. OKTOBRA Poskočne domače viže za prijetno nedeljsko jutro. Zabavne melodije. Otroška predstava — Friedrich Feld: Almazarski vodnjak. Se pomnite tovariši — Miloš Ja-kopec: Strahu ni, je samo dolžnost. Nedeljski simfonični koncert E. Nikolaj Rezniček: Doma Diana, Uvertura Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 3 v d-molu — Zoltan Kodaly: Plesi iz Galante. Lahka glasba. Opoldanski glasbeni spored. Pripovedke o Prekmurju (reportaža). Glasbena medigra. Radiiska igra — Gogolj: PlašS (ponovitev). V zabavnem ritmu Večerni operni koncert. Kulturni razgledi. Nočni koncert — Milan Ristlč: Druga simfonija Sergej Prokof-jev: Koncert za klavir in orkester št. 3 v C-duru. UKV program: Plesna glasba. Jezikovni pogovori. 34 Ah, če bi Sam in jaz ali vsaj eden od naju prišel k raz-streljevalnemu oddelku! Potem bi mogla pobegniti, dokler je v najinih trpinčenih dušah še trohica prožnosti. Kajti brez dinamita nočeva tvegati, zaradi ogromnih psov, ki begunca, če ga dohitita, enostavno raztrgata kot se je to nedavno zgodilo s Pedrom. Hotel je pobegniti, pa ni prišel daleč. Razen dinamita, ki ga moreva ukrasiti le, če bi delala pri razstreljevalni izmeni, imava že vse drugo. Ponchos iz gumija, vžigalice v škatlicah iz pločevine, nekaj mesnih konzerv, čaj, majhen aluminijast lonček in kinin proti mrzlici v pragozdu. Tudi žepni kompas s.slabim zemljevidom imava in celo puško za Šibre, k,i se jo da razstaviti, s petindvajset patronami. Vse to sva si nabavila počasi in previdno v teku dolgih tednov in za drag denar pri Zidu. In ker sva te stvari zakopala v tleh naše barake, pod najinima mrežnicama, morava kmalu odriniti, da se nama ne pokvarijo. Dinamit! Kraljestva sicer ne bi dal za eno samo patrono tega nevarnega razstreliva, ker ga nimam, pač pa rad in z veseljem pet, da celo deset let življenja. Ali dvajset in celo več, če bi imel zagotovilo, da bom ostanek lahko preživel sicer skromno, toda svoboden, prost, daleč od Choca... PUNT PLATINSKIH SUŽNJEV Nihče ne ve, kako je pravzaprav prišlo do tega, kajti priprav ni bilo nikakih. Voditeljev nismo imeli in nihče od nas, molčečih, zgaranih, z mrzlico in mrčesom vseh vrst obloženih moških ni nikdar niti poskušal organizirati kakršnokoli misel na to. In vendar se je zgodilo! Duševno razpoloženje, ki je povezavalo tajinstvene želje in neizražene načrte nas zatiranih med seboj, je netilo iskre. Razrastle so se v mogočen zubelj. ki pa je v začetku še utesnjen divjal le v naši notranjosti, dokler se mu ni pridružila nova zadnja iskra. In v petih minutah so se ustavili vsi stroji, dočim je devetsto tulečih in kot sami satani poskakujočih platinskih sužnjev vihtelo svoje surovo orožje in hlepelo po krvi civilizirane družbe... Popoldne je bilo in vse nebo je žarelo kot en sam plamen. Obrisi pragozda in koč so se izgubljali v gostem ozračju in nad jamami ter jaški je plala vročina kot žareča kovina. Vsak dih je utrujal in najmanjši gib je bil trpljenje. Zraven mene je delal ogromen Litvanec, ki je prišel v Choco pred tremi tedni. Govoril je samo svoj materin jezik, niti besede kakega drugega jezika ni razumel. Pazniki in vojaki so zato nad tem velikim, ki je molče opravljal delo, že od vsega početka stresali svojo slabo voljo in jezo. Prve dni se je dobrohtno smehljal; ko pa so ilovnate kroglice, ki so jih lučali vanj, in kamni le preveč skeleli in ko so mu nekega dne ponudili, da bi utešil silno žejo, vode, ki so jo namenoma oso-lili, se ni več smejal. Globoko sklonjen nad lopato, je škrtal z zobmi, njegove oči so se prekanjeno svetile in temna rdečica mu je hušknila pri vsaki potegavščini od tilnika prek obraza. Tistega popoldneva, ko je žgoča narava obetala tropično nevihto, je pri Litvancu preskočila iskra v nakopičeno, pa doslej dušeno netivo in ga pri njem in pri nas vseh hipoma razplamtela. Škileči paznik, Don Pepe, je z vso močjo zalučal ostrorobat kamen na goli hrbet trpina poleg mene. Videl sem, kako je brizgnila kri, kako se je Litvanec vzpel, videl sem. kako se je njegovo oglato, široko obličje naenkrat spačilo v gnusno masko gorile in zaslišal sem tuljenje, ki je za trenutke preglasovala bager. Z nekaj skoki je velikan planil po bregu jame navzgor. Don Pepe ni imel več časa seči po revolverju, ko je že priletel v brozgo kraj mene. Hotel se je dvigniti in spet je njegova desnica tipala po orožju za pasom. V divjem besu sem mahnil po njegovem hrbtu z lopato in ga spet porinil z obrazom naprej v brozgo. Nekaj časa je capljal, potem Pa se je pobral, si za silo očistil obraz in lezel k robu jame. Tam zgoraj pa je stal razkoračen in obdan od žarke vročine Litvanec in visoko nad njegovo glavo je v jeklenih pesteh capljal vojak, ki ga je Litvanec pograbil pri strojnici. Cof! Tudi on je v naslednjem trenutku zakrmaril v blatno vodo. Litvanec mi je pomigal in zlezel sem iz jame ter se postavil kraj njega. N Bager za nami je prenegal. klopotati, njegov strojnik jo šinil, kot bi ga ustrelil, s stroja, pograbil lopato in poskakoval kot obseden okrog njega. Bager za bagrom je obstal in kjer je še ravnokar navaljevalo par polgolih mož z divjim navdušenjem na presenečene paznike in voiake, je zdaj nastalo iz njih na desetine in stotine borcev. Vsi stroji so utihnili in njihov premagani ropot se je umaknil živinskemu tuljenju iz naših grl. In medtem ko zvene iz oddaljenih koč Stiriindvajse-torice presunljivi kriki, medtem ko krožijo nad Chocom mrhovinarji in krokarji, drvi na stotine moških z divjim rjovenjem, vihteč v rokah krampe in lopate, proti upravnemu poslopju. Signali trobent se oglase. Vojaki in pazniki v svojih svetlih uniformah beže na vse strani, pa se kljub zmedi počasi zbirajo, postavljajo barikade in njihovi prvi izstrelki padajo med nas. V tem opazim sledeče: Kakih šestdeset mož s Samom na čelu se upre, ne meneč se za krogle, ki brenče okrog njih, v samoten bager. S smehom in otroškim vriskanjem ga nagnejo, dokler se siva osovražena pošast ne prekucne v brozgo. Vedno pogosteje pokajo streli, svetlo in ostro, posamezni vzkliki in smrtno grgranje sledi. Strojnica začne nekje hripavo lajati, vendar brez škode, svinčena toča zasika nad našimi glavami Se kar naprej drve, plešejo in se opotekajo na vse strani zamazani, oznojeni, samo v hlače oblečeni moški, s klobuki nn glavah. Z divjim krikom in smehom vihte svoje krampe in lopate kot upijan j eni od nenadne svobode. Videl sem, kako so na svoji poti dobesedno poteptali v blato paznika, ki so ga zajeli, drug se je zgrudil s preklano glavo, iz rarse so vreli svetlorožnati možgani. Tu so pograbili nekaj vojakov, jim iztrgali puške in pribili plakajoče reveže z njihovimi lastnimi bajoneti kot brcajoče hrošče ob tla. Posebno za lovraženega seržanta so divje, neusnv Ijene pesti toliko časa tiščale pod vodo, da se ni več ganil. Tri ali štiri strojnice drdrajo in dobro namerjen svinčen curek zareže široko brazdo v fronto mož, ki naskakuje zakladnico. Dirjal sem sredi gosteg ruče drugih in kričal pri tem ravno tako kot ostali, stisnjenih zob in pljuvaje blato, z lopato v rokah, proti poslopju uprave. Nereden, pa vendar dobro merjen ogenj je redčil naše vrste, ki so se pa vedno znova spet polnile. Spotikal sem se nad trupli, ki so ugaslih oči strmel1' vame, poskakoval sem čez široke mlakuže krvi in brcnil sem nazaj kot divja zver, če me je ranjenec prijel za nogo. Kar naprej so se oglašale trobente in dajale signale. Naenkrat smo zaslišali divji, mnogoglasen grohot, pomešan z ostrimi vriski na pomoč iz ženskih grl. Tam je četa naših udrla v koče Štiriindvajsetih in je gospodarila v njih po svoje, dokler jih ni pregnal energičen in dobro izpeljan bajonetni napad vojakov. Sicer pa so vojaki in pazniki pod enotnim poveljstvom počasi, toda gotovo osvajali postojanko za postojanko. ŠT. 81 / 12. OKTOBRA 1956 6,as6ofeiijske 7 znanost in tehnika " zanimivosti %. film Gorenjsko poljedelstvo v številkah ČUDOVITI NEBOTIČNIK Na Gorenjskem, ki jo značilna, industrijsko agrarna pokrajina, je okrog 7000 kmetijskih gospodarstev. Leta 1952 smo začeli načrtno pospeševati kmetijstvo. Lani so gorenjski kmetje pridelali 9870 t žita, 56.780 t krompirja, 6174 ton vrtnin in 41.820 ton krmskih rastlin. Hektarski donos pšenice je napredoval od 11,8 mc/h?. v letu 1953 n?, 14. mc/ha, črna detelj?, od 40,7 mc/ha na 51,6 mc/ha. Ta uspeh je med drugimi pripomočki prinesla večja poraba umetnih gnojil. Leta 1952 je prišlo na hfi obdelovalno zemljo povprečno 2D k«, lani pa 146 kg umetnih gnojil. Ce primerjamo hektarski donos na Go- renjskem s številkami iz drugih kra- jev in dežel, jc stvar takale: pšenica koruza krompir mc/ha mc/ha mc/ha Gorenjske 14 18 178 Slovenija 13,8 16 122 Jugoslavija 12.8 16.4 86 Avstrija 19,8 20,4 151 Zah. Nemčija 27,6 22,2 208 Italija 16,8 18,8 69 To številke povedo, da je gorenjsko poljedelstvo sicer napredovalo, da pa glede hektarskih donosov še dokaj zaostajamo za nekaterimi evropskimi državami. Avtomobil, ki tebta vsega tristo kilogramov V Češkoslovaški so začeli izdelovati male avtomobile na 3 kolesa — dva spredaj, tretje zadaj — ki tehtajo vsega 300 kg. Zmanjšanje teže so dosegli v glavnem na ta način, da je karoserija izdelana namesto iz kovinske pločevine iz impregniranega platna, razpetega preko lahkega ogrodja. Namesto avtomobilskega motorja ima ta avtomobil motor za motorna kolesa v zadnjem delu vozila. Razvije lahko brzino do 88 km na uro. Most preko Gibraltarske ožine Viseči most nad Gibraltarsko ožino bodo, kakor sporočajo iz Španije, začeli graditi. Dolg bo 14 km, podpiralo pa ga bo 14 ogromnih stebrov, na vsak kilometer eden. Širok bo 30 metrov in bo na njem prostora za dvotirno železniško progo, moderno avtomobilsko cesto in steze za pešce. Pod mostom bodo lahko neovirano plule tudi največje ladje. Empire State Bulding v New Yor-ku je najvišji nebotičnik na svetu. Nekateri televizijski stolpi so ga sicer prekosili v višini, toda človek se nikjer ne povzpne tako visoko, kot na ta stolp. Obiskalo ga je že kakih 20 milijonov ljudi iz vseh strani sveta. Samo njegov ogled donaša letno nad milijon dolarjev čistega dobička Z njegovega vrha je možno opazovati divjanje viharja in nevihte, bliskanje in grmenje, ne da bi pri tem bil človek v nevarnosti. Za to jamči železna zgradba stolpa. Strela je uda rila vanj že 500 krat, 19 krat celo v enem samem neurju, vendar to n; imelo nobenih kvarnih posledic m zgradbi. Številke o tej mogočni stavbi so ka: zanimive. Empire State Bulding zavzema 800 kvadratnih metrov tal (tam kjer stane vsak površinski meter 2690 dolarjev), visok je 381 metrov, s televizijsko anteno na vrhu pa 449 metrov, železno ogrodje je težko 60.000 ton. Da bi dobili marmor, ki je n; hodnikih in vežah, bi morali zaposlit vso proizvodnjo marmora Francije Italije, Nemčije in Belgije za leto dni V nebotičniku je nad 5000 kilometrov telefonskih in električnih kablov in 80 kilometrov cevi. Stopnišče od pritličja pa do 102. nadstropja ima 1860 stoDnic, k sreči pa ie 7? d',;Tai. k' stalno delujejo. En človek ima vsak dan osem ur dela, da zamenja žarn. ce, ki so pregorele v eni noči. Vsak večer pa je na delu 300 snažilk. Z VSEH VETROV TRIJE POSNETKI IZ DVEH FlL-VIOV, KI BOSTA V PRIHODNJIH 'DNEH NA SPOREDIH KRANJSKIH fN DRUGIH GORENJSKIH KINEMATOGRAFOV; IZ ITALIJANSKEGA FILMA »KRUH, LJUBEZEN IN FANTAZIJA« IN IZ AMERIŠKEGA >UPOR NA LADJI BOUNTY«. «KRUH, LJUBEZEN IN FANTAZIJO« TE REZIRAL LUIGI COMENCINI, V GLAVNIH VLOGAH NASTOPATA 1INA LOLLOBRIGIDA IN ZNANI ITALIJANSKI REŽISER IN IGRALEC VITTORIO DE SIC A; FILM JE 7BUDIL PO SVETU IZREDNO ZANIMANJE. »UPOR NA LADJI BO-UNTY« JE IZDELALA MGM LETA '936 IN JE BIL PROGLAŠEN ZA NAJBOLJŠI FILM TISTEGA LETA. 1EZIRAL GA JE FRANK LLOYD, V GLAVNIH VLOGAH PA NASTOPATA ZNAMENITA AMERIŠKA I-1RALCA CLARK GABLE IN CHARLES LAUGHTON. — ZGORAJ: VITTORIO DE SICA V FILMU »KRUH, '.JUBEZEN IN FANTAZIJA«. LEVO: HNA LOLLOBRIGIDA V ISTEM i^ILMU. SPODAJ: CLARK GABLE IN CHARLES LAUGHTON V »UPORU NA LADJI BOUNTY«. Ameriški tisk o predvolilni kampanji Po pregledu, ki so ga napravili v uredništvu ameriškega lista »Editor« and Publisher« podpira v predvolilni kampanji 59% ameriških dnevnih časopisov (z 62% skupno naklade ameriškega časopisja) republikanskega kandidata Eisenhovverja. Demokratskega predsedniškega kandidata Ste-vensona podpira samo 17% listov s 13,8% skupne naklade. Skoraj četrtina vseh ameriških časopisov pa je v predvolilni kampanji ostala nevtralna in se ne poteguje ne za prvega ne za drugega kandidata, temveč prinaša samo nepristranska poročila o poteku predvolilnih priprav. Najbolje oblečen človek v ZDA Ameriški sindikat krojačev je proglasil za najbolje oblečenega človeka v Združenih državah predsednika ZDA Dwighta Eisenhowerja. Drugi po vrstnem redu je filmski igralec Marlon Brando, tretji na listi najbolje oblečenih Amerikancev pa je košarkaš Tedd VVilliams. Na Marsu je hladno — tako sklepajo po elektromagnetskih valovih Laboratorij za medplanetarne raziskave v Washingtonu je objavil, da je v letošnjem septembru, ko je bil Mars najbliže zemlji, s pomočjo radio-teleskopa ujel elektromagnetske va-lovo z Marsa. Po teh valovih sklepajo, da jo srednja temperatura na Marsu izpod ničle. Predor pod najvišjim gorovjem sveta Sovjetski inženir Pokrovski je izdelal načrt o predoru, ki bi ga izkopali pod Himalajo. Predor bi povezoval SSSR, Indijo in Kitajsko. Tako bi se Himalajsko pogorje iz neprehodne skalno puščavo spremenilo v izredno prometno vozlišče. „MARSOVCEV" NI Znani italijanski znanstvenik in u-pravnik velikega observatorija v Rimu Giuseppe Armelini je objavil članek, v katerem pravi, da na Marsu brez dvoma obstoje nižje oblike rastlinskega življenja, da pa. ni ne »Marsovcev«, ne kakršnihkoli drugih živih bitij, ki bi bila le od daleč podobna ljudem. »Znameniti kanali,« piše prof. Armelini, »ki so jih pogosto navajali kot dokaz za obstoj Marsovcev, ničesar ne pomenijo. Neizpodbitno je dokazano, dr. t} kanali niso nič drugega kakor ogromno prirodne razpoko na površini Marsa.« Dr. bi podkrepil »vojo trditve, da na Marsu ni mogoče življenje, podobno našemu na zemlji, navaja prof. Armelini tri dokaze: Prvič: Mars se stara mnogo hitreje od Zemlje, zaradi tega vlada na njem strahovita suša. Njegova morja so skoraj popolnoma usahnila. Drugič: v Marsovi atmosferi ni zadostnih količin kisika. Pojavlja se samo vezan kot oksid v pesku in kameninah. Tretjič: tudi če bi bilo teoretično mogoče, da na Marsu obstoje živa bitja, podobna ljudem z organizmom za dihanje povsem drugačne narave — tudi v tem primeru bi tem bitjem manjkali potrebni izvori energije. Angleška vlada prodaja železnico Angleška vlada je sklenila prodali 6 starinskih lokomotiv, 15 vagonov in 30 km železniškega tira. Gre za 1905. leta, v slabo naseljeni pokrajini Norfolk zgrajeno železnico. Predpotopni vagoni in lokomotive so prinašali železniški družbi toliko izgube, da je vlada sklenila, da železnico proda. Prebivalci pokrajine, v glavnem kmetje, ki jih je ta železnica povezovala z mesti, pa so sklenili, da bodo zbrali denar in kupili celotne železniške naprave. Sredi oktobra cinemaseop v Kranju Sredi oktobra bomo v kina »Stor-žič« gledali prvo cinemaseop predstavo v Kranju: ameriški barvni film »Vzhodno od raja«. V kino »Storžič« so te dni montirali nove aparature, ki omogočajo predvajanje filmov po cinemaseop, widescreen in vistavision sistemu. V naslednjih mesecih bo kranjsko kinematografsko podjetje predvajalo po dva do tri cinemaseop, oziroma vistavision filme mesečno. Med njimi bodo ameriški barvni film »Carmen Jones«, jugoslovansko francoski koprodukcijski barvni film »Mi-hail Strogov« (izdelan po znanem romanu Julcsa Vernea »Carski sel«) in ameriški barvni film »20.000 milj pod morjem«, moderna verzija Verneovega romana z istim naslovom — vsi trije v cinemaseop tehniki. V sistemu vistavision, ki je še popolnejši od clnema-scopa, ker daje močnejši vtis plastičnosti, pa bomo v prihodnjih mesecih videli ameriški barvni film »Držite tatu«. »SVET TIŠINE« JE NASLOV FILMA, KI GA JE POSNEL FRANCOSKI KAPITAN J. Y COUSTEAU V SVETU GLOBOKO POD MORSKO GLADINO. FILM JE BIL NAGRAJEN NA FESTIVALU V CANNESU IN GA BOMO MENDA V KRATKEM VIDELI TUDI PRI NAS. NA SLIKI: COUSTE-AUJEVA PODMORNICA, PRIREJENA ZA RAZISKOVANJE IN FILMSKA SNEMANJA V MORSKIH GLOBINAH. Izgubljeni čas Neki zelo zaposleni Parižan je izračunal, da porabi 8% svojih mesečnih dohodkov samo za iskanje prostega mesta za parkiranje svojega avtomobila. Zaradi izredne gostote prometa v Parizu porabi vsak dan povprečno 40 minut, da si najde prostor, kjer lahko pusti svoj avtomobil. Traktor brez traktorista V Angliji so nedavno izdelali prototip traktorja, ki ne potrebuje vozača. Potem, ko traktor pripeljejo na kraj uporabe, ga vodijo po radiu. Traktorist, ki bi ga v tem primeru morali imenovati radiotelegrafista, sedi ob njivi in »ukazuje« traktorju, kje in kako naj orje, kdaj naj dvigne in kdaj spusti plug. Micko v kockah Kmetijska visoka šola severnoameriške države Iowa je izdelala za mlekarje recept za zmrzovanje mleka v sorazmerju 1:3, to se pravi en del sira na 3 dele vode. ^Mleko zmrzuje pri 15 do 20 stopinjah pod ničlo. V zmrznjenem stanju se lahko ohrani 4 do 6 mesecev. Toda to čudo moderne tehnike ne obiskujejo samo ljudje. Veliko je na njem tudi netopirjev in žuželk. Posebno v meglenem vremenu se vanj zaleti mnogo ptic selivk. Leta 1948 so v enem samem dnevu našteli pod nebotičnikom 500 mrtvih in veliko število ranjenih ptičev. Toda ne samt CiOZD NEBOTIČNIKOV — V KAMENITIH SOTESKAH MED NJIMI OSEMMILI-JONSKO MESTO ptiči, tudi ljudje se zaletavajo vanj. Pilot bombnika B-26 se je nekega meglenega jutra zaletel v nebotičnik v 78. nadstropju. En motor letala je prodrl na eni strani v stavbo in na drugi strani zopet ven. Drugi motor pa je padel v odprtino nekega dvigala, se na dnu razletel in povzročil precejšen požar. Pri vsem tem pa neki človek, ki je stanoval sedem nadstropij više in v miru bral svoj časopis, ni opazil ničesar, niti najmanjšega sunka aH hrupa. Stolp je tako visok, da je tudi razlika v temperaturi med vrhom in pritličjem kar precejšnja. Zgodilo se je, da je bilo na vrhu 27 stopinj ped mčlo, spodaj pa komaj 13 stopinj. Niso redki primeri, da divjajo na vrhu viharji s hitrostjo 100 do 130 kilometrov na uro. Razgledni prostor ni odprt za gledalce, če piha veter s hitrostjo 80 kilometrov na uro, pozimi pa nad 55. Govorica, da se stavba ob močnem vetru maje, ne drži. Tehniki so izračunali, da bi moral pihati veter s hi-'rostjo 145 km na uro — devet ur neprenehoma — da bi pomaknil kon-itrukcijo na vrhu za 3 do 4 centimetre. Tjfl za imeli NEZAUPLJIV Mož kupuje ovco, tiplje jo in tiplje. ne more se odločiti. Prodajalec nestrpen vpraša: »Ja, kaj zlodja pa že tipljete toliko {■asa?« »Veste, človek mora biti previden v teh časih. Tipljem, če ni med volno čudi kaj bombaža.« VSE ZDRAVO Bine: »Nujno potrebujem petsto din, Lojze. Prosim te, posodi mi.« Lojze: »Rad, a na žalost nimam niti pare seboj.« Bine: »Pa doma?« Lojze: »Hvala! Vse zdravo.« NEMOGOČE »Ne vem, kaj naj počnem? Smrčim po noči tako strašno, da se prebudim.« »Lahko si pomagaš! Pojdi spat v sosedno sobo, da se ne boš slišal.« Neverjetno pa je le res V Kopenhagnu: je uprava parka Tivoli za posebne zasluge nagradila dva ume trnka na pre-lej čuden način. Švedskemu te-aoristu Bjorlingu so dovolili, da lovi ribe v ribniku sredi parka, angleški komponist Benjamin Britten pa se sme do smrti brezplačno voziti po toboganu. V gornji Italiji: so odpadke iz neke tovarne vermuta spuščali v reko Po. Ribe v tej reki so se opile in so jih meščani mesta Stradale v velikih količinah lovili z golimi rokami. V New Yorku: je upravnik kopališča na Rhodo Islandu v 22 letih službe rešil 500 kopalcev, ki so se utapljali. Poslednji izmed rešenih mu je ponudil denarno nagrado — kar se je upravniku kopališča primerilo prvič v vsej dolgoletni re • ševalski službi. 0 Glas Gorenjske 81 / 12. OKTOBRA 1956