Iz Jugoslavije. — Pojasnilo: Ravnatelj meščanske šole v Tržiču g. Albin Lajovic, priobčil je v 228 štev. »Napreja« z dne 10. oktobra članek pod naslo- vom: »Še blejske resolucije učiteljstva«. V sredi predzadnjega odstavka navaja sledeče trditve: »Treba bo povedati, da naj se, če se že mora varčevati pri vseh mogočih stvareh, ukinejo dopusti vsem, ki so kot n. pr. nadučitelj M. iz Trsta na dopustu s polno plačo za to, da opravlja posle tajnika na konservatoriju, kjer ima mastno plačo, posle tajnika pri »Jugoslovenski Matici«, kjer ima še mastnejšo plačo, torej tri plače naenkrat, učiteljica ženskih ročnih del pa dobi, kot poroča »Učit. Tovariš« za tridesetletno službova- nje I2V2 Din na teden za osem tedenskih ur.«  Te Lajevičeve trditve se nanašajo na podpisanca. Ne radi sebe, ampak radi Jugoslovenske Matice jih ugotavljam in povdarjam sledeče. — Po svojem odhodu s Koroške, 29. oktobra 1920 sem se trenutno, ker sem bil brez učnega mesta nase!il v Kranju. Takoj na to, so me naprosili razni gospodje, ki so ustanovili Jugoslovensko Matico, da bi prevzel tajništvo Jugoslovenske Matice ter jo organiziral v Sloveniji. Dne 8. decembra je dobila Jugoslovenska Matica, tako od poverjeništva za uk in bogočastje, kakor tudi od Višiega šolskega sveta zagotovilo, da se mi da za delovanje pri Jugoslovenski Matici trileten dopust. Nato sem dne 17. januarja 1921 stopil v pisarno Jugoslovenske Matice. Od tega časa pa do konca majnika sem živel s svojo družino v Kranju, deloma pa sam v Ljubljani in se vozil s Kranja v Ljubljano pa zopet nazaj. Za ta čas mi jt priznal odbor, vsled dvojnega gospodinjstva dnevnico 50 K, kakor so imeli takrat enake ali višje dnevnice vsi državni nastavljenci s dvoji-im gospodinjstvom. Te dnevnice, prejete za mesece februar, marc, april in delno za januar in maj, so moja edina plača, katero sem prejel od Jugoslovenske Matice do danes. V prvi polovici lcta 1921. je poslovala v Ljubljani vladna komisija, koji so bile poverjene predpriprave za prevzcm konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani v državno upravo. Poleg notranje uredbe imela ie ta komisija, kateri je predsedoval rektor univerze dr. Gojmir Krek tudi nalog, staviti vse terno predloge za imenovanje osobja na državnem konservatoriju. Ker sem bil predlagan od te komisije kot edini za administrativno vodstvo konservatorija, sem vstopil dne 15. maja 1921 z dovoljenjem naše naučne uprave v pisarno »Glasbene Matice«, da se vpeljem v administrativne posle. Vsled štedenja v državnem proračunu se podržavljenje konservatorija ni izvršilo, ostal pa sem vsled želje odbora »Glasbene Matice« in ravnateljstva konservatorija še nadalje v pisarni »Glasbene Matice« ter prejemam za ta posel nagrado. Po mojem skromnem mnenju sem za to nagrado upravičen, ker delam dnevno najmanj 10 ur skupno, deloma v pisarni Jugoslovenske Matice, deloma pa v pisarni konservatorija. Dne 1. septembra letošnjega leta pa so mi bile ukinjene draginjske doklade, tako, da prejemam sedaj od svoje učiteljske plače le 335 Din in sktipno z nagrado pri Glasbeni Matici pa nianj, kakor pa bi prejemal učiteljske plače morda le za 4—5 ur dnevnega dela. Toliko resnici na Ijubo. — Od gospoda ravnatelja pričakujem, da veriame mojemu pojasnilu, v nasprotnem slučaju pa naj se obrne na pokrajinski odbor Jugoslpvenske Matice odnosno na odbor Glasbene Matice v Ljubljani. Ker pa sem prepričan, da je tudi član Jugoslovenske Matice, so mu na razpolago vse Ma.ične blagajniške knjige, da se iz njih prepriča o resničnosti inoje »še mastnejše plače pri Jugoslovenski Matici.« — V Ljubljani, dne 10. oktobra 1922. — Karel Mahkota. — Z imeni na dan! Klerikalno časooisje že nekaj časa rogovili v javmosti z nckimi namišljenimi disciplimarnimi premestitvami na bivšem Štaijers-kem, ne pove pa nobenih imen in konkretnih podatkov. To jezuksko zavijanje oči in »fopanjc« javnosti se vrši že nekaj dini in sistematično. V zadniem času pa se sklicuje tudi na naš list. Ker nam o zadevi ni ničesar znanega pozivamo navedene Hste. da nai orideio kar z imeni na dan in konkretnimi sluča|i. Na tako naivno-zlobno rogovilenje in ribarenje v kalneni pa smo prepričani. da ne bo dobiti nobenega kalina. ki bi nasede. junaku. ki tiči za tem grmom. — Z imeni na dan! Pobožno zaviianje oči bo hitro razkrinkano! — »Hlapec«. Štiri leta je trajalo. da • je dozorela v arlavi našega »hlapca« misel kak-o bi se mogel obregn-iti ob učiteljski stan in ob posameznike, ki stoje v vodil-nih vrstah tega stanu. ter so se izpostav-Liali ob Šusteršič - Lampe - Kaltenegerjev h časih tako odločno tedanjemu režimu da je čestokrat na nitki visela nj:h eksistenca. Posebno nevarni časi za napredno učitelistvo so bili ob svetovni vojni. Njih voditelji so bili na cenznrni lisfci, uvajale so se proti njim disciplinarne preiskave imeli so hišne preiskave in iz zanesljivega vira vgmo. da so nameravali konf;n'.rati in susoendirati Jelenca. Gangla. Dimnika, Šeeo i. dr. Kazalo ni drueega, kakor onrijeti se usiljenega patrijotizma in ga kazati ob prilikah v govoru in pisavi. Sicer je bilo to po-hu.išanje za naš narod, a bila je edina rešilna bilka, da niso bili poslani tia kam za Podlimbarskim. Da je bil ves ta avstr jski patriotizem zgolj hinavščina. to le jasno. Takih osevdopatrijotov je bilo doveli v vseh stanovih in bržkome pa največ v učitelj- skem stanu, ker je bil najbolj eksponiran in vrhutega še slabo plačan. In sam deže-lni predsednik 'dr. B. je neki uč teljski deputaciji rekel: »PoJ Avstri.io smo bil': oatrijot.ie zaradi tega. ker smo tnorali biti, v Jugoslaviji smo pa patiijotje iz srca in iz prepričan.ia.« Deželni predsednik dr. Zerjav ie pa rekel isti deputaciji: »Ne gre zoper tiste, ki so se pod Avstrro »kazali« oa.ri.iote. oa so daties navdušeni Jusroslovani, tu gre zoper Šušteršičijance, ki so vsi rušildi naše mlade države.« In, ali mislite da so avstrijski vladni krogi zaupali oatriictizimu naorednesa uč.teljstva? Kaj še! Sa.i se ie na seji bivšega deželnega šolskega sveta ravnatelj Junowicz izrazil: »Das sind nur oatriotische Heuchler.« Ta »paitr.joitizem« i so .zkoriščali po vojni klerikalni listi v gonji proti naDrednemu učiteljstvu in te gonje se je oprijel tudi M. Z. zadnie dni v »Slovenskem Narodu«. ko ie pisal kritiko gledališke piedstave Cankarjevih »Hlapcev«. In to štiri leta po svetovni vojni! Me'd voino ie oa lepo mirno čeoel v svojeim zati šju, ter prežal na odlikovanja. Kdor kaže štiri !eta do voini svoie iutroslovanstvo s predbacivaniem medvoinih napak. ta ie zaplotni junak. L e t a 19 1 5—1 8. n a i b i p i sec pamfleta v »Slov. Narod u« s t o p i 1 n a p 1 a n i n p o k a z a 1 svoje junaštv o! Tedai nai bi poe.1 ecial v ogledalu patriota »srebrnih rogov«. Pa možakaT ie upošteval med voino habsburško. danes pa upošteva karadiordjeviško »orijentacijo«. Priznati na moramo, da se noben klerikalnih Tstov v tei gonj1' ni posluževal ttako gnusne motode, kakor ta M. Z. v »Slov. Narodu«. Oprijel se je svojejra pornografičnega leksikona ter serviral potrpežljivta čitateljem »Slov. Naroda« »svinje«. »golazen«. »blato« itd. Izrazi permejdušovskih »hlapcev«. Čudimo se. da je uredništvo »Slov. Naroda« nasedlo taki 'pisavi zoper somišlienike ;.n naoredne pristaše! — Voditelji zasilnih šol so dobili sledeči dopss: »Višji šolski svet je iz kreditnih ozirov pr.moran z dne 15. oktobra 1922 začasno nkiniti pouk na vseh zasilnih šolah. kjer poučujejo pomožne učne osebe. Zato ustavlja s 15. oktobrom 1922 vse službene prejemke tamošnjemu učitelju I. I. Šolodolžne otroke nai se všola v najbližnje redne osnovne šole, kar naj šolsko vodstvo sporazumno s krajnim šolskim svetom odredi po previdnosti in o svojih ukrepih takoj semkaj poroča.« — Ukinitev zasjlnih šol, kakortudi krčenje šolstva in prosvete zaradi proračuna se nam zdi kulturni atentat na izobrazbo naroda, zato ga moramo pobijati z vsemi sredstvi. Mnogo krivde, da se je to zgodilo, le/i tudi na naših poslancih, brez razlike strank, a sedaj ni dovolj, da iščemo krivcev in tudi to ni naša naloga temveč je naša skrb, storiti vse- da se to čimprej popravi! -*- Hauptman Ivan, nadučitelj pri Sv. Vidu blizn Ptuja. Ali me nisi razumel, ko si bil pred enim mesecem pri meni in sem Ti dejal: »Tovariš, doslužil si, dasiravno si krepak in čil na videz, a šolsko siužbo z vodstvom šestrazrednice Ti danes, ko je potrebno vsestransko intenzivno delo ne le v šoli temveč tudi na prosvetmm dehi izven šole, ne moreš uspešno vršiti. Vzemi si dopust in sčasom vloži prošnjo za upokojitev, katero si s štiridesetletnim zvestim in \estnim shižbovanjem zaslužil. Zivimo v dobi prerode, ki zahteva krepkih, mlajših moči. Delo pri krajnem šolskem svetu in pri občini pusti tudi mla.išim, ne ubijaj se po nepotrebnem!« Dostikrat si upošteval nasvet Tvojega mlajšega, zvestega in dobrohotnega tovariša. Tudi tokrat si imel namen, da bi se po mojem nasvetu ravrial — a prepozno. Dasiravno si bil vedno čvrste, zdrave in žilave narave, če pomislim, da si še lansko leto prehodil v enem dnevu 40 kilometrov, prehitela Te je bela žena. Niso se uresr.ičile TVoje želje, ne izpolnili Tvoji upi, a že si rnoral zapustiti dolino trpljenja in se preseliti v kraj večnega počitka. Tam se ne loči bogatin od siromaka-učitelja, ki išče nervozno v dnevnih časopisih poročila o izvedbi uradniške pragmatike, v povišanju draginjske doklade in ki bi ga končno zadovoljili ugodni uspehi protidraginjske ankete. Vzroke Tvoje bolezni — aneurysma, ki se pojavi često pri starcih in katera je par tednov pred Tvojo smrtjo pokazala svoje očividne znake pri Tcbi, je iskati med drugim tudi v Tvojem vsestransko vestnem delu, pri katerem so Ti nekateri, ki bi Ti naj bili pomagali, metali polena. Duševno si se razburjal, na tihem Ti je' krvavelo srce do trenotka, ko so Tvojo edino sestro — skrbno mater, gospodinjo in vzorno sprogo blagega tov. Gselmana pri sv. Martinu odnesli k večnernu počitku. V tem trenotku je Tvoja duSevna bol, ki si jo rnirno in tiho prenašal že več !et, prikipela do vrhunca. Dovršivši prvo službo v novem šol. letu, si pri šolski mizi v naročju tovariša izdahnil svojo blago dušo. Pretrpel si mnogo v svoiem življenju, zato Ti je bila dana la!ika smrt. Rodil si se 18C0. leta v starodavnem gradu Vurberškem pri Ptuju. Tvoj skrbni oče je bil marliivi graiščin.ski gozdar, ki je zapustil svojima otrokoma Ivanu in Lojziki lepo dedščino. Šolal si se v Ptuju in v Mariboru. Leta 1882. si prišel iz mariborskega učiteljišča poln navdušenja za učiteljski poklic. Zraven posesiva si podedoval po svojem očetu veselje do lova, kar Ti je gotovo pripomoglo do tega, da si ostal skoraj do smrti vedno zdrav. Služboval si od 16. oktobra 1882. do 15. oktobra 1887. v Ormožu, od 16. oktobra 1887. do 30. septembra 1907. na Vurbergu kot učitelj in od 1. oktobra 1907; do 2. oktobra 1922. pri Sv. Vidu kot nadučitelj. — Pcmosen si bil vedno na to, da nisi imel vsega skupaj več kot cn mcsec dopusta. V našem okraju si toraj služboval polnili 35 !et in v vsej dobi si bil redni član ptuj. učit. druJtva, uekaj časa tudi društveni tajnik. Malokatero društveno zborovanje si zamudil in čestokrat si se čudil, da se najmlajše učiteljstvo premalo zanima za stanovsko organizacijo. Vse to smo znali ceniti Tvoji zvesti tovariši(-ice), ki sino Te na čelu Tvojega dobrodušnega okr. nadz. tov. Flereta spremili k večnemu počitku. Učiteljski društveni pevski zbor Ti je pri šoli in ob grobu v večno slovo zapel genljivi žalostinki. Domači g. župnik Alfonz Svet se je v imenu domačinov poslovil od Tebe v lepih in odkritosrčnih besedah, kakršnih .učiteljska paia ni vajena ob takih priHkah. Kot predsednik učit. društva mi ie bi!a dana mučna naloga, Ca se poslovim v imenu tovarišev(-ic) od staroste našega učit. društva. Zvest si nam bil in to zvestobo smo Ti vrnili s tern, da smo te častno spremili k večnemu počitku in Te botno ohranili v spominu. Janko Lešnik.