Političen list za slovenski národ.
P» poStt prejemaš velja: Za eelo leto predplnčan 1& grld., za pol leta 8 jld., za četrt leta
4 jld., za en mesec 1 fld. 40 kr. V administraciji prejeman ve!ji : Za eelo leto sld., za pol leta 6 «rld., za četrt leta 8 fld., ta en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulieah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne.
éltev. HO.
V Ljubljani, v petek 24. maja 1889.
Letixilt X VII.
Gospodarska samostalnost
o
Nedavno je objavil „Odjek", glasilo narodtse radikalne stranke, ki je danes na krmilu, značajen članek, iz katerega posnamemo glavne stvari:
„Da bi iztrgal Srbijo iz tijih čeljusti, v katere je znova pala 1813 po krvavi in nesrečni desetletni vojski; da bi iz turškega pašalika storil zopet novo srbsko «Iržavo iu sedel na srbski prestol, izpodruvan z notragjo neslogo io vnanjimi intrigami ter vskliknil: ,Lahko morem iti na kraj s čalmo (turbanom), a mi je tsžko s šeširom (klobukom)", — s tem je knez Miloš pokazal svojo moč in s prstom tudi prihodnje težave, s katerimi se je moral bojevati on in njegovi nasledniki. Smelo je udrihal s sabljo na ,turban', ali kmala se je prepričal, da mu sablja ne seka ,klobuka' kakor turban. ,Turban' je znamenje azijatskega gospodarstva, kateremu je srbska država najprvo podlegla, ali se tudi najprvo ujega osvobodila. ,Klobuk' je znamenje tujega gospodarskega goepodstva, kateremu je Srbija tudi najprej podlegla, če pa se ga bode kdaj osvobodila — to je vprašanje, ki leži v prihodnjosti."
Nato je pisatelj pojasnil, kaj je knez Miloš storil za gospodarsko samostalnost Srbije iu kako je po odhodu njegovem v prognanstvo nastala zmešnjava, kateri niti knez Miloš ni našel leka, ko se je vrnil v Srbijo, ter konča članek:
„(Jas je tekel in leta so minóla, a .klobuk' je vedno bolj mešal z gospodarsko kuhalnico po kaosu v Srbiji. Par, ki se je dvigal iz kotla v glave državnikov iu državljanov, narejal je napete in čudne pojme. Jeden minister je drzno in odkrito rekel srbskim obrtnikom, ki so ga prosili pomoči srbski obrti, da more na Dunaji ceneje in bolje kupiti nego v Srbiji. Obrtniki so mu na to odgovorili, da na ta način morejo tudi sami na Dunaji najti bolj-
šega in cenejšega ministra, nego je on, ali vendar višje cenijo svoje domače izdelke nego tuje. Misel tega ministra je postala dedoa misel vseh srbskih gospodarskih državnikov, in misel onih srbskih obrtnikov dedna misel vseh prijateljev srbske gospodarske samostalnosti.
Te dve misli ste se srečavali in borili, in zmaga je bila na strani močnejšega. Zmagala je državna misel, izrečena v besedah onega ministra ; a podlegla je narodna misel, izrečena v besedah onih obrtnikov. Od te dobe je izumrl ekonomski patrijotizem v Srbiji, in misel o gospodarski samostalnosti je postala smešna šala.
In zopet je .klobuk' dalje mešal z gospodarsko kuhalnico po kaosu v Srbiji, in zopet je par, ki se je dvigal v glave, vedno bolj omračeval gospodarsko zavest v narodu. Nastalo je v tej meri pre-ziranje narodnih proizvodov, da se srbska seljanka že sramuje iti pred svet v svojem divnem krilu, katero je naredila s svojima rokama. Srbski seljak je postal občni predmet zasmehovanja zaradi nereda, in ako so mu dlani pokali kakor hrastova skorja od motike in pluga, nihče ga ni učil, kako naj bolje ter lažje dela. Mestni luksus procvel je in se razvil v polni meri, da je redka, vrlo redka Srbkinja meščanka, kateri ne sije dragi kamen na čelu. Pevska, pivska in igralna društva so rasla iz tal vsak dan in na vsakem mestu, a druga obče koristna društva, ako so se kje osnovala z velikim trudom, so izumirala.
Z druge strani je državno gospodarstvo tako oslabelo, da se ne more lotiti kot žive rane nobenega važnega vprašanja za deželo; državna iinančna politika je zadolžila državo za 300 milijonov dinarov večinoma za to, da odpira in širi pot tujemu gospodarskemu gospodstvu v Srbiji.
Danes je ,klobuk' dovršil svoje mešanje po gospodarskem kaosu v Srbiji, iu Srbija je postala ozemlje tujih interesov. Ali bodo srbski državniki
prišli do prepričanja, da se mora srbski narod iz-ključljivo pečati s poljedelstvom in živinorejo, ali bode srbska trgovina našla središče v svoji zemlji, ali bo samostalna Srbija dosegla tudi gospodarsko samostalnost — to so vprašanja, katera se morajo hitro rešiti. Ako nova doba v Srbiji ne more takoj dati odgovora, naj vsaj pot vravna veliki misli Miloševi.
Knez Miloš ni mogel je izvesti, če pa bode mogoče današnjemu naraščaju — pokazala bodo bodočnost."
Govor dr/, poslanca Tonklija
v državno-zborski seji dne 8. maja 1889.
Visoka zbornica! Ko sem včeraj poslušal prvega gospoda protigovornika, mislil sem, da nismo pri pravosodnji, marveč pri jezikovni razpravi, kajti večji del njegovega govora se peča ediuo le z jezikovnim vprašanjem, in sicer z jezikom Slovencev.
No, tu mu pa moram zatrditi, da bi jaz nikdar s svojega stališča ne upal biti sodnik o stvari, katere ne poznam popolnoma, kajti sodba moja bi gotovo ne bila primerna. Prepričan sem, da prvi gospod protigovornik nima onega znanja, ki bi mu dajalo sposobnost, da bi mogel prav soditi o kakovosti, razvoji in kulturni vrednosti slovenščine. (Prav res! na desnici.) K temu izreku me opravičuje to, kako je primerjal posamezne slovenske besede, ki po njegovi pisavi posebno glede onih, katere baje govori priprosti narod, nikakor niso primerne dejanjskim okoliščinam. Sploh pa moram na to opozarjati, da se mora začetkoma v svojem razvoji boriti s težavami vsak jezik in da ima vsak jezik polno tujk; povsod so se ustanovila društva za čiščenje lastnega jezika tujk. Spominjam se iz svojih dijaških let o nemškem slovstvu, da se je za dobe velikega pesnika Gotheja v VVeimaru ustanovilo posebno društvo, da bi izvršilo očiščenje jezika. Menim, da so tudi še dan-
LISTEK.
Zavetišče.
(Zgodovinska povest, češki spisal Al. Dostal, prevel — r—.)
(Dalje.)
„Poslušaj žeua! Bog je usmiljen, on noče človeške nesreče. Ker nisva spolnila obljube, in je zdaj ne moreva spolniti tako, kakor je izšla v grajski kapelici iz najinih ust, premeuiva jo v drugo, enako vredno. Govoril sem že o tej zadevi s kapelanom Avguštinom —"
„Kaj! ali si se že posvetoval zaradi Hroznatove obljube? Gotovo tudi tebi ni lahko pri srci, in teža ti leži na duši."
„Priznam; neka bol je stiskala mojo dušo v tistem trenutku, ko je prisegal moj ljubi sin Voj-slavi zvestobo in zakonsko ljubezen do smrti. Ravno takrat mi je prišla na misel ona doba, ko sva prisegala v kapeli nasprotno . . . Slovesnost mi je prepodila nekoliko moje skrbi in trpljenje. Pozneje pa se mi je godilo enako kakor tebi. Nisem mogel prestati, zato sem povprašal radi te važno zadeve zvedenega duhovuika, ki je spreten v cerkvenem pravu in našemu rodu s celim srcem udan. Vse sem priznal, ničesa nisem zatajil —"
„Kakošen svet ti je dal duhovnik, kako te je potolažil?" vpraša hitro Dobroslava.
„Dolgo časa je premišljeval, po vseh okoliščinah natanko povpraševal in nazaduje je rekel besede, katere mi še zdaj zvene po ušesih: ,Hroznata ni ničesa kriv, saj še vedel ni, za kateri stan je odločen. Kriva sta vidva, ker nista Gospodu dane obljube spolnila. Zato pa, ker je že Hroznata oženjen, in ker ni dolžan spolniti obljube starišev, prosita vidva usmiljenega Boga in se ž njim z drugo daritvijo spravita.' Toliko mi je rekel in svetoval, naj storiva kakošno dobro delo, ali naj potolaživa Boga z molitvami. A na vsak način morava prositi opro-ščenja od obljube, potrjene s prisego, da se nama vest umiri."
„Precej uarediva tako in prosiva sv. Očeta, naj vzame to breme z najinih ramen in zameni s kako drugo zavezo. Tako bi ne imela nikoli miru. Premoženje imava, lahko torej založiva reven samostan, zapustiva ustanove na vekomaj, preskrbiva altarje v cerkvah, dava za molitve in prošnje . . ."
„Lahko tudi umijem krivdo v vojski zoper Turka, sovražnika kristijanov."
„Darujeva podložnikom zemlje za živež."
„Odpraviva v Palestino s križarsko vojno četo hrabrih vojščakov, da bi pomagali osvojevati draga mesta vsakemu kristijauu."
„Veliko dobrih namenov lahko izpeljeva, da bova dobila odpuščenje in rešila sina in rod pogubne kletve, Ki bi zadela naju in najine potomce.
Pogajaj se torej s posredovanjem očeta Avguština s papeškim prestolom, da bi prišlo kar najbrž odpuščenje in da še v najinem življenji dostaneva pokoro, ki nama bo naložena."
Dobroslava si je obrisala solze, njen glas je bil zopet trji; saj je upala, in upanje je delež človeškega življenja.
Na ognjišči je ugasnil ogenj. Čuvaj je naznanjal, koliko časa je preteklo v morje večnosti. V sobi je bilo tiho, kakor v prirodi po hudi uri. V razburjeni srci je kanil zdravilen balzam, v kratkem bo ozdravljena duša vseh bolečin in mučnih negotovosti.
Stara sta tiho molila in se zahvaljevala Bogu za blagi žarek božjega upanja — kar se razsvetli soba rudeče svetlobe. Ob euem se sliši na stolpu glas, ki je naznanjal, da je zadela nesreča tihi kraj v polunočni dobi. Sezima priskoči hitro k oknu.
„Sovražnik ali ogenj!"
Tudi Hroznata prileti notri. Nič ni zapazil, da se stariši še zdaj niso vlegli k mirnemu spauju.
„V Nezdicah gori poslopje", naznani in hitro leti po stopnjicah na dvorišče.
Sezima stopi na stolp, odkoder ukazuje družini.
„Kjer je kdo, naj hiti revežem na pomoč. Če se ne bo nobeden za-nje potegnil, dajte jim podstrešje na gradu!"
A ni bilo treba opominjevati. Hroznata je že hitel z družino k vratom. Kolesa so zacvilila, most
danes taka nemška društva, katerih osredje je, če se ne motim, v Berolinu To je dokaz, da se niso samo pri Slovencih vtihotapile tujke, marveč tudi pri Nemcih, in neki nemški tovariš je bil toliko prijazen, da je preiskal včerajšnji protigovor ter podčrtal tuje besede. Našel jih je na prvi strani 52, na drugi strani 60, skupaj tedaj 112. (Veselost in klicaj na desnici: (Jujte!)
Pri navajanji baje slovenskih besed se je gospod poslanec menda ravnal po šaljivem listu „Breucelj"-u, ki je pred leti izhajal v Ljubljani in imel stalno rubriko „Rešpehtarjeva huharca", vreje-vano v jeziku neolikanih ljubljanskih kuharic. Ko bi pa hotel gospod poslanec dandanes iti na ljubljanski trg ter govoriti s kuharico, ki je izdelala ljudsko šolo, prepričan sem, da ne bi več slišal takoimeuovanega ljudskega jezika, inarveč bi našel, da govori najlepšo slovenščino, ki bi zadovoljila vsakega, kdor se more sploh zi'iujo ogreti.
Kar se tiče navedenih besed, pozabil je menda, da večina niti ni nemškega izvira, kajti če je na primer rekel, da je „kuharca" nemškega izvira, opozoriti ga moram na to, da ta beseda izvira iz latinščine. Če meui, da je beseda „lev" posneta po nemškem „Löwe", zavračam ga na latinski izraz „leo" (Prav res! na desnici), od katerega izvirate obe besedi. Če istotako meui, da je beseda „mojster" iz nemškega „Meister", opozorujem ga na latinsko besedo „magister", in če je celo muenja, da se je beseda „med" naravnost vzela od nemškega izraza „Meth", pokazati mu moram pravo ter povedati, da je ravno nasprotuo prav. (Prav dobro! — Veselost na desnici.) Isto velja glede besede „papir", kajti tudi ta ni nemškega izvira, marveč posneta po latinskem „papirus". (Prav res! na desnici.)
To očitanje zadeva tedaj tako Nemce, kakor nas; sploh so pa veliki jezikoslovci dognali, da imajo germanski, romanski in slovanski jeziki skupni temelj, ariški jezik ali sanskrit. Imenuje se to indo-germanski rod in le naravno je, da so tem narodnim plemenom gotove korenine lastne ter so se razno razvile po kakovosti ljudskega duha.
Sklicujem se na besedo „Vater" (oče). Latinski slove „pater", grški „zari.p". „Mutter" (mati) se pravi tudi latinski „mater", grški „¡rfcijp", „Wein" (vino), latinski „vinum", grški „s"voc", in tako bi mogel navesti še jako veliko besed, katere si je izposodila nemščina iz tujih jezikov, vendar pa ne more nikdo trditi, da nemščina ni visoko razvit kulturen jezik. In če preidemo k madjarščini, najdemo, da je v njej prav veliko slovanskih besed. Tako n. pr. se pravi kovaški mojster „kovacs me-ster". „Kovacs" je slovanska beseda, „mester" je pa vzeto s splošnjega rodu.
Tako je tudi beseda „kalpak" navstala iz slovanskega „klobuk" s tem, da so se priprosto prestavile črke. Mačka se imenuje madjars'ci „maczka" ter je vzeta ta beseda iz slovanskega, vendar pa nikomur ne pride na misel, trditi, da madjarščina ni izobražljiv, kulturen jezik.
In dalje! Kaj pa je vendar z angleščino, ki ni samo visok kulturen, marveč celo svetoven jezik?
Tu je podlaga na eni strani germanšeina, na drugi strani romanščina, in kot zastopnika obeh smer} imate velikega pesnika Miltona, ki se bolj drži romanskega, in pesnika Shakespeare-a, ki se bolj drži nemškega jezika. Primerjati nočem sloveuščine s tem svetovnim jezikom, toda če se je toliko razvil slovenski jezik, da se danes more vspešno rabiti v šoli in uradn, pri vseh sodnjih in političnih oblastnijah, je to le laskavo spričevalo za Slovence, kajti s strani države niso drugega imeli, nego ovire, zoper katere so se morali bojevati (Tako je! na desnici), nemščina pa se je mogla prosto razvijati, ker jo je država proglasila za državni jezik ter uvedla v šolo in urad. Toda iz tega, da se moramo še danes bojevati in dobivamo le nižje stopnje srednjih šol s slovenskim jezikom, morete soditi, s kakovimi težavami imajo opraviti Slovenci. Tudi v Italiji se je osnovalo društvo „La Crusca", da bi se izcimile iz italijauščine tuje in neklasične besede, in na ta način je navstal slovar, v kateri so so vsprejele samo klasične besede.
Zatrditi Vam morem, da so pri nas vsi, ki so izdelali ljudsko šolo, popolnoma zmožni pismenega jezika.
če je menil gospod protigovornik, da se naš občevalni jezik ne pokriva s pismenim jezikom, vabim ga, naj govori na Zgornje-Avstrijskem, Štajerskem ali Koroškem s starim kmetom, ki ni hodil v šolo. Ako bo hotel ž njim govoriti lo v novi čisti | nemščini, zagotovljam ga, da se ne bodeta razumela. (Prav res! na desnici.) Pri nas ta razlika ni tako velika. Tudi oni kmet, ki ni obiskoval šole, razume, če se mu čitajo današnji časopisi in knjige, in to dokazuje tudi postopanje „družbe sv. Mohorja", ki dil vsako leto nad 50.000 knjig tiskati in razdeliti med nižje sloje slovenskega prebivalstva.
Kočevci imajo tudi jezik, katerega nikdo ne razume. Tudi oni so vsprejeli mnogo slovenskih besed, tako „Katschen" od „kača", „Pobolitzen" od „povalnica", „Kotschen" od „koča", „Kuscho" od „kužek", „Razen" od „raca" itd. In vendar ne trdimo, da Kočevci niso Nemci. V resnici tedaj ni vredno, da se kdo v tako resni razpravi, kakor je pravosoduja, bavi s tako malenkostjo (Odobravanje na desnici) in očita nekaj slovenskemu prebivalstvu, da bi mu le sploh prizadejal kak udarec. To ni plemenito, če bogataš predbaciva ubožcu revščino. Mi spoštujemo, čestitamo, zavidamo Nemce (Poslanec dr. Menger: Sovražite jih! Oporekanje na desnici. — Poslanec Klun: Kaj pa še!), toda tudi mi zahtevamo, da so nam nasproti prijazni.
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V L.i u bij an i, 24. maja.
:Voi.rai!|p dežel«.
Poslanca Knotza niso njegovi dosedanji deželnozborski voliici okraja Dečin - Kamnice več postavili za kandidata, marveč trgovca z lesom Ig. Klara.
V Galiciji bo hud boj pri deželnozborskih volitvah. Trije osrednji volilni odbori stoje na bo-
je padal in četa oproduikov je letela po mrzli zemlji. Snega je bilo k sreči malo.
„Glej! priložnost je prišla storiti dobro delo", pravi Sezima, ko se vrne v sobo.
Na ognjišči so zopet zakurili. Tudi Vojslava je zapustila svojo spalnico in se vsedla v naslanjač, ki ga je bila zapustila pred kratkim. Počakala bo, da se vrne Ilroznata. — —
»j:
V Nezdicah je vse hrumelo in kričalo, tarnalo in prasketalo. Edino poslopje reveža Dobrona je gorelo. Pred kratkim so bili še v njegovi koči sosedje na preji, pri kateri je bavila babica poslušalce s pravljico, in komaj so se bili vlegli, prebudila jih je rudeča zarija in jih neizrečeno prestrašila. Komaj so rešili življenje in pograbili nekaj obleke. Vse je v plamenu. Nesrečna rodbina je stala blizu pri poslopji, lomila roke in prosila Boga pomoči.
„Kam naj gremo v tem času, ko je zima za durmi, žito v ognji uničeno?"
„Nikar ne jadikujte, sosed, ko je sila najvišja, je pomoč božja najbližja "
Sosednjih poslopij ni bilo treba varovati. Oddaljena so bila, in veter je zaganjal ognjene iskre proti gozdu. Tudi tukaj ni pretila nevarnost; drevesa so pokrita s snegom, in na mahu je ledena odeja. Zatorej so trgali postrežljivi sosedje tramovje in
odstranjevali zaloge drv, da bi ne našel kruti ogenj novega živeža iu ne napravil še večje škode.
V tem je priletel Ilroznata z družino. Dasi tudi je pojemal ogenj in je švigalo manj isker, vendar so se lotili novi branitelji dela, da bi saj rok križem ne ikžali. Ilroznata je poiskal med trumo ljudi pogorelo rodbino in Kitka Nekrasovo Marto.
„Berači smo! Kje dobimo postrešja, kje hrane za otroke?"
„Dobron, ti lahko stanuješ pri nas z otroci in babico. Tudi za hrano ti bomo skrbeli."
Dobron se je ozrl ter zagledal mladega gospoda. Sklenil je roke, iu solzeč se je rekel: „Milostljivi gospod !"
„Je že preskrbljeuo za hrano in stanovanje. Zato sem tudi prišel vas tolažit."
„Angelj tolažbe!"
Poslopje je bilo kmalu strgano, ogenj ugašen. Ljudje so se razhajali in se kregali, kdo je preje zagledal ogenj. Stara Dobronka se je malo opekla, zato jo je Ilroznata prisilil, da je šla ž njim na grad, kjer je toliko let služila. Tudi po zimi se bo našlo zâ-njo delo.
Ko so šli nazaj v grad, pogreši eden najmlajšega tovariša.
„Kitka ne gré z nami."
jišči, katerih eden razširja svoja delovanje po celi deželi, druga dva pa le po posameznih okrajih. Konečno je tudi še ruski volilni.odbor za ruske pokrajine.
Minister Kallay bo v kratkem nastopil svoje nadzorovalno potovanje po zasedenih deželah. Kakor znano, navado ima „bosanski minister", da vsako leto poroča delegacijam o položaju v Bosni in Ercegovini ter se pri tem sklicuje na lastne izkušnje poprejšnjega nadzorovaluega potovanja.
V jeseni se bo vršil v Budimpešti ugerskl katoliški shod, za kateri se jako trudijo poslanci Feuyvessy, Gersak in Ugron. Namen temu shodu bo slovesno izraziti željo po katoliški samoupravi.
Poročilo ogerske regnikolarne deputacije se večinoma strinja z obira hrvatske deputacije tako glede izračunjenja skupnih troškov, kakor tudi delitve hrvatskih dohodkov. Le v nekaterih ozirih je drugačnega mnenja ter vabi zaradi tega hrvatsko deputacijo k ustni razpravi o tem predmetu.
TMHiaje dri»v
Z vseh straui se potrjuje, da bo govor papeža Leona XIII. v prihodnjem konzistoriji posebno važen iu zanimiv. Osvetlil bo primerno tehtnost katoliških shodov, ob enem pa odločno protestoval zoper dne 9. junija nameravano odkritje spomenika Giordauu Brunu. To slednje zadevajoče besede sv. Očeta bodo tem veljavnejše, ker cela slavnost v resnici žali versko misleče Italijane; dokaz temu znani ugovor rimske „družbe za katoliške koristi", kateri so bodo pridružile vse ostale družbo po deželi. Poleg tega bo papež v tem konzistoriji imenoval tudi že znauih sedem novih kardinalov.
Grško prebivalstvo v Auhialu (severno od Bur-gasa ob morji) se je pritožilo pri bolgarskem princu Ferdinandu in Stambulovu, ko sta se ta dva mudila v Burga.su, zoper postopauje škofa So-ironija, rekoč, da nočejo priznati tega škofa, katerega je pred dvema mesecema imenoval carjigrajski patrijarh in potrdila bolgarska \lada. Slednja je zaradi tega pozvala škofa, naj zapusti Auhialo, ker ne mara prebivalstvu vsiliti nobenega škofa, katerega noče priznati. Tajnik turškega komisarijata v Soli ji je zahteval v tej zadevi pojasnila, kar je vlada tudi radovoljuo storila.
Kakor poroča „Graždaniu", uvaževala je ruska komisija državnega soveta, ki je obravnavala o nezgodi pri Borkiju dno 17. oktobra 1. 1., velike težave pri rešitvi tega vprašanja, kakor tudi okoliščino, da so že odstavljeni najvišji uradniki; zaradi tega je priporočila, naj se ostalim uradnikom odpuste kazni. — Novi prometni minister lliibbenet je izdal ukaz, s katerim se proglaša za vse železniške uradnike v balktiških provincijah ruščina v službi za obligatno.
Nemškim državnim poslaucem so došle vesti, da preti v rensKO-vestfalijskem premogarskem okraji z nova izbruhniti splošen štrajk. „Rheinisch-Westfiil. Ztg." pravi, da se je povsod že pričelo redno delo, toda štrajk pa še vedno ni ponehal v dortmundskem okraji s šestindvajsetimi rudniki. Da bi se doseglo sporazumljenje, sklical se je v tem okraji rudarski shod. — Slavnosti povodom llumbertovega obiska bi bile imele kmalu žalosten konec. Kakor poroča „Presse", peljala sta se vladarja pradvčeraj v šest-vprežnem vozu v (Jharlottenburg. Eden konj se je splašil, a so k sreči ljudje o pravem času še ustavili voz, iz katerega sta izstopila vladarja ter se odpeljala v vozu princa Henrika.
Švicarski zavezni sovet bo zaveznemu zboru zadnji čas do spomladnega zasedanja 1890 predložil poročila o reviziji zavezne ustave, in sicer glede volilnih krogov za narodni sovet, stanovski
„Morda se mu dobro godi na pogorišči. Pomagal nam ni, ampak med gledalci se je prerival in iskal Marte. Ne vein, če ga ne bomo zgubili na gradu. Služba mu ne diši. Znabiti mu bo sezidal Nekrasa kočo, ali ga sprejme v rodbino."
„Ako mu je \šeč kmetovalstvo, zakaj ne bi zamenil meča z lopato?" reče Ilroznata, kajti slišal je pogovor oproduikov.
„A nehvaležnost je od njega. Kot zapuščena sirota je bil sprejet na grad iu vzgojen."
„Njegov oče si je želel, da bi nosil sin ob boku meč in da bi spremljal gospodo na konji. Ne enkrat je izgovoril to željo ter jo je tudi položil sinu na srce", vmeša se v pogovor Dobronka, ki je hitela z veseljem na grad. „Ali bi moral Kitka zato vojak postati, ker so to stariši želeli? Jako čislam ukaze iu voljo starišev, a v takih zadevah, kjer gre za blagor prihodnjega življenja, bi poslušnost nikoli ne vezala."
Družina jo utihnila, vrata so se že odpirala. Še enkrat so pogledali na v ¡i 8. Le zdaj pa zdaj je švignila kaka iskra k oblakom.
Tisti večer je bil osvojen grad Topla od edinega moža, ki je splezal po nasipih, ker ni hotel prenočiti na mrzli zemlji. Ta srčni čin pa ni bil zaznamovan v zgodovini v večni spomin.
(Dalje sledi.)
sovet, glede pasivne volilne zmožnosti za narodni in zavezni sovet. Dalje o verski vzgoji otrók v ljudskih šolah. Za prihodnje zimsko zasedanje se namerava rešiti revizijski predlog postave o zavarovanji delavcev zoper nezgode.
V	20. dan junija kot obletnici prisege v plesišči versailleskem nameravajo francoski soci-jalno-demokratski in boulangistiški odbori prirediti spominsko slavnost na revolucijo iz leta 1789, h kateri bodo odposlali vsi revizijski odseki svoje zastopnike ter predložili pariškemu odboru svoje vspo-rede. Posamezui vsporedi se bodo tiskali in kakor za dobe revolucije med ljudstvo kot „cahiers" razdelili. — Boulauger preklicuje v glasilih svoje stranke, da je nevarno bolan.
V	italijanski zbornici se je izjavil pečat-nikar pri posvetovanji o proračuuu pravosodnjega in naučnega ministerstva na neko vprašanje poslanca Fazia, da bo vlada takoj predložila zbornici postavo o ločitvi zakoua, kakor hitro bodo to dopnščala ostala parlamentarna dela in čas. — Poročili z Milauskega se glase sedaj ugodneje. V mnogih občinah so kmetje zopet pričeli delati. Preiskava je pokazala, da so kmete hujskali anarhisti. Poslanci in drutfi veljaki te provincije posredujejo mej kmeti in graščaki. Crispí je od prefekta zahteval nadrobno poročilo. — V provinci ji Paviji se j« dué 21. t. iu. utrgal na več krajih oblak, ki je napravil mnogo škode. Reka Pad stalno narašča.
Angleški listi z nekakim zadoščenjem pozdravljajo sestanek nemškega cesarja z italijanskim kraljem. Vzrok temu ne tiči toliko v prijateljstvu do Nemčije in Italije, nego v napetosti mej Anglijo in Francijo na eni strani in v tekmovanji z Rusijo na drugi strani, zaradi tega hvali vse, kar je koristno njenim interesom na vzhodu ali zahodu. — „Standard" proslavlja v uvodnem člauku prihod Humbertov v Berolin ter naglaša veliko navdušenje, s katerim je bil sprejet na nemških tleh. To novo potrditev trocarske zveze pozdravlja angleški narod z zadoščenjem, ker je porok, da se bo ohranil evropski mir.
V	rumunski prestolnici se je dué 22. t. m. z veliko slovesnostjo obletnica kraljevega kronanja praznovala. Pri defilovatiji vojn in dijakov pred kraljem, kraljico, prestol •naslednikom, ministri, diplomatskim korom in drugimi dostojanstveniki je narod navdušeno pozdravljal člane kraljevske hiše. Red je bil vzoren. Zvečer je bilo mesto krasno razsvetljeno.
Perzijski šah je dné 21. t. m. došel v Moskvo, kjer so ga na kolodvoru sprejeli generalni gubernator, generali in načelniki oblaslnij Šali se je potem odpeljal v grad, kjer je njemu na čast priredil generalni gubernator obed. Zvečer je bila v velikem gledališči slavnostna predstava.
Izvirni dopisi.
Iz Dalmacije, meseca maja. Kakor Vi svojemu Vodniku, tako i mi mislimo postaviti spomenik ue-umrlemu narodnemu pesniku 0. A n d r i j i Kačiču. Prav je in lepo, da slavimo svoje može, ki so budili uarod s svojimi pesmami, ter jim postavljamo spomenike, da se bodo tudi potomci osvedočili v našem čistem rodoljubji in da se svetu pokažemo kot verne slovenske sinove.
Neko podobnost zasledujem med Kačicem in Vodnikom. Obadva sta govorila narodu svojemu iz dna duše, zato pa so pesni tudi med narodom toliko razširjene. Ako se more o Vodniku reči., da ga je vse poslušalo od Soče do Mure, ob Savi iu Dravi in popevalo njegove pesmi, moremo tudi o Kačiču reči, da je redko kateri pesnik narodu tako priljubljen, iu da je malo knjig, katere so narodu tako k srcu prirastle, kakor pesni junaške našega Milovaua. O Vodniku je pisal „Slovenec" minolo leto: „Kakor žvrgoli v domačem logu slavec pesmice sladke, tako je naš rajni Vodnik svoje pesmi prav po domače pel in s svojim petjem mnogo mladih pesnikov vnel"; a o Kačicu je pisal naš Despot: „Kačica možema nazvati otcem prosto - uzvišeue naše pjesme; koji traži ugodnim riekom to samo, da se dobro i plemenito prigrli. da se u svih zgodah života veliko-dušjem obiluje, da se Boga boji."
I drugi je vzrok, da narod naš toli čisla Iva-čiceve pesmi, ker navadno konča z lepim nagibom na dobro in odvračanjem od slabega, hvaleč krepost, ter grajajoč — slabost. Tako n. pr. grajajoč ne-hvaležnost Budima nasproti stricu, kralju Radoslavu, ki ga je rešil grškega suženjstva in mu daroval dva bela gradova, za kar pa mu Budim za plačo dva siua pogubi, končuje z željo: „Ej neviro, nigdi te ne bilo, vrlo ti si svuda urodila."
Nekatere Kačičeve pesmi so uvrščene v berila ljudskih šol, kot o bauu Nikoli Šubic-Zrinjskem, o sv. Jeleni Križarici, materi cesarja Konstautiua V., o kateri pravi, da je bila Slovanka. In ravno v oni pesmi izliva ves žar bogoljubne svoje duše.
Akoravno je Kačič mnogo del napisal v latinskem in brovatskem jeziku', vendar se z nobeno knjigo narodu ni toliko omilil, kakor „Razgovorom ugodnim", ki je postala nekaka „narodua pesmarica" ; to je najlepši dar, ki ga je Milovan zapustil narodu svojemu, dar, vreden iskrenega prijatelja siromašnemu, ali junaškemu in pobožnemu narodu. Zato se je potrudil „Odbor za Kačičev spomenik", da mu poleg kamenitega spomenika postavi tudi književni in v ta namen to leto ¡znova tiska narodu toli priljubljeno „Kačičevo pesmarico". Cena novemu izdanju je tako nizka, da si knjigo vsakdo more omisliti. „Pesmarica" izide v dveh izdanjih: jedno za priprosti narod na močnem papirji samo za 50 novčičev, a drugo krasno z lepimi začetnimi črkami za 1 gld. 20 kr. Na prvem mestu bode slika spomenika s predgovorom iu životopisom pesnikovim. Spomenik je izdelan od znanega umetnika Rendiča. Svečanost bode meseca avgusta ali septembra; tedaj bodem Vam poročal. Dal Bog, da bi tedaj pokazali bratsko slogo naši Srbi, katerim jednako kakor Hrvatom mora biti Kačic drag i mil, ker je tudi srbsko ime oslavil s svojimi pesmami.
Frančiškanska provincija presvet. Odrešeuika v Dalnmci.ji je bila posebno letos srečna s svojimi mladimi članovi. Ista ima sedaj 5 novincev, 32 bogo-slovcev, katerih petorica je bilo o Velikinoči v maš-nike posvečena. Med novomašuiki je tudi Vinko Ivanac, k; je v Ljubljani dovršil dve leti bogoslovja. Tukajšnji oo. frančiškani opravljajo nad 00, večinoma raztresenih župnij.
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) je daroval za šolo pri svetem Pavlu pri Bolski 200 gld.
(Ceste na Kranjskem.) V državnem proračuuu za leto 1889, kateri je presvetli cesar ravnokar potrdil, so za ceste na Kranjskem postavljene naslednje točke: za preložitev državne ceste med Novim Mestom in Šentjernejem pri Rateži 5400 gld.; za stružki klanec 2700 gld.; za cestni del pri Mokrem Polji 12.000 gld. in pri Žerovnici 2900 gld.; za preložitev karlovške ceste čez Gorijance drugi obrok 20.000 gld.
(Občinski zakon za Kranjsko) je ravnokar v zalogi tiskarne Klein iu Kovač na svetlo prišel v ročni izdaji, katero je deželni tajnik g. Pfeifer prav skrbno vredil. Ta izdaja je posebno zaradi tega dobro došla, ker je vsled jasnega in naglega pregleda tako vrejeua, da so namesto onih paragrafov, kateri so se od leta 1866. muogokrat prenaredili, uvrščena sedaj veljavna določila. V dodatku te izdaje se dalje nahajajo zakoni o prikladah po sili, ob občinskih taksah, o davku od psov in pa novela h kazenskemu zakonu od 1. 1S67., ki je glede aktivne in pasivne volilne pravice v bistveni zvezi z občinskim volitvenim redom. Naposled prav posebno ugaja izdaji pridejani natančni register k občinskemu redu in k občinskemu volitvenemu redu.
(Za deželnozborske volitve) opozarjamo na kraujski deželni red in deželni volitveni red, kateri zakon je v zalogi Klein in Kovač na svetlo prišel v ročni izdaji. Ta izdaja je po deželnem tajniku g. Pfeiferju tako vrejena, da se dosle mnogokrat premenjena določila zlasti v deželnem volitvenem redu lahko iu hitro pregledajo. Tej izdaji so dodani vsi tisti zakoni in druga določila, ki se tičeje deželne ustave in deželnega zastopa.
(Prva vipavska sadjarska zadruga na Slapu.) Izmed mnogih težav, ki tarejo res marljivega kmeta vipavskega, je ena, in ne najmanjša, prekupče-valni sistem, vsled kojega je prisiljen svoje sadje prekupcu prodajati po sramotno nizkih cenah, pri kojih ima prekupec dostikrat 200—300% dobička, med tem, ko se je že zgodilo, da kmet sadja zato ni prodal, ker je delavec, ki je sadje bral, več stal, nego je znašala kupua cena nabranega sadja. Da se temu v okom pride, ustanovili so rodoljubje vipavski „prvo sadjarsko zadrugo", ki ima namen, kmetu gotovo prodajo in boljže ceue, konsu-mentu pa sveže in fino blago, ter primerne ceue oskrbeti. Ta „sadjarska zadruga" otvori dne 27. t. m. v Ljubljani v novi hiši pri nunskem samostanu lastno prodajalnico in zalogo. Dobiti bode tu po letnem času in pridelku vedue najlepše in najokusuejše vipavsko sadje, pri priliki tudi zelenjave iu sočivja. Ceue bodo vedno blagu primarne iu po moči nizke. Pri nakupu celih košev, kar se posebno priporoča g g. gostilničarjem in sploh gospodi, ki potrebuje večje kvantitete, znižale se bodejo cene ii kg., ter
računali se koški po stalnih ceuah, ki se pri retur-niranji vrnejo. V obče pa so cene stalne, ter v razstavnem oknu naznanjene. Da se pa doseže zgoraj omenjeni namen, ki skuša koristiti kmetu, kakor še prav posebno veleslavnemu občinstvu ljubljanskemu, stavi odbor sadjarske zadruge uljudno prošnjo, da bi veleslavno občinstvo s prav mnogoštevilnim pohodom prodajalnice ter obilimi naročili podpiralo koristno podjetje.
(Nova spevoigra z živimi podobami.) Mestni dekan kaselški H. F. Müller, dobro znan po svojem uedosegljivem „Božičnem oratoriji" , kateri je tudi tukajšnje Marijanišče že nad 30krat predstavilo, ne da bi se bilo zanimanje zmanjšalo, dovršil je ravnokar novo spevoigro po vzoru oberam-mergau-skih iger, namreč „S t. E li s a b e t h", za mešan zbor in samospev, s spremljevanjem glaso-vira in živimi podobami. Izšla bo v kratkem v zalogi g. A. Maier-ja v Fuldi. Ni dvomiti, da tudi ta skladba spretnega skladatelja se bo kmalu priljubila povsodi; nadejamo se, da nam jo Marijanišče že letos predstavi.
(Osebne vesti.) Gosp. Anton Zamuda, tajnik tukajšnjega finančnega ravnateljstva, je imenovan finančnim svetovalcem. — Finančni svetovalec dr. Fran Adamič je premeščen v Celovec. — Mini-sterski podtajnik trgovinskega ministerstva, prideljen pomorskem oblastvu v Trstu, dr. Peter vitez Re-šetar, je dobil naslov in značaj ministerskega tajnika.
(V Ljubljanico) je pala včeraj popoludne na šentjakobskem nabrežji petnajst jet stara deklica Terezija Stampfl, katero je slučajno v čolnu vozeči se posestnik Jože J are iz Črne vasi rešil. Gospoda dr. Schuster in dr. Paichel sta prihitela deklici na pomoč ter jo vzdramila. To je zopet slučaj, ki dokazuje, da je treba pomnožiti redarstvo v našem mestu. Tako je n. pr. sedaj vsled polaganja cevi za vodovod promet po mestu jako nevaren v ozkih ulicah, a redarjev vidimo malo, da bi skrbeli za red. Celje, Maribor in več drugih manjših mest imajo več redarjev, kakor naše. Mero-dajni faktorji morali bodo prej ali slej tudi na to misliti, da pomuože mestno redarstvo.
(Bolniško iu penzijsko društvo ljubljanskih trgovcev) bode imelo v nedeljo ob 11. uri dopo-ludue v cerkvi Jezusovega srca svojo cerkveno obletnico s sv. mašo za prospeh društva in dušni blagor vseh umrlih članov in dobrotnikov.
(Meščanske vojašnico) posestniki v Ljubljani imajo svoj XXVI. občni zbor v nedeljo ob 2. uri popoludue v veliki mestni dvorani. Vrsta razgovorom je nastopna: 1. Letno poročilo iu sklep računa za leto 1888. 2. Poročilo pregledovaluega odbora. 3. Volitev novega odbora za pregledovanje računa za leto 1889. 4. Volitev štirih družnikov vodstva namesto letos vsled dosluženja izstopivših. 5. Posamezni nasveti.
(Telovadno društvo „Sokol") vabi na „jour-fixe", ki bode jutri dne 25. t. m. v steklenem salonu Schreinerjeve pivarne. Na dnevnem redu je razgovor o izletu v Novo Mesto.
(Mariborski mestni hranilnici) je bivši tajnik izneveril 2178 gold. 37 kr. Denar je povrnil med tem, ko se je obravnava vršila. Hranilnica ni imela sicer nobene škode, vendar je odbor prav storil, da ga je odslovil iz službe, ker najmanjši denarni nered je denarnim zavodom lahko na škodo.
(Mlad ubijalec.) V Celji je učenec Fr. Zagožen dne 16. t. m. sunil dvakrat z nožem svojega tovariša M. Roje a, da je ta še isti večer umrl. Treba je šibe!
(Čudne reči) godé se v občinskem zastopu celjske okolice, kakor poroča „SI. Gospodar", zato se slovenski možje'niso mogli vdeieževati posvetovanj.
(Premembe pri učiteljstvu.) Nadučiteljem na Gor. Polskavi je imenovan g. Josip Sab a ti in pod-učiteljem na Gomilskem g. Martin Zupančič.
(Preiskava.) Kakor „SI. Gospodar" poroča, bila je minoli teden dolga in mučna preiskava slovenskih dijakov na c. kr. gimnaziji iu na c. kr. učiteljišči v Mariboru. Kolikor je zuano, preiskava ni spravila druzega na dan, kakor razburjenost dijakov. Našim gg. državnim poslancem bodi skrb, da ne pozabijo te preiskave.
(V Radovljici) so te dni postavili nove orgije, zadnje delo čast. gosp. Bononija kot župnika, ki je šel v pokoj in se preselil v Kranj.
(Slovensko uradovanje.) Občinski odbor v Činžatu na Pohorju je v zadnji seji enoglasno sklenil, da bode odslej uradoval v slovenskem jeziku»
Ta sklep dela čast zavednim in krepkim občinskim odbornikom; občina se je s tem pridružila sosedom v Smolniku in Kumenu.
(Zakrament sv. birme) dele prevzvišeni gospod knezoškof lavantinski ta teden v završki dekauiji, prihodnji teden bodo delili v dekaniji Velike Nedelje.
(Zboljšanje gmotnega stanja uradnikov.) Vlada
baje hoče pričeti obširno svoje poslovanje glede zboljšanja gmotnih uradniških razmer z založenjem občnega zaklada za avstrijske uradnike, njih vdove in sirote. Bile so pozvane vse uradniške korpora-cije, naj vladi predlože skoro izvestja o rodbinskih razmerah uradnikov.
(Akad. društvo „Triglav") v Gradci ima v soboto dne 25. maja 1889 v hotelu „Zum goldenen Ross" Mariahilferstrasse svoje II. redno zborovanje. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo revizorjev. 3. Poročilo odbora ad hoc. 4. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Gostje dobro došli!
(Nesreča.) Pri skali „Igli", ki štrli na potu iz Luč proti Solčavi, pal je dne 20. t. m. Pr. Lepič-nik proti Saviuji. Mož si je razbil glavo ter takoj umrl.
Raznoterosti.
—	Nezmotljivost. „Neue Freie Presse", največji liberalni list v Avstriji, piše v svojem ne-krologu kraljici-materi Mariji bavarski glede njenega najljubšega bivanja v Elbingenalpu: „To je lepa planina s priprostim poslopjem, ki je manj podobno plemenitaškemu gradu, nego kmetski hiši." In vendar je Elbingenalp kmetska srenja z 800 prebivalci, župnijo, cerkvijo, pošto itd. To se pripeti nemškemu listu, ki zavzema prvo mesto mej liberalnim avstrijskim časopisjem.
—	Pri pij on irski h vajah seje, kakor se poroča iz trdnjave Novogeorgijevsk v Varšavo, prevrnil na Visli čoln. v katerem je bilo 61 pijonirjev. Petinštirideset mož je utonilo, šestnajst so jih z veliko težavo rešili.
—	Car in kadet. Ruski car Pavel je bil zelo razdražljiv in nestrpljiv, a sicer jako ljubeznjiv. Rad se je zabaval z mladino in zato je večkrat obiskal šolo mladih vojaških gojencev. Ko pride neki dan v vojašnico, zagleda mladega kadeta, ki se mu na prvi pogled prikupi. „No povej mi, kaj bi ti rad bil?", vpraša ga car. Kadet odgovori: „Car!" — „Kaj, nič manj kakor car? Gotovo še nisi pomislil, katere dolžnosti in opravila ima vladar? Pa
bi rad bil car?" — „Premestil bi očeta v
Petrograd, da ne bi samoval v malem poljskem mestu." — „Torej le zaradi tega? Nagib ni slab!" — Nekaj dni pozneje je bil res kadetov oče kot polkovnik premeščen v Petrograd h gardi.
— Zarota. Listu „Central News* se poroča iz Peterburga, da so v Moskvi zasledili jako razširjeno zaroto zoper carjevo življenje. V njo je zapleten tudi neki varšavski polk. Več sto ljudi so odvedli v zapor, trije višji častniki so se zaradi tega ustrelili.
Telegrami.
Dunaj, 24. maja. .,Wiener Zeitung" je objavila koncesijo lokalne železnice iz Ljubljane v Kamnik, dalje postavo o zgradbi železnice Jaslo-Kzeszov na državne stroške.
Praga, 23. maja. Tramvajski vozniki so ustavili delo ter zahtevajo dvanajsturno delo in odstop vodje. — Tovarna v Kladnem je prenehala z delom zaradi pomanjkanja pre-
Praga, 24. maja. Tramvavski štrajk ni ponehal, v Kladnem štrajk narašča.
Berolin, 23. maja. Cesar Viljem je daroval Orispiju svojo oljnato podobo ter imenoval italijanskega kraljeviča stotnikom v 13. husarskem polku.
Berolin, 24. maja. Italijanski kralj in prestolonaslednik sta so vdeležila dineja pri Launayu. Po dineju je nepričakovano prišel cesar, ostal tri četrt ure in se potem s kraljem med navdušenjem naroda vrnil v grad. — Zidarji-so sklenili, da bodo danes povsod delo ustavili; lesarji so sklenili, da so bodo kujali do ponedeljka.
Rim, 23. maja. 1700 delavcev v tovarni Tardyjevi v Savoni je ustavilo delo; tovarna je 250 delavcev odpustila zaradi pomanjkanja dela.
Madrid, 23. maja. Zbornica je svojemu predsedniku, Martosu, izrekla grajo. Martos je odstopil.
Zalivala.
Te dni razdelili smo razna učila, ki jih je že zopet v obili meri podelilo slavno vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V imenu ubožnih učencev izrekamo mu s tem svojo prisrčno zahvalo! Bog daj družbi mnogo podpornikov! „Stori dobro prijatelju in podaj svojo roko ubogemu po svojih močeh." (Sir. 14, 13).
Načelništvo foolške podružnice,
dne 18. maja 1889.
S. Gregorčič.
Umrli ho:
V bolnišnici:
21. maja. Anton Majzelj, gostač, 75 let, marasmus. — Marija lianovc, gostija, 64 let, srčna hiba.
Vremensko sporočilo.
Dani	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> U L. • S 3 _ - a
opazovanja		zniVomcra v mm	toplomeru po Celziju			o O* K S rt C
23	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	737 6 7367 7368	18 2 20-6 15-0	si. svzli. sr. svzh. si. vzh.	jasno oulačno del. jasno	0-30 dež
Srednja temperatura 17-90, in 2'5° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 24. maja.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	85	gl. 90 kr
Srebrna „ 5 «i „ 100 „ „ 16 % „	86	„ 25 „
•'» "!a avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	„ 30
Papirna renta, davka prosta . . . . ■ . .	100	„ 70 "
Akcije avstr.-ogersko banke............909	„ —
Kreditne akcije ....................308 —
£on.don.............118 1' 30 "
Srebro .............. .
Francoski napoleond......... 9 " 39
Cesarski cekini .......... 5 61
Nemške marke ..........57 80
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
X IIr«ilil Eberl, g
X izdelovalca oljnatih barv, flrnežev, lakov tt X	lil napisov.	jg
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. K	t-.! ■■ I>l jsftn»,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilbarja Mil it. i ^^
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse Jf
K v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ~^ ^ znano reelno lino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barva ^ v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najtineje naribano in boliše Jf nego vse te vrste v prodajalnah.	(10)
Cenilce niv ¡eiilite-vmije.	\t
^ W 4A4A4A4A4AAAAAAAAA4AAA.	--
-t&ji* Odlikovan : 1873, 1881.
Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—= cerkvenih oprav =— na ]>unaji VIT., Zieglergasse 27.
Zastopnik Franc Itriickiier.
Proti gotovi naročbi se naj točneje i z v r š u j e j o vsakovrstne
cerkvene oprave
kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi
li ornatu
moga.
T u j c i.
22. maja.
Pri Matiju : Lionbacher, e. kr. dvorni svetnik, z Dunaja. — J. Kupka, c. kr. uradnik, z Dunaja. — Wagner, c. kr. profesor, iz Gradca. — Sommer, trgovec, iz Prage. — Mosse, s soprogo, Heer in Szeps z Dunaja. — Hörman, zasebnik, iz Beljaka.
Pri Sl.onu : Troller, trgovec, iz lirna. — M. Mayer, trgovec, iz Reke. — Kleinlerchner, tovarnar, z Dunaja. — U. Weber, posestnik, iz Zalegaloga.
Pri Juinem. kolodvoru : Josip Belec, s soprogo, z Dolenjskega. — Danijel Preklovič iz Logatca. — Karol Verile iz Trsta.
razne mlečne vrče, mlečne latvice iz pocinjenega kositarja, sirarne kotle, sirarne tiskalnice, stroje za posnemanje smetane iz mleka, stroje za napravo surovega masla, mlečni hladilnik, razne police iz inecesnovega lesa stole, mize, tehtnice i. dr. prodajala bode potom prostovoljne dražbe
dne 2i>. maja t. 1. ob 0. uri dopolnilne
kranjska mlekarska zadruga
v Ljubljani	(2_2)
(na Dunajski cesti, v Kalistrovi hiši poleg bavarskega dvora)
Zobolek, prašek in pasta za zobe
preč. oo. Benediktincev
opatijo Soulnc (Grii-oitcle). Dom MAGUEL0NNE, prijor.
Največje odlikovanje: dve zlati svetinji: liru-selj 1880, London 1881.
Iznajdeno leta 1373 P° prijorji Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboieka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti.
Zares močno ustrežemo našim p. n. čitateljem, opozorujé na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši In edini lek proti zobobolu.
Tvrdka mmmm
Rue Croix de Seguey 10« ¿c 108! Ustanovljena lota 1807. Dobiva se v vseh lekarnah in proda jalnirah dišav.	(40)
Bordeaux
(Francija)
Diseldorfske oljnate £ barve v tubah. ►
< Akvarelne barve
^ mokre in suhe.
ADOLF HAUPTMANN,
prva kranjska tovarna
i^oljiiatili barv, firneža in Iaka~w
v
I^jiililjniii.
Pisarna in zaloga: ¡SoIkI« drevored <» (semeniščno poslopje). Filijala: Slonov« ulice lO-lii priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim mizarjem, llkarjcm kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstno izdelke ter pošilja na zahtevanje cenilnike zastonj in franko.
Oljnate barve v ploščevinastih pušicah le najboljše vrste, posebno
dežah od 25 klgr,
pripravne za razprodajalce, po znižanih cenah; naprej primerno ceneje.
Perstene, mineralne ► Kupovalcem večjih množin . , .1 . ►	prednostne cene.
in kemične barve. >	^^
4 Vse vrste slikarskih in i likarsklh čopičev in 1 slikarske patrone.