InMritl •<• »prnjimrnjo in voljU (natopila v r h t k
H kr., č« mi tinkn Ikrnt, 1 ^ n ii »i i» " ii u u n n	u
I*ri večkrat nem tinlum) »»■ oemi primerno aniHiijta.
R o k o p 111
■in vračajo, nnfriinkovaim p i m n i n nu iiu aprajenudo.
N iročoloo prejema opraviii&tvo ( ailn-niiNlriirija) in olin| eilicija nit Hiamin trgu Ii. H. lil.
Po polti	pr«|«min vel|a
Zn min Intn	10 gl.
»a pnllnln	6 ,,
na četrt letu	. . U „ ,\0
kr.
za slovenski narod.
V oilmlniltraoljl vnl|n Zh enlu lotu , , H gl. |(l kr. «u pol leta.	4 „ '20 „
ril četrt leta	'i „ III „
V t.jnlil jaui on it • i m poMI|an vrliA UO kr, več na loto.
VrminlMvo v lllUorjovI iillel itov. 6.
l/lni|n pn trikrat na loilen in Hieer v tnrok, iVtrlek iu luiliolo.
/ii osmino seiliMiiilcsctloluiM ofptn vsili NIovmimv.
I z S tu j nrskega, 'J'J. novembra.
Od vhiIi utrnili širno Slovenijo, pn tudi i/. Hrvatsko in Dalmatinsko m od drugod bile ho rn/,ne deputncijo iih dan sluviiosti sedemdesetletnico dr. J ItleiMeisn v Indi l.jiililjiiiu, ter ho častitega jubilanta navdušeno pozdrav Ijalo in um srečo vošile.
Dovolite mi, g. vrednik, da tudi jaz pri-dein in Ae ,.post leHtuin" blagorodnega p,, dr. J. Itlenvema prilipodobiui m priiiieritu z neko Hvetopise nisko oHobo. Ne zamerite mi tega, ker ju« nun duhovnik in sv. biblija je naše polje.
Na dvoru krnlja Artakseiksa perzijanskega je živel imeniten l/.raebe, po imenu Ne lic m i j a , kar toliko pomeni, kakor tolažuik. Ta lun/ je bil blagega srca, limfnega duhn in goreče ljubezni do Hvojega tlačenega naroda. Srce ga je bolelo, ko je videl hvoj nesrečni narod zdihovati jioil krutim jarmom Hromotue hiiž liosti. Začel je fcnlonli bivali njegov «bviw, bledeti ; Hrčna tiigu ne mu je ua licih poznala. To zapazi kralj, ter ga nekega dne vpraša: Nchemija, luij ti |e V zakaj je tvoj obraz ž a lonten, ker le ne vidim bolnega V In blagi Ne hemija kralju odgovori: Kako bi ue žaloval moj obraz, ker je mesto, dom m pokopališče mojega očeta pu.ilo, iu njegove vrata so z ognjem požgano V Pošlji me o kralj — v Judejo k mestu pokopališča mojega očeta, da ga zidam.
Kralj mu lo dovoli. Nchemija gre m pride domu. Ročno začne klicati m valuti svoje rn jako, nuj pridejo ter mu pomagajo zidati mesto
m tlom. Kmalu ne jih veliko oglasi iu delo se začne ter veselo napreduje. Kar se pokažejo nevušljivi sovražniki, ki jim bianijo zidati. Pridni delnici se ne da|0 ustavili; z eno roko meč držijo in nasproluika odbijajo z eno pa naprej zidajo. Alt dušninniiu so zmerom predrzniši, zaničujejo zidalce, se jim posmehu jejo iu jih psujejo rekoč : Kaj je ta reč, lu jo delate, se Ii zoper kralja puntate V.. I u hrabri Nehemija vstune ter ljute sovrnšnike zavrne rekoč: Sam Hog nebeški na.i pod|)irn, ko zidamo, m mi sum njegovi služabniki, vi pa nimate ne deleži, ne pravico in ne spomina v Jeruzalemu (II. l./.dr. '.'.) Zidali so tedaj dalje in delo srečno dokončali.
Pred kakimi U> leti je bilo tudi jio Slo vcuiji pusto in prazno. Dom matere Slovenije je ležal v razvalinah, očetnjiiva slovenska tu mi, narod slovenski brez, zavesti, Žalosten |e bil slovenski Nchemija dr. J. Hleivvi in. Težko m it je dejalo, ko je videl hvoj ne rečni minul kako je lul od tujca zaničevan , od domačinov zanemarjen. Kad lu mu |iotuugul do viš|n to pinje omike m bUip,wU«)iv. Mi kivko V tej skrbi iu žalo li se obrne do uckovisoke osebo češem prav podučim iu >■ uo mol 1111 obrne se do nekega, dobro znanega in vzlasti v naši Šlajerslu priljubljenega resni' skega princa ter g a prosi pomoči za tužiii Sloven ki narod. Velikodušni princ ion obljubi.
Hleivveis se vrne v svojo domovino tu delo začne. Izhajati so jele Bloiiveisove „Novice". N' njih budi zaspalo Slovence, jih kliče m vabi ua drlo, da lu zidali vreden dom materi Slo venljl. Njegov klic m lul zastonj. Ibdalci se oglašajo ter hitijo nu delo, vsak ua svoje mesto, lz, zelene našo Štajanke prihiteli so prvi
pomagalci : lin. Kreinpel, naš nepoznbljivi, sloveči vladika Anton Martin, Stanko Vraz, Stotim Hočevar, D. IVr-tenjak iu drugi, isto tako iz diugih slovenskih pokrajin ni iuiiii|kalo zvestih delalcev . Alt kmali so poka ejo sovraž niki, domači in |>tuji , ki o hotli delo zaprn-čiti Med domačimi ii.-i . prot u iki .i prvi vstali tako inieuovaiii votli nemškutarji. Ta neslavni rod se je izlegel tisti čas, prej tiste nadlogo nismo poznali. Kakor po dežju '.'.obe rastejo, rastli so kakor iz tal uemčurski nasprntuiki ter -o naše lovenske delale« zasmehovali, za ničevali, črnili in preganjali Naši se začeli braniti; z. eno roko so držali meč besede, poduka in ni/jasnovaiijii, z eno jvi o -ačeto delo nii|iiej zidali.
Ali še hujši MOvražirki so se izlegli, ki jim pravimo rmogati , ali odpadniki, alt prav za prav slovenski januarji. Kolikor manjši je njih število, toliko več|i je zloba njihova. Ti gnjusni od|uidniki so našim naravne'' očitali, da so puntarji zoper državo in cesarja, da o paimlavisti itd. In tem domačini sovražnikom pndvuJ.ili so Ae lnji, lu u niv-o uvdue de-lalce pisarni gledali U r |im v e mogočo i-preke stavili. Zoper toliko krivično .uinničeiijo in natolcevanju se oglu i naš sloveli ki Nohe mijii, dr. J. Hleivveis ter zagrizenim na Hprotuikom zakliče : ..Pinhic in pri miru pri našem delil; mi nisiu > nobeni puntarji ne |iniiMlavisti ; mi smo pošteni Slovenci in vesti pndlnžniki svetlega cesarju. Molčite I Vi nimate pravice utis sumničiti in nas blatiti, kajti pred tvojim lastnim pragom imate dosti blatu. Vi nimate uiti dele.'i niti spominu v miši Sloveniji " Kes da ga nimajo blagega spomina naši odpadniki iu neinškutar|i pri um ampak
Hibi i.
Tam kjer so spod Ostrico prilmjoča bi strica v Savo utekli, stal je njega dni zjiigue (Uvjein iu vrbovjem obdan mlin , posestvo starega M i lui Vrhuncu , pridnega in zato bo gutogu možu. Prebivalci daleč, i/, okolico so žito naj raje pri njem mleli, no samo zato, ker tu prevelike merico jemal, ampak tudi zalo ker jo lul njegov mlin vedno v rodu , posodil čedna, kamni dobro nasekani iu zato tudi moka lepa.
Se drugi vzrok je bil , tla ho mhulenči žito rudi ravno k staremu Miliatu v mlin nosili Ivanka mična nilinarjeva hčerka. Cenejših Ins ko o nit iu imela tiobriia druga, oči njeno svetile ho hc, kakor dva demuntii, in če je amejaje ne rudi če ustnice odprla, pokazala je zobce enake kili litiUviuuh lumov.
Nuj brhkejSl iu najbogntejšl mladenČi snubili ho Ivanko, pa vse dobrikanje, vse njihovo moledovanje bilo je zunlonj.
Ivanka pre/.iralu jih je vse, bila jo vedno mini«, čo prav tudi z vsakim prijazna. Malo-
kednj prišla je na kak i>lcs, pa tudi lu je bila zlo izbirčna, plesala i« le z onimi, ki |o niso nadlegovali s svojim ljubkovanjem.
Nuj raj« je plesala ;i Francetom, nbčevim sinom, čegar hišica jo dober Irolni od mlinu
Htiilu.
Ivanka in France sta se že v svoji (mladosti naj rajo vkupaj igrala. Ivo jo France odrantel, poslal jo, kakor njegov oče, riluč; Ivanko pa je očo poslal v Ljubljano k njeni leli, du ne luni potrebni g, i izuči. ( Cz dve leti pride onn spet domu, lepa devica , p i navajena mestnih običajev, ne |i ni več tlnpadlo občevati n kmeti, znto tudi m hotela nobenega domačih mladcu čev za ženina, če jo ravno mlinar želel dobili žo skoraj zela v hišo, ki lu mu bil pri mlinu jioimigal, kajti on nam bil je že ntur in za težko mliunrsko tlelo preslab.
Franca ljubil je Ivanko prav iz srca, ]m v bogi ribič, ni m upal ji nvoje ljubezni razodel i, molčal je, bil venci, če mu jo Ivanka prijazno odzdravila, kadar jo ju srečal.
Ilči marsikakega bogatega kmetu gledala Jo za brhkim Francetom, kadar jo svoje mreže
k čolnu nesel, in ne bil bi on brez \ juha pri nobeni potrkal, ko lu se bil |<n '1 k njej ženit.
Toda France »c ni ogledoval, umišljen sedel |c v svojem čolnu in pazil le nu mreže dn jih o pravem času izvleče.
Po velikem deievju stopa Sava čez prod tedaj je vse živo rib ob njenih bregovih nt ribči pridno razmetavajo svojo mreže, tla si pridobi1 pri I ako) priliki vse potrebno /a družino m neizogibne davke.
I ndi Francu zadene vo|o mre c nu nuno u odrine k Snvt. Pn čolnu čnlui gn sosednega ki čnuirja mu. ,,Hitro France, nalovi nu rib, v krčmo do pel je okrajni sodnik in hoče dobro večerjo imeti."
,,Ne boš dolgo čakal, odgovori France, po magaj mi čoln v ono strugo poriniti in za oni jngiml privezali, pmlim bo četrt ure preteklo, ne boš /, najlepšimi mrenami in ščukami domu
Fnmco rav.mcče mrežo ter se vsede na stranico čolna. Krčnuirjn sin stoji zraven njega iu puha dim iz. svojo lule v večerni mrak.
imajo le žalosten spomin Vuka Brankoviča in vsili izdajic, kar jih je bilo pri vsih narodih od začetka sveta do zdaj, ined tem, ko imajo pravi pošteni rodoljubi — kakor dr. Janez Bleiiveis — hvaležen spomin, ki jim bo ostal od roda do roda.
Kljubu vsim zaprekam naši delalci pod vodstvom dr. Blei\veisa naprej zidajo dom materi Sloveniji, in prej uo bojo nehali, dokler ne postavijo in ne zgotovijo tako veličastnega narodnega doma, da bo imel dovolj prostora za vse Slovence. Kajti naši slovenski zidarji narodnega doma — kar naj tu posebno pov-darjam — uiso kaki freimavrarji ali svobodni mavtarji brez Boga, ker dobro ved6 , da tako delo nima podlago iu tudi stanovitnosti ne, ker so prepričani o tem, kar Duh resnice govori : da zastonj zidajo zidarji, ako gospod Bog hiše ne zida, in kar znana pesem pravi: da prazno je delo brez blagoslova iz nebes. In če so tudi neki izmed nas poskusili zidati brez Boga, te poskušnje niso dolgo trajale, ter so kmalu prenehale, lil da se je tako zgodilo — ni malo zaBluženja imel ravno dr. Janez Blehveis.
Zatorej zakličemo nu osmi dan sedemdesetletnice Njegove iz globine srca : Bog ohrani še mnogo let našega slovenskega Nchemija, to-lažoika, zagovornika in očeta vsih Slovencev I
Vodne spletko.
Skoraj vsaki dan čitamo v novinah, kako veselo in navdušeno sprejemajo se naši vojaki na povratu iz Bosne. Povsodi čestita se pogumnim juuakoni, ki so zastavili svoje največe blago svoje živenje, da rešijo iu ugrabijo ljutemu vragu človeštva dvoje dežel, ki ste že pred davnim časom spadale boljšim vladarjem, ki mstu namenjene nravnemu poginu, marveč se imate povzdigniti v najlepše blagostanje. (Je tudi pa je mej sklepanji o bodoči osodi Bosne in Hercegovine edino naravno le to, da se pridružijo k naši monarhiji, je vendar žalibog v državi naši mnogo zagrizencev, ki bi radi, da bi se odstranilo od Avstrije vse, kar je nemškemu liberalizmu in azijatskemu Madjarizmu nasproti. Upajmo pa, da se tem protivnikom naših idej ne p sreči izpeljati svojih nakan.
Vendar nastane vprašanje, kako pač misli naša monarhija vladati pridobljeni deželici?
,,1'ovej mi Jurij, kaj pu hoče okrajni sodnik, v krčmi od vasi odstunjeni."?
„Tchi to že smem zaupati', France; prišel ni sam, ima pri sebi celo krdelo žandarjev, da vlovi; moža, ki nič kaj dobro 'ne stoji z vlado.
Sodnik se kaj resno in jezno drži. ,Čo ti prav po pravici povem, tudi jaz mislim, da tu okoli ni kaj varno, meni se zdi, kakor da bi so tudi kmetje proti vladi vzdigniti hoteli. Za omenjenega moža glavo plača vlada tisuč goldinarjev."
France na to ni nič odgovoril, čez malo časa izvleče mrežo, nabere uajlepš h rib ter jih krčmarjevemu sinu da.
Po odhodu Jurja lovil je ribič še do trde noči, potem vjete ribe sjiravil v ribnjek, in se vlegel. Bila je že ura polnoči, ko nekdo lahko potrka na Francetovo okno. Ribič skoči s postelje in zagleda žensko glavo, ki skoz okno gleda.
„Kdo me kliče V kaj hočeš?"
,,France! ljubi France, za božjo voljo odpri mi!1 odgovori ženska. (Konec sledi )
Ali se spojite ali sklenete s Hrvatsko in Dalmacijo, ali pa pridete v žrelo inadjarskih vampirjev, da jima izsisajo vse, kar jima je zrnatega še pustil turški zulum.
Mi Slovani smo od prvega začetka vstaje na jugu bili vedno za to, da naše vojništvo posode Bosno iu Hercegovino, da pomiri voju-joče elemeute in potem deželici vzame v svojo posest. Razlogov imeli smo za take misli dovolj. Vstaši sami sprejeli bi bili takoj vzhodno oblast naše monarhije in to tim raje, ker bi bili potem še v mnogo ožej zvezi s Hrvati in Dalmatinci, s kojimi so si rodni brutje. A — kaj druzega hočemo reči — madjarsko go-spodstvo vedelo je posedo dolgo in dolgo časa odlagati, pisarili soprotivniki naši zoper Bosno in Ilrcegovino na vsak mogoči način; kdor je omenjeni deželi znal bolje očrniti, žel je večo pohvalo. In slednjič, ko je bilo sklenjeno, da se pošljejo naši vojaki na jug, da ondi osvobodi kristjane turškega nasilstva, da ondi zvrfi<§ Berlinske pogodbe, kdo bc ne Rpominja več, kako so takrat pisali madjarski listi? Vedno iu vedno smo čitali: „Bosne ne maramo. Pomnoženja slovanskega elementa v monarhije ue potrebujemo" — dan na dan smo morali požirati take fraze. A kako se časi spreminjajo !
Sedaj, ko je Bosna posedena, ko je vveden v Hercegovini mir, sedaj ko se naši vojaki podajajo zmagonosno domov, sedaj pa ti politiki govore drugače. Oni, ki so se pojirej Bosne in Ilrcegovino bali in se zasedenju na vsaki mogoči način upirali, imeli bi radi sedaj deželici pod svojo oblastjo. Da bi se toraj jedna pot odprla, po kateri bi jim bilo mogoče pri bližati se svojim nameram, delovali so tako dolgo na to, da so je poklical barou Filipovič iz Bosne. Mož toraj, ki je domovino svojih pradedov poznal gotovo najbolje mej VBemi avstrijskimi korifejami, zapal je vplivu madjar-skili Slovanožercev. In zadnje dni, ko se je poklonila cesarju deputacija iz Hercegovine, vedeli so zopet Madjari porabiti to priložnost ter pripravljati nekatere Ilerccgovce za svoje namere.
Bilo je namreč poprej Hklenjeno, da se deputacija vrne čez Zagreb in Reko v svojo domovino, lu lepa je bila misel obiskati 1111 potu tolike važnosti tudi svojo „rodnu braču." Ali madjarska zagrizenost vedela je nekatere člane odvrniti od tega obiska. Mej progovorje-nimi bil je tudi gosp. Urica vodja deputacije. Hrvatski „()bzor", kojega je ta zmešnjava nemilo zadela, piše mej drugim to le:
„0. Urici ni bilo za Zagreb, za Hrvatsko, za slogo mej brati. Mi smo nekaj čuli, kaj se dela in spleta v Hercegovini. Dokler je stal Filipovič čvrsto, slišati je bilo, da postane Hercegovina posebna gubornija, ko pa se je čulo, da bi znal Filipovič zapustiti Sarujevo, jieti se je jela druga pesen. Kar g. Urica pravi, to Ilercegovci izpeljejo, ter prosijo, naj guverner Bosne in Hercegovine postane sedanji herce-govinski gencrul."
„Brcz dvoma je. general Jovanovič nedolžen v tej spletkariji, ter ako mu ta list pride v roke, ga mi zaklinjamo pri njegovem čestitem imenu in sreči dom ivine, nuj zabrani nepa-triotičue namere, ki so skrivajo /.a njegovim plaščem."
,,Nič dobrega nismo čuli iz Hercegovino; ali tolažimo se s tem, da so to samo neprilike, ki spremljajo tako važni prehod , ki se bodo popolno poravnalo s časom; m tudi Bosna in Hercegovina postaneti glava narodni Blogi, narodni edinosti in moči, a nu razdoru, na kojem če tujec snovati svojo željo po gospodstvu."
Tudi nas obhaja ta misel ter nada, da
madjarski živelj ne zmore slovanskega elementa v Bosni in Hercegovini. Porok temu bo nam besede presvitlega cesarja, koje so spregovorili deputaciji Hcrcegoviucev : »Prepričani morete biti mojo milosti iu ljubezni. Hočem storiti za blagostan in napredek hercegovin-skega naroda vse. Prepričani bodite mojih naj-milejših čutil." —
Da se beseda Njih Veličanstva izpolni, na to pomozi Bog I	Ilrabroslav.
Dr. Blei\\eisova sedemdesetletnica.
Dalje.
Ker stenografičnih govorov pri sprejemanji dcputacij šo nismo prejeli, naj pa danes naštejemo člane raznih deputacij , ki bo se poklonile g. jubilantu. Za duželniini poslanci Kranjskimi stopila je pred njega:
1.	Štajarska deputacija, ktero je vodil preč. g. kanonik Zuža, in kteri bo so bili pridružili: dr. Ipavic in Domiukuš iz Mu-ribora, župnik Rajč iz Haloz , gg. dr. Srnec. Zolgar in Zičkar iz Celja, g. Modic, župnik in odbornik Dvoršek iz Iltinj, g. Bflheim iz Laškega trga, g. Taušek iz Ilrežič, g. Ivan iu M. Vošujak iz Šoštanja.
2.	Goriška deputacija, ktere govornik je bil deželni poslanec Povše in ki sojo zastopali še ti - le gospodje: deželna poslanca Kovačič in Kocijančič, dekan Kobal, vikar Čerin in kaplan čigon, g. Ivan Ličen, župan Petelin in dr. Pitamic.
3.	Tržaška deputacija, ktero jo vodil državni poslanec N a b r g o j. Drugi udje so še bili gg.: Vatovcc, Doliuar, Trobec, (lorjup in Jež. Okoličanke pa, ktere so dr. Bleivveisu izročile krasen šopek, so bile: mladi ženi Va-tovčeva iu Trobčeva, pa gospodičina Venutijeva.
4.	Isterska deputacija, na čelu ji je bil g. dekan Jan iz Doline, kteremu so se bili še nekteri pridružili.
5.	Hrvatske deputacije:
a)	Klub hrvatskih poslancev: dr. Spevec in S t r a ž i m i r.
b)	Jugoslovanska akademija: dr. Rač'ki.
c)	Zagrebško vseučelišče iu družba bv. Jero-niina: dr. S u k.
d)	Matica hrvatska: Avg. S e n o a, vrednik lepoznauskega lista „Vienac".
e)	Klub narodne stranke v Dalmaciji in raz-društva : B i a n k i n i, vrednik „Narodnega Lista" v Zadru.
f)	Zdravniško društvo in ,,Sokol" v Zagrebu: dr. F o n, M a 1 i 11 in učitelj II o c h m a 1111.
g)	I) r u š t v o Kolo: E i s e n h u t h iu S t r o z z i.
h)	Pe.VBko društvo „I)anica" v Sisku: uč. Š v a c o v.
i)	Pedagogično društvo: Stojanovič.
k) Vscučiliško društvo Jlrvatski dom": Dani Gruber, Izor Vežič (Hrvata), Ivan M u š ič (Slovenec), Ivan M a t e š a n (Dal matinec), Spas V a c o v (Ilulgar).
I) V Zagrebu živeči Slovenci: dr. Celestin. G. Razna ljubljanska društva Matica, Sokol, Dramatično društvo , veteransko društvo, katoliško rokodelstvo društvo, založnik „Novic", zastopnik »Slavijo", odbor za sušenje mahu.
7. Društvo „Slovenija" na Dunaji: dr. Janko K r s n i k iu dr. Š t e in p i h a r.
s Slovenski vseučilišniki v Gradcu: dr. Drč, 111 dr. Star6.
1». Deputacija v Ljubljani živečih čehov. Anton ForBter in gnometor M acak.
10. Deputaciji mest Kranja i 11 (J r 110111 lj a. 11. Deputacija občin, ki ho gospoda ju-
bilantu izvolile za Častnega uda in ktere je predstavljal dež. poslanec Navratil.
12. D e p u t a c i j e r a z n i h d r u ž b či-talnic itd.
Pismenih čestitek in telegramov je g. jubilantu doftlo čez 400. Prostor nam ne dovoljuje objaviti vseh, kterih mnogi se tudi glasd dokaj enako. Kadar bodo vsi objavljeni v Narodu", našteli bodemo občine in osebe, ki so jih poslale in nekterc znamenitejše in poseb-nejše tudi objavili; za danes ie omenimo, da sta g. jubilantu častitala pismeno prevzvi-šeni knez in nadškof goriški, Golmajer, ki so ga v manjših šolah kot domač učcnik podu-čovali, in mil. škof Vidmar, telcgrafičuo pa tržaški škof Dobrila in po pooblaščencu dr. Račkim prevzvišeni škof Strosmajer. Tudi deželni predsednik g. K a 11 i n a mu jc poslal z Dunaja jako prisrčen telegraličcu pozdrav.
(Dalje.)
Glas slovenskega srca o bosensko-hercogovinskcni vprašanju.
Z Dunaja piše vrlemu „Čechu" njegov dopisnik med drugim o Pavlinovičem govoru v zadnjem državnem zboru sledeče:
„Nc s m d se zamolčati, o čemur se jo molčalo iu se molči. — o govoru dobrem, slovan skom, krščanskem. V mislih imam govor, ki se je odzival v državnem zboru kot glas slovanski — govor Pa vi i n o viča, poslanca iz Dalmacije.
Pavlinovič, govoreč hrvatsko - srbsko , je prav zaznamenjal vprašanje bosensko -hercego-vinsko, namreč: „N i to denarno vprašanj c" marveč „v p r a š a n j e evropsko omike in svobode-1.
Izrekši zasluženo pohvalo dr. Fanderliku, gr. Ilohenvvartu in mlademu knezu Lichtensteinu, obrnil se je proti Ilausner-ju, ter dobro je vzbudil vest ,,brezumnemu nenašincu." ,,Govornik" dejal je Pavlinovič, ,,naj le slika žalostne in obupne muke, naj našteva vdove sirote, ranjene in mrtve v poslednjoj vojni! Drago mu! Ali dovoljeno bodi naj tudi meni, sinu naroda , ki je največ truda in skrb', največ žrtev in glav prinesel za Rosno in Hercegovino, dovoljeno mi bodi, da ponosno izrečem: to so zadovoljne žrtve, to je blagoslovljena kri, katero je hrvatski narod prelil iz ljubezni do svobode svojih bratov. Milovati stoletnega mučenika, zaceliti rane, postaviti glavo za svobodo svoje domovine, za največe blago človekovo — to je junaštvo. To je čiuil skozi tri sto let narod hrvatski pod zaBtavo dragih svojih kraljev izrodu habsburškega, s pomočjo drugih narodov avstrijskih in to je tudi danes slavno dovršil. Kdo toraj se ue bo ponašal z doprinešenimi žrtvami, ko vidi to v deželi, kar jo poprej skozi štiri sto let zastonj gledati si želel ? Kdo še ni videl v Rosni sužnjev , uklenjeuih z okovi, kdo še ni gledal razdrtih ognjišč, gnjusnosti haremske, kdo še ni videl grozovitega kolca, ali pa zida ovenčanega z glavami krščanskimi V In kdor je to zamudil pogledati poprej pod vlado turško, požuri naj se tedaj v Dalmacijo, Hrvatsko — in Slavonijo, ter ondi bo zrl, na sto tisučo starcev, slabih in opešanih, ki so popustili svoje domovjo in hiše, da bi vsaj svojo telo, akoravno nago in gladno oteli pred turškim nasilstvom. Kdor nima pomilovanja s takimi nesrečniki, ta nima pravice govoriti o naših žrtvah.--Jaz nisem Rus in ne volim si priti pod Rusa: tega prepričanja je celo moje življenje. Vem, da ima ruska vlada težke grehe na svoji duši. Ali narod ruski ju največi narod slovanski; on je dober in mi-
roljuben. Kot Slovan čutim v svojem srcu vsako krivico storjeno ruskemu narodu. Če bi ruski polki no bili prestopili Donave, še dolgo in dolgo, sam Bog ve — doklej, bi bili bratje moji zdihovali pod jarmom nekrščanskim. Jaz se z vsim Slovanstvom ponosujem nad ruskimi zastavami okolo Ralkana. Kdor osvobojonje Bosne imenuje roparstvo — lupežtvo, kakor je to storil poslanec iz Galicije, — onemu jaz pri tristoletnem boju hrvatskega naroda za osvobojenje vere svoje in raztrgane domovine, pri spominu princa Evgena in pri prestolni prisegi svojega kralja povem: „To je sovraštvo, slepota, vrtoglavnost."
Ali rekel sem, da ne pišejo listi, vendar moram temu oporekati: govor čvrstega Dalnia-tinca se piše in prepisuje.
Govor Pavlinovičev ni bil kak političen proglas, ali bil je, glas slovanskega srca. Pre-širni Galičan ni veroval pravici, puhteči iz vročega srca slovenskega: vendar prav je, da je bila izgovorjena. Slepa strast samo iu vrtoglava nevednost nadvladala je llausnerja. Bedak postal je pri Nemcih in Židih iz jasnega velik oslavljenec : v razvoji našega živenja pa ostane, ko bi ga tudi njegovi rojaki povzdigovali do nebes. To naj bo poslednja beseda o Ilausner-ju. Škoda popirja in časa, da bi gaza tako človeče tratil." — Pač tcb!
Politični pregled.
Avstrijske deiele.
V Ljubljani 25. novembra, ministrski kri*i se telegra-luje „Politiki" z Dunaja, da bi bil de Pretiš gotovo sostavil novo ministerstvo, če bi ga tudi ne bila podpirala državna zbornica, in da bi bili dosedanji ministri po večini ostali na krmilu. Ko je pa Hausuer tako srdito govoril pri adresni obravnavi ter napadal celo junaško vojno avstrijsko, ne da bi mu bil kdo izmed ministrov na to odgovoril, zamerilo se je to ravnanje na višjem mestu tako zelo, da na obnovitev dosedanjega ministerstva ne mislijo nič več in da bode najbrže grof TaalVe osnoval upravno ministerstvo.
i)4'l<*£a<*iju avstrijska je 'J2. t. m. s HO glasovi proti lili sprejela od vlade zahtevane stroške za nameravano popravo VVcrndlovih ptišk , ktere je bil denarni odsek zavrgel, in ni dvoma, da bode. to storila tudi ogerska delegacija morda brez posebnih ugovorov. V tej delegaciji je grof Andrussy odgovoril tudi na vprašanje Kalkovo , je li res, da Rusija vsled posebne pogodbe od Rumunijc zahteva pravico, da bi njuna vojna smela, kadar bi bilo treba, marširati skoz to deželo Bistveni obseg odgovora jo ta, da se hočete Avstrija in Rusija strogo držati berlinske pogodbe in je v nobeni reči ne spremeniti.
V oj£«*rski zbornici je Tisza 2:t. t. m. v adresni obravnavi govoril ter pobijal po-mislike poslancev glede zasedenja Hosne. Po njegovem inuenji, je rekel, zamore dandanes tista država najlagljo obstati, ki ne misli na osvojitev tujih dežel, pa tudi ne dvomi, da ima za to potrebne moči, če bi ji bilo to treba. On hode podpiral politiko, ki ue hrepeni po tujih osvojitvah , ne jio klatevitežkih dejanjih, ki varuje denarje deželne, pa se tudi nobene reči ne ustraši, če koristi državne to zahtevajo. Čedalje bolj se kaže, da se bodo Madjari z osvojitvijo Bosne iii Hercegovine naposled sprijaznili.
IBosciiMkl muhamedani so izročili generalu Kilipoviču od 68 nujveljavuejših mož podpisano adreso za cesarja, v kteri se pro-
stovoljno odpovedo vladi turški za vso večno čase in cesarja proBijo, da naj muhamedanom preskrbi? posebnega verskega glavarja, ki naj bi bil od šeik ul-iBlama v Carigradu popolnoma neodvisen.
Vitanje države. liiklcžl so pričeli vojsko z Afganistansko državo ter v noči med 21. in 22. t. m. vzeli trdnjavo Ali-Musjid z 10 topovi iu mnogimi mulami, iz ktere se jc posadka umaknila, ker bi jo bili sicer odrezali od drugo armade. Angleži so imeli pri tej priliki 30 do 40 ranjenih in ubitih; med mrtvimi sta tudi 2 oficirja ali častnika. Browne se je 23. t. m. s svojo vojno vzdignil proti Londi-Khani. — Parlament se snide 5, decembra.
TiirAkn vlada je jako vznemirjena, ker Rusi pomnožujejo svoje čete v Rumeliji, zlasti pa svoje konjištvo. — Komisija je določila, da se mora muhamedanskim beguncem v Rumo-liji vrniti vse nepremajkljivo posestvo, poškodovano blago pa se jim mora poplačati.
Si iro hočejo nektere vlade siliti, da naj tudi ona ostrejše ravna b puntarskimi ljudmi, ki so v njenih deželah iz vseh držav zavetja iskali.
Izvirni dopisi.
Ik TVcIuiju, 20. novem. (NcBrcča.) V sredo sta dva moža iz fare Trebanjske doma drva napravljala, a nesreča , ktera nikdar no miruje, zadela je tudi ta dan enega izmed nju. Ko se je že drevo nagnilo, zakliče eden seka-čev svojemu tovaršu, da naj bi zbežal. A bilo je že prepozno ; hoteč se umakniti so spod-takne ob štor, pade na zobtf; pa tudi bukva šterbonkne nanj in mu prebije glavo in polomi život. (Jez malo časa potem v sv. olje djan, je umrl. Bil je to mirni iu občespoštovani Janez Papež. Letos nam je res jako nemila nesreča, pobrala je na enak način v kratkem tri prav poštene gospodarje, enega je oder podrl, drugega voz zdrobil, a tega zopet klada potolkla.
>«»1. I Vlisk«- tforc , 22. novembra. Tudi mi Gorjanci smo radostno praznovali 7(>letni rojstni dan visokočestitega gosp. dr. Janeza Blciweisa. Že na badnik je velečastno gromel strel možnarjev v tiho noč, razodevajo našo ljubezen, naše veselje, naše visoko spoštovanje do milega očeta in nevtrudljivega vodnika Slovencev; drugi dan pa se je. kakor o kakem zapovedanem prazniku prostovoljno zbrala velika množica ljudi v cerkvi, kjer sino pri sv. maši združeni prosili Boga: naj nam še mnogo, mnogo let milostljivo ohrani ljubega očeta g. dr. Janeza Bleiwoisa.
Domače novice.
V Ljubljani 26. novembra.
(Križ za llanjoluko). Tukajšni ključarski mojster Zelenec izdeluje velik železen križ za mirodvor v Banjiluki, kjer so pokopani mnogi naši vojaki.
(Scjr. mastnega odbora 22. t. m.) se je t županom vdeležilo t!) odbornikov. Zupan naznani, da se reservisti Kutinovega 17. pešpolka niso mogli pogostiti, ker poveljniki niso mogli vojakom dati za to potrebnega časa. Izročil se je tedaj vsakemu možu 1 srebrni gold. Vojaško poveljuištvo so je za ta dar mestnemu odboru zahvalilo. Reservisti 7. in l'J- lovskega batalijona pa so bili 21, t. m. zvečer na strelišču pogostem. Vojaki in častniki so se v prisrčnih in navdušenih napitnicah mestnemu odboru za to zahvaljevali. — G. Goršič vpraša,
koliko se ja v ta namen nabralo. G. župan pravi, da svote natančno ne vč, da pa bode najbrže nabrani denar zadostoval za vse dozdaj v'ta namen storjene stroške. — Poročilo finančnega odseka o računih mestne blagajnice in raznih magistratu v oskrbovanje izročenih zakladov se vzame na znanje. — Proračuna mestnega šolskega zaklada s 1G.902 gld. dohodkov in 19.704 gld. stroškov, pa ubožnega zaklada z 14330 gld. dohodkov in 18.573 gld. stroškov se potrdita. — Z denarji, ki so ostali od prodaje Novakove hiše, se sklene na kole-zijski mlin intabulirane dolgove poplačati. Stroški za popravo nekterih kanalov v gospod-skih nlicah, v šolskem drevoredu in na cesar Jožefovem trgu se dovolijo. — Vstanova Franc Jožefova se podeli učencu 7. realkiuega razreda Edvardu Kalinu. - Ker je bila ura že polu osmih, bila je po predlogu g. Potočnika seja sklenjena.
(O Bleitceisovi svečanosti) donašajo slovanski listi dokaj obširne popise, vzlasti „Obzor" v Zagrebu. Olomuški »Našiuec" 22 t. m. opi suje v podlistku Slovence in njih vodnika dr, J. Blehveisa prav zanimivo; ,,Moravska Orlice^pa je v sredo bila zasežena zarad uvodnega članka ,,Slovinci a Chorvati". Nemška „Wiener Land-lvirtbschafcliche Zeituug", v ktero dopisuje časih tudi dr. J. Blehreis, prinaša v 46. št. 16. t. m. z njegovo dobro zadeto podobo njegovega delovanja sploh in posebej na polji kmetijstva in obrtnijstva popis, ki ga je sestavil P. pl. Kadič. Tudi komers, ki ga je hotelo vseučiliško društvo »Slovenija" na Dunaju zvečer 18. t. m. napraviti, bil je od policije zarad njegovega narodno-političnega (?) namena prepovedan.
(Častilcem našega g. dr. J. Bleitceisa.) Gotovo se vstreže vsem nebrojnim čestilcem našega ljubljenega jubilanta, kakor tudi si. čitalnicam i. t. d., ako jim naznanjamo, da je naš umeteljnik g. Fr. Zajec v spomin sedemdesetletnice dr. Bleivveisove napravil doprsno podobo njegovo iz mavca (gipsa,) katera bode v nekaterih dneh dovršena. Podoba, natanko zadeta, meri 48 entm. in stane brez pošiljanja 3 gld., ambalaža se zaračunja po 50 kr. in naročila naj se pošiljajo g. Fr. Zajcu na Dunajski cesti v Friilichovi h. št. 7. v Ljubljani. Nadejati se je, da se bodo naši rodoljubi prav obilo naročali na dr. B i e i w e i s o v o podobo osobito, ker poleg tega, da si omislijo stalen spominek na to redko svečanost, podpirajo tudi narodno umeteljnost.	J. Cbarpentier.
(K smrti obsojena)je bila 18. t. m. od tukajšnje porotne sodnije Lojza Ilrastovec zarad umora, 22. t. m. pa Jakob V r e j c , ki je poleti zavratno umoril nekega gozdarja kranjske obrtnijske družbe na Gorenjskem.
traul. Correspondenz. Podobe pa so: Die Lampe von San Marco. — Schlussvignette — Das Schloss vou Versailles. — Clemens Brentano.
—	Die Versailler Gallerien. —Klein Trianon.
—	Rie Rutschbahn im Hallstiitter Salzbergwerk.
—	Eine Leichenfahrt auf dem Hallstiitter See.
—	Das Fussbad. Vsako leto izide 18 snopi-čev, t. j, vsake 3 tedne eden, z mnogimi podobami in oljnato brezplačno premijo »Leon XIII" ali pa »angeljski jiozdrav", ki je zvlasti jako krasna, in se zamore po 24 kr. snopič prejemati v vsaki knjigarni, ali pa naravnost po pošti.
Eksekutivr.e dražbe.
27. novembra: 3. Stegu iz Orehka, 3. Čuček z Reke, 3. Cesnik iz Palčju, vsi v Postojni. 3. Gerdudoluik iz Horjula, ha Vrhniki. 3. Žužek z Razdrtega, 3. Občina Senožeče, v Senožečah. 3. Kuhar iz Pribiša, 2. Rozman iz Krušnega vrha, 3. Mihelčič iz Vertač, 1. Kozian iz Želebeja, 1. Kralj iz KnpljiSa, vsi v Metliki. 2. Suštaršič iz Sel pri Otavici, 1. Stukelj iz Gorenje Pake, 5. Plut iz Rušetne vnsi, in Uanovee vsi v Crnomlji: 2. I3ajt iz St. Jurija, 1. Urbančič iz Tupalič, oba v Kranji. 1. Dedek v Ljubljani.
Umrli so:
Od 18. do 23. novembra: Rozalija Trampuš, kaneel. si. v. 50 1., vele d stene napake, Janez Mil-liarčič, mest. polic. o. 51 „ 1., za sušieo. Pavla Garbais, c. k. poštnega oliciala o. 15 d., za zlatenico. Alojzij Kutjaro, mestni reve/, 71 1., za su-šico. Terezija Gradišar, zid. o. 15 m., za vodeni-co. Marija Grilc, pos. o. 10 in., za vnetico vratu. Matija Blažie, dež. kasir 68 1., za vtriplj. pljuč. Lorenc Zupančič, vjctuik 46 1., za spridenjem obisti. Franc Jeršek, tov. del. o. 6 t., vsled slabosti.
Loterijske številke, 23. novembra. V Gradcu: t. 14, 3, 3:$, 82. V Lincu: 2, 2«, <10. 8, 22.
Razne reči.
—	»Pet božičnih pesem" je za petje postavil L. Cvek; dobivajo se pri Ger-berju po 30 kr.
—	Zabavnika »Alte und N e u e AVelt" prišel je že na svitlo 3. snopič XIII. letnika, ki obsega: Die Lampe von San Marco. Ein Thronerbe. Zum hundertjahrigen Geburts-feste Clemens Brentano's (8. Sept. 1878). Die "VVeltstadt an der Seine. Der arme Peter. Der ivarme Quell. Spriiche. Das unterirdische Salz-land von Oberosterreich und Salzburg. Der Zauberer von Menlo-Park. Allerlei. Zur Ge-neimmittel-Reclame. — Edelmetalle in Norda-merika. Gefiihrliches Spielzeug. — Auf.osung des Ritthsels iu Nr. 6. — Charade, — Ver-
„Pot v večnost"
vernim svoje šk ofije razložil «lr. J.
knezoškof sekovski, se imenuje jako koristna in izvrstno pobožna knj ga, ki ob-ega 142 strani in se dobiva po 36 kr. naravnost po pošti pa po 42 kr. v knjigarni
0. Klerr-ove vdove
v Ljubljani.
Najprimernejše darilce
a
otroke
za
ste povesti:
1.	lEaiiani. ali zadnji dnevi Jeruzalemu, in
2.	/adnji ilnevi Ogleja.
Knjižici obsegate okoli 180 strani in se dobivate mehko vezani po 30 kr. pri oprav-ništvu »Slovenca", ki po želji preskrbi tudi ličnejše vezanje. Kdor jih naroči deset, dobi eno knjižico po vrhu.	(30)
Šola za rezini lesenih poil
v Griidenu na Tirolskem priporoča se prečastiti duhovščini za izdelj&vo
plastičnih križevih potov
po Fiirichu, ki lepo modeliraui v izbukanim delu stanejo :
106 centimetrov visoki in 66 centm. široki krasno pobarvani 700 gld.
58 centim. visoki in 40 centim. široki pa 300 gld.
Jaslice za cerkve od 40 do 150 gld.
Omenjena šola je v vedni dotiki z veljavnimi umetniki in poznavatelji cerkve in umet-nijskih zahtev, ter zamore vsled tega vsa naročila izvršiti natančno po umetnijskih in cerkvenih pravilih.
Spoštovaje	(7)
FcrdiiiniHl llemetz,
vodja strokovnjaške šole.
1'roduja se ua prosto roko
senožet,
ki meri 3'3 oralov, leži na Brezovici, in trije predali za žito, kterih vsaki meri od 90 do 100 mernikov. Prodajo se tudi mize, skrinje, mesingaste pipe in drugo hišno orodje.
Ob enem se odda stanovanje s tremi sobami in drugimi potrebnimi prostori, in posebej še 2 kleti.
VeS se zve na sv. Petra cesti Štev. 90, nova 37.	(3)
Telenrnllčne denarne cen«- 25. novembra.
Papirna rent« 61.25 — Hreberna r^nia 62.40 — Zlata renta 71 86 — 18801etuo državno posojilo 112 70 Bankini akcije 783 — Kraditne akoiie 227.60 — London U6.60 — Srebro 100—.— Cea. Ur. cekini 5.57.-20-frankov 9.33.
Žitne cene preteklega tedna.
Za tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. 1 hektoliter znaša 3'26/100 mernikov.
V Ljub-	V Novem- V Kranji	V Sodra-	V Mari-	V Ptuju	V Ormožu	V Celovcu	V Zagrebu
C Č i UHni	mestu	žici	boru
_ gT kr.'	gl." kr.	gl." kr.	gl. k7.~	gl. kr. gl.	kr.	gj.~ ~hr!	gl.	| kr.	gl.	) kr.
iii	i	i	i	i	i '
„„ . f hektoliter 6 80	6 60	7 48	9 45	6 60	5	40	5	1 80	9 ! 46	8	90
1 senice ( menjik 2 10	2 10	2 30	2 90	2 6C	1	9	1	80	2 72	2	73
„ v. (hektoliter 4 90	4 57	5 1 20	— —	4 j 90	4	10	4	50	5 86	7	—
Kežl ' • (mernik 1 40	1 40	1 69	- -	1 90	1	35	1	38	1	80	2	—
i
, , (hektoliter 4 8	4 1 23	4 1 22	4 90	4 50	4	20	6	40	6	i 72	5	20
Jeiraenll( mernik 1 25	1 30	1 j 30	1 50	1 j 38	1	29	1	65	217	1	36
... (hektoliter 4 65	4 23	4 22	5 76	4 80	6	40	4	17	6	; 78	6	70
AJ(le • • f mernik 1 3;.	1 30	1 30	2 —	I 48	1	97	1	26	1	85	2	6
(hektoliter 5 73	t 23	4 40	5 : 84	4 00	4	60	7	80	4	46	8	60
P''0S!l • (mernik 1 43	i 80	1 25	1 60	1 1 42	1	42	2	40	1	86	2	66
,„ v. (hektoliter 4 10	3 90	6 80	6 18	4 60	4	20	6	60	5	97	6	40
lurmce £mernjk i 66	1 20	2 10	1 90	1 42	1 j	29	2	53	1	84	1	97
(hektoliter 2 60	2 , 60	2 I 92	3 26	2 ; 40	2	60	3	25	3	97	4	-
0v9a 1 (mernik - ! 80	- | 80	- 90	1 -	- 78	1	78	1	-	1	21	1	22
__1__:	I__
Izdajatelj in odgovorni vrednik Filip Jiaderlap.
J. Blaanikovi nasleiniki v Ljubljani