ku spremenjen in za nekatera mesta kandidacije odložene. Župan v Skoplju Vildovič ostane začasno na svojem mestu. Mesto velik, župana v Cetinju še ni v Letini. PRORAČUN. OPOZICIJA ZAHTEVA Pojsamezua številka Din 1. Št. 194. V Ljubljani, v petek 29. avgusta 1924, Poštnina v gotovini. Leto I« ] Izhaja vsak dan popoldne. t f Mesečna naročnina: | V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 I H— Neodvisen političen list ?■ Uredništvo In upravništvo: Wolfova ulica £t. l/l. Telefon 213. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. | f P ismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. | | Račun pri poštnem čelt. uradu št 13.633. i Dr. V. Kukovec: Radi orijantacil«. Nikomur na ljubo in nikomur v kvar, ampak edino s stališča interesov naših krajev pišem odkrito pred celo javnostjo in zanašajoč se na njeno pomoč za vse, ki hočejo pozitivno delati nekaj, v primerno orijentacijo, ko mi je to neovirano mogoče, ker sem formalno prost na vse strani. Glasovanje v narodni skupščini na seji dne 12. avgusta, ki je s tripetinsko večino sprejela geslo Ljube Davidoviča o bratskem sporazumu, je ustvarilo nov Položaj, katerega ni mogoče ignorirati. V nekaterih listih smo sicer čitali ponovno, da bo ta vlada padla v 3 tednih, toda odobritev novega načina likvidacije uprave v Zagrebu s strani krone ne kaže nato, da je imenovani činitelj sklenil nastopiti to pot. Opozicija in njeno časopisje nam pa ni niti najmanje označila, kako se brez srečnih volitev da napraviti iz manjšine večina. Nikakor nisem mnenja, da glasovanje 13. avgusta pomeni že spremembo ustave, nasprotno, mnenja sem, da bomo ustavo obranili in da se bodo morebiti celo njeni nasprotniki odrekli poskusu ustave se dotikati, ako se dejanski more uveljaviti tudi drugo veliko načelo bratskega sporazuma. Dosedaj nisem čul, da bi bilo pričakovati okreta v položaju na drugi način, nego če bi sto-ril Stepan Radič kako veliko nepremišljenost, katero opozicija njemu z gotovostjo pripisuje. Toda verjetno je, če bi bilo tudi tako nerodnost pričakovati, da krona stoji na stališču, da je za Radičem cela Hrvatska in da se ne more kaznovati naroda, če bi tudi grešil človek. Obenem je pa razvidno iz tega, da tokrat ni v rešenju navadno strankarsko politično vprašanje, nego veliko nacijonalno vprašanje naše države. One skupine, ki niso hotele sodelovati na nai ustavi in to so klerikalci in radičevci, morale so verjeti, da se da ustava napraviti brez njih in proti njim in morajo sedaj, če hočejo svojo večino realizirati, stati na stališču nespremenjene ustave, ter nimajo nikakega zagotovila, da jo bodo smeli in mogli spremeniti. Tudi bratski sporazum, ki je po svoji veličini istovredno geslo, se utegne izvršiti brez onih in proti onim, ki pri njem kot nacijonalnem vprašanju ne bi hoteli sodelovati. Po mojem mnenju je torej napačno strašiti koga, da je naklonjen klerikalizmu ali radičevstvu, če se ne da izriniti iz vloge, ki gre v resnici nacijonalno čutečim skupinam pri izvrševanju velikega usodnega vprašanja ureditve države na znotraj. Razume se, da nacijonalnim krogom zaradi tega ni treba, da postanejo klerikalci ali radičevci, kakor je tudi samoobsebi razumljivo, da ne more biti nikakor škoda za stvar, ako na reševanju vprašanja z nami sodelujejo takozvani klerikalci in radičevci, ker je v soglasni rešitvi velikega vprašanja videti jamstvo solidnosti rešitve. Naši narodni stvari bode torej storil uslugo mož, ki brez predsodkov drobce slovenskega naprednja-§tva> na katerikoli podlagi zbere in jih angažira pri pozitivnem sodelovanju na reševanju bredstoječih vprašanj pod sedanjo vlado Ljube Davidoviča. Tako pot so že našli za sebe naši samostojni kmetijci, ki varujejo svojo posebnost in so si vendar zasigurali odločujočo besedo pri razvoju dogodkov. S pismom 16. avgusta izjavlja meni, celi naši narodhi Javnosti dobro znani bivši predsednik narodne skupščine, dr. Ribar, kot član glavnega odbora 7~vidovičeve demokratske stranke, da t ranka ni niti najmanje prepustila v Sloveniji takozvanim klerikal-Vratciu.**4 ^ode V0(lila račun o demo-»o zahtevah v Sloveniji, če se tu ustvarjajo dotične organizacije. Narav-‘ bila vrnitev obstoječih oblastnih organizacij v prejšnjo skupno demokratsko stranko, kar sem jaz priporočal mariborski oblastni organizaciji izrecno na seji njenega načelstva v Rogaški Slatini. Ker ta moj predlog in to dejansko stanje naši javnosti ni postalo znano in je bilo v Rog. Slatini navzočih le prav malo število neodvisnih politi, kov, zadela bi mene posledica usodne opustitve, ako bi naše javnosti o uolo- Sprejemi pri zunanjem ministru dr. Marinkoviču v Ljubljani. Deputacija obmejnih županov pri dr. Marinkoviču. Ljubljana, 28. avgusta. Tekom današnjega dopoldneva je.spfejel zunanji minister dr. Marinkovič v palači deželne vlade predsednika naše razmejitvene komisije z Italijo polkovnika Dra-škiča. Danes bo sprejel zunanji minister še vladnega komisarja na magistratu dr. Ljudevita Periča. Iz obmejnih občin je dopotovala danes v Ljubljano večja deputacija županov, ki so se prijavili za sprejem pri dr. Marinkoviču. To deputacijo tvorijo Obreza (za občino Cerknica), Stržaj (za občino Rakek), Ziherl (za Planino), Pupis in Rihar (za Gor. Logatec), Albreht (za Hotederšico), Primožič (za Žiri). Župani obmejnih občin so hoteli izkoristiti priliko bivanja našega zunanjega ministra v Ljubljani in so prišli, da ga informirajo o razburjenju, ki je nastalo na naši meji med ljudstvom po razmejitvi z Italijo. Povedati hočejo gospodu ministru, da razmejitev, ki je bila izvršena z Italijo, nikakor ne ščiti posesti našega obmejnega življa. Razmejitev bi morala vsekakor bi izvedena z uvaževanjem kata-stralne razdelbe obmejne zemlje, kar bi nikakor ne motilo strategične meje. Iz žalostne izkušnje more obmejno prebivalstvo pričakovati od strani italijanskih obmejnih oblasti neprestane ovire pri obdelovanju zemlje, ki leži onstran meje, a je last tostranskih posestnikov. Logična posledica takega razmerja bi bili vedno se ponavljajoči obmejni incidenti, česar pa naše miroljubno prebivalstvo ne želi. Deputacija hoče apelirati na gosp. ministra, da zastavi vso svojo avtoriteto v to, da se izvedejo potrebne remedure in če bi ne šlo drugače, s posredovanjem Zveze narodov. Deputacija je bila v tej zadevi že trikrat v Beogradu, a se je vselej vrnila brez 'zadovoljivega uspeha. — Prihod rumunskega zunanjega ministra Duce je napovedan za danes zvečer. Jutri dopoldne bosta naš in rumunski zunanji minister konferifala glede sporazumnega nastopa v Ženevi in o nekaterih zadevah, ki zadevajo jugoslovensko-ru-munsko vprašanje. Ob eni uri priredi dr. Marinkovič rumunskemu zunanjemu ministru svečan obed. Seja vlade. Tiskovni zakon vendar enkrat na vidiku. Beograd, 28. avgusta. Sinoči se je vršila seja ministrskega sveta, kateri ie prisostvoval Dragutin Pečič. Na seji so razpravljali o ukazni politiki, dalje o ureditvi postopanja napram brezvestnemu pisanju opozicijonalnega tiska proti vladi in o drugih tekočih vprašanjih. Notranjemu- ministru je bilo naročeno, da podvzame vse zakonske mere, da se prepreči širjenje alarmantnih vesti in da se čim preje izda tiskovni zakon. Notranji minister je prečital uradno poročilo o dogodkih v Letini in slednjič brzojavke o sestanku med Marinkovičem in Benešom v Ljubljani. Vpraianie velikih iupanov. w Dr. Baltič imenovan v Sarajevo. B e o g r a d, 28. avgusta. Ukaz o imenovanju velikih županov, ki je bil že projektovan, je bil v zadnjem trenutku stu. Mesto DELO ZA NOVI B e o g r a d, 28. avgusta. Po naredbi finančnega ministra bi morali vsi resori do 10. avgusta predložiti načrt svojega budžeta. Toda do tega roka načrt ni mogel biti izdelan. Za to je Spaho podaljšal rok, ker je bil sprejet predlog, da mora počakati revizije uradniškega zakona in donošenja invalidskega zakona. Po obeh novih zakonih bi bil bud-žet obtežen za več nego 2 in pol milijarde dinarjev. Finančni minister smatra, da ne bo težkoč, da ne bi mogel kriti proračuna in da ne bo s tem finančno ravnotežje prav nič ovirano. Težkoče bodo prizadevali samo leteči dolgovi, ki jih je napravila prejšnja vlada. POGAJANJA Z AVSTRIJO./ Beograd, 28. avgusta. Prihodnje dni se bodo pričela trgovinska pogajanja z Avstrijo v Beogradu v svrho sklenitve trgovinske pogodbe z Avstrijo, Avstrijska vlada je imenovala za svojega delegata tukajšnjega odpravnika poslov g. Holfingerja, ki mu bo pridelan še en delegat. žaju ne informiral* ker sem skozi 20 let ponovno na voliščih iskal zaupnico naših narodnih ljudi, katero se mi je tudi dalo in katero opravičiti se čutim dolžnega s tem, da jih informiram o položaju, kakor ga jaz vidim. Kdor misli, da mora biti v opoziciji, svobodna mu je opozicija, kdor ima občutek, da je naša rešitev v pozitivnem sodelovanju, mora mu biti svobodna pot, če dogovor ni mogoč. Za kako ulo-go se jaz v tem položaju nikakor ne potegujem in bom Boga hvalil, če mi ostane moja svoboda, v kateri upam biti koristen svojemu narodu z odkrito besedo. izpopolnjeno. Bivši ljubljanski veliki župan dr. Baltič je prestavljen v Sarajevo, sarajevski župan Nikolič pa v Uži-ce. Mesto velikega župana v Bački še ni izpopolnjeno. Veliki župan v Prištini bo prav tako odstavljen vsled dogodka Beograd, 28. avgusta. V vladnih in opozicijonalnih krogih nestrpno pričakujejo povratka članov vlade. Predvideva se nova, še ostrejša borba med vlado in opozicijo. Opozicija je še vedno ogorčena vsled vladnega sklepa o ukinjenju pokrajinske uprave v Zagrebu in pričakuje, da bo vlada napravila še več kardinalnih pogrešk z ozirom na kršitev ustave. Opozicija zahteva nujno sklicanje parlamenta. Opozicijonalni poslanci že prihajajo v Beograd In bodo imeli prihodnji teden svoje seje. PREDAVEC KONFERIRA Beograd, 28. avgusta. Podpredsednik HRSS Predavec je imel včeraj dva sestanka s člani vlade. Pose til je 'zastopnika vlade Dragutina Pečiča in prometnega ministra Sušnika. Na teh sestankih so diskutirali o premestitvi uradnikov na Hrvatskem. AMNESTIJA ZA JUŽNO SRBIJO. Beograd, 28. avgusta. Vprašanje o pomilostitvi krivcev v južni Srbiji je že dalje časa na dnevnem redu. Pod prejšnjo vlado je bila sestavljena posebna anketa, ki je že izdelala načrt, da bi se pomilostitev vršila po posameznih osebah. Narodni poslanik v Skoplju Ku-jundi je vložil pri današ. vladi že več intervencij glede tega vprašanja. Bil Je že ponovno V tej zadevi pri pravnem ministru Hrasnici in mu povedal način, kako naj se to vprašanje reši. Hrasnica mu je zagotovil, da bo proučil to vprašanje in obrnil nanj vso pažnjo. Pravni minister je mišljenja, da se ne more izvesti pomilostitev posamezno po osebah, ker bi se stem napravile razne nerednosti. Vprašanje se mora rešiti na podlagi klasifikacij« dela. Razmejitev z Albanijo. Pleme Kuči zahteva, da pride pod Jugoslavijo. Beograd, 28. avgusta. Povodom razmejitve med Crao goro in Albanijo pri Vnnošu v plemenu Kuči sta črnogorska narodna poslanca Božojevič in Jojič posetila nedavno zunanjega ministra in mu razložila ta spor. Sporno ozemlje je bilo sestavni del Črne gore in predstavlja vrednost 1 milijarde dinarjev. Na tem ozemlju prebiva pleme Kuči, ki zahteva, da pripade to ozemlje naši državi. Tod vodi tudi prirodna prometna zveza med Crao goro in Srbija Razmejitev pravniško ni mogoče izve* sti, ker Cma gora nikdar ne bi dovolita da se tako potegne meja. V takem slu* čaju bi prišlo do spopadov z orožjem. Vlada bo zavzela tako stališče, da zt-ščiti naše interese. V ostalem ji tako tudi veleva ustava. Sporazum med Cankovom in makedonstvuJuSiimi. Skupno se organizirajo tolpe proti naši državi. Beograd, 28. avgusta. Zunanje ministrstvo je dobilo iz Sofije poročilo, da se je Cankova vlada popolnoma sporazumela s Todorom Aleksandrovim in da pripravlja skupno z njim načrt, kako bi obrnila vso pažnjo na južno Srbijo. Organiziranih je 12 komitskih čet, ki naj OTVORITEV NOVIH PROG. Beograd, 28. avgusta. Tekom prihodnjega meseca pride 100 kilometrov železniških tračnic, ki so namenjene za liško železnico. Železniški minister upa, da bo na ta način mogoče še letos otvoriti liško železnico in še letos pričeti s prometom na progi Zagreb— Split. Enako bo še letos otvorjen promet na progi Ormož—Ljutomer in v najkrajšem času bodo začeli voziti vlaki tudi na progi Užice—Vardište. SEZONSKI KREDITI NARODNE BANKE. Beograd, 28. avgusta. Finančni minister Spaho je bil včeraj v Narodni banki in imel tam konferenco z ravnatelji banke. Na konferenci so razpravljali izključno o sezonskih kreditih. Finančni minister želi, da bi se izplačalo čim več kreditov v tej sezoni. PERSEKUCUA TISKA V ITALIJI. R i m, 23. avgusta. Nov italijanski tiskovni zakon zahteva vsak dan svoje žrtve. Popolarski »Popolo« je bil zopet zaplenjen, prav tako tudi humoristični list »Asino«. Odgovorni urednik lista »Avanti« je bil obsojen n$ 4 mesece ječe. MAC DONALD SE PRIPRAVLJA NA VOLITVE. London, 28. avgusta. »Westmin-/ster Gazzette« javlja, da so dobili agitatorji delavske stranke nalog, da se pričnejo pripravljati za volitve v poslansko zbornico. Volitve bi se vršile še v septembru. Poroča se, da bi se vršite volitve vsled nesoglasij, ki so nastala med Mac Donaldom in zakladnim ministrom Snowdenom. Vzrok volitev bi tudi bilo nezadovoljstvo z angleško rusko trgovinsko pogodbo, ki je povzročila rastočo agitacijo angleških komunistov. Velik del profesionalnega delavstva je tudi zelo nezadovoljen z Da-wesovim načrtom. VELIK VIHAR OB AMERIŠKI OBALL Pariz, 28. avgusta. Iz New Yorka poročajo, da je ob vzhodni ameriški obali divjal te dni ‘strašen vihar. Večina ladij, ki so zapustile ameriška pristanišča, se je morala zopet vrniti. Zlasti vznemirljiva so poročila iz Virginije, kjer je vihar v nekem pristanišču porušil več pomolov in pristaniških naprav. Ladje na odprtem morju prosijo za pomoč in javljajo, da ie bilo izmed potnikov mnogo ranjenih. Tako na pr. na angleškem parniku »Arabic«. Poškodovanih je tudi mnogo drugih parnikov kakor »Prince Moriotte«. Kopališča so sploh vsa uničena. STRAH PRED LAKOTO V RUSIJI. M o s k v a, 28. avgusta. V zadnjih dneh je nastala med prebivalstvom prava panika zaradi kruha. Pred pekarnami stoje dolge vrste ljudi, ki čakajo na kruh. Vlada je izdala proglas, v katerem trdi, da bo skoraj odpravljeno pomanjkanje moke. Še ta mesec bo izvoz žita prepovedan. bi prešle na naše ozemlje. Cankov sktf-ša na čim bolj drastičen način pokazati makedonsko vprašanje ob prilila zasedanja Zveze narodov. Naša vlada bo podvzela vse mere, da zavaruje mejq pred komitsklmi tolpami. NITTI O POLOŽAJU. M i 1 a n, 28. avgusta. Današnja »Giu-stitia« prinaša razgovor dopisnika danskega lista »Politiken« z bivšim italijanskim ministrskim predsednikom Nittf-jem, ki se sedaj mudi v Curichu. Nitti ni hotel podati o notranjem položaju V Italiji nobene izjave in je ostro napadčl Versajsko mirovno pogodbo. Po njegovem mnenju se je tudi londonski dogovor vršil nekoliko pozno, vendar pa ne prepozno. FAŠISTI, VODITELJI STAVKE. Milan, 28. avgusta. Stavka v rudniku Valdarino se nadaljuje. Kakor znano, vodijo stavko fašisti. Svoj čas je fa-šistovska stranka nakazala stavkujočito delavcem podporo v znesku 50.000 Lir. Radi tega se je razvila med opozlcl-jonalnimi in vladnimi listi načelna razprava, ali bo fašizem, ki je sicer na strani kapitalizma, podpiral, stavko ali J« proti njej. Neki voditelj fašist, sindi* kata je izjavil, da smatra fašizem stavko sicer za zlo, toda da ni v načelu proti njej kakor tudi ni v načelu proti voj* nam, ako so potrebne. Borzna poročila. Ljubljanska borza, dne 28. avgusta. __ Vrednote: Srečke: 2 in pol odstotna renta za vojno škodo denar 119. Delnice: a) Deaaiu zavod}: Celjska posojilnica denar 200, Ljub. kred. banka denar 220, Mer kant. banka denar 11?, blago 122, I. Hrvat, štedkratea denar 916, Slav. banka denar 108. Podjetja: Strojne tovarne in livarne denar 150, Trb, prem. družba denar 480, blago 500, Zdru2. papirnice denar 123, blago 130. Založnice itd.: 4 in pol odst. kom. zad. dež. banke blago 93. Produkti: Deske 20 ram od 16 cm Sir. napr. irko meja blago 700, trami 4/4, 4/5, od 4 do 10 m . dolž. frko meja kolč. 1 vagon denar 422» blago 426, zaključeno, deske lil. vsake dt-menz. irko meia denar 580, Temeljni 4/8 frke meja denar 710, oglje vilano prov. Slovenila frko meja denaT 120, drva suha bukova frke meja količ. 2 vagona denar 28, blago 29, zaključeno, plenica domača irko Ljubljana de-nar 380, pšenica bačka Irko gorenjski mita blago 445, pšenica bačka Bačka post blago 365, koruza bačka irko Bačka post. blagu 300, koruza bačka v vrečah frko sklad, Ljubljana blago 350, koruza defekt po v« frko Ljubljana količ. 1 vag. denar 320, blago 325, zaključeno, pšenični otrobi srednji PO vz. frko Ljubljana juta vreče količ. 1 vagon 250, blago 250, zaključeno, gobe suhe po kakovosti frko Ljubljana denar 48 do 54, laneno seme prov. Hrvat Zagorje par. Ljub-ljana količ. 1 vagon denar 684, blago 686, zaključeno, seno sladko prešano frko Ljubljana denar 280, krompir frko naklad.- post. slov. denar 75, jabolka I. zimska frko meja denar 220, vino belo dolenj., hrvat in štajersko frko naklad, post. po vz. 100 1 denar. 600. T Zagreb, 28. avgusta. London 355,75 —358.75, Nev York 78.50—79.50, Pariz 439 -435, Praga 237J50-240.50, Italija 349.50-» 252.50, Dunaj 11.05—11.25, Curlh 14.90-15. Beograjska borz« danes ni po* sfovala. Trst, 28. avgusta. (Predborza.) Beograd 28.5250—28.5750, London 101.35—101.44, New York 22.55—22.60, Park 122—122% Praga 67.40—67.80, Dunaj 315—318, Carl* 422.25—424. Curih, 28. avgusta. Beograd 6.72 London 23.90. N*w York 53330. Pscj* ; Praga 16, Tttt M45, Diuud 75,25. Uubllanski sestanek. Na predvečer enega najbolj pomembnega zborovanja Zveze narodov, ko se imajo pod vplivom demokratičnih nazorov Herriota in Mac Donalda določiti nove smernice evropske politike in ko stopa v ospredje posebno za male narode velevaino vprašanje razsodišča in razorožitve, je bilo nujno potrebno poudariti pred svetom, da je Mala antanta slej ko prej enotna. To je bil na vsak način glavni namen in pomen ljubljanskega sestanka. Sestanek pa je bil potreben tudi vsled tega, ker so prišli v naši zunanji politiki na krmilo novi ljudje. Da bo ta okolnost prijateljske stike držav Male antante samo utrdila, smemo z ozirom na osebo novega zunanjega ministra pričakovati. Za ljubljanski sestanek je vladalo v vseh političnih krogih največje zanimanje. Najbolj so to potrdili inozemski časnikarji, ki so v velikem številu prišli v Ljubljano. Zunanji minister , dr. Marinkovič se je peljal češkoslovaškemu zunanjemu ministru nasproti do Celja. Po kratkem pozdravu sta se oba ministra odpeljala skupno v Ljubljano. Na ljubljanskem kolodvoru je bil le kratek sprejem, nakar je odšel minister dr. Beneš v hotel Union, minister Marinkovič pa na vlado, kjer se je ob 6. uri zvečer vršil prvi sestanek obeh državnikov. O tem sestanku je bil izdan sledeč uradni komunike: Ministar spoljnih poslova češkoslovaške republike g. dr. Edvard Beneš i ministar spoljnih poslova kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca g. dr. Voja Marinkovič sastali su se 27. avgusta o. g. u Ljubljani. Tom prilikom pretresli su sva pitanja, koja su bila još ranije tretirana i konstatovali su, da u pogledu tih pitanja nema nikakvog razloga za njihovu izmenu. U isto vreme gospoda ministri su se sporazumeli odnosno zajedničkog rada na konferenci u Ženevi Ob 8. uri zvečer je sprejel zunanji minister dr. Beneš časnikarje ter jim dal na stavljena vprašanja kratka pojasnila. Opetovano je poudaril minister dr. Beneš, da vlada med njim in dr. Marinkovičem popolno soglasje in da se bo v tem smislu postopalo tudi na seji Zveze narodov. Dr. Beneš je bil z novinarji zelo ljubezniv, zato pa so bile njegove izjave zelo splošne. Dr. Beneš je sijajno pokazal, kako treba lepo in mnogo govoriti, pa vendar ne povedati preveč, temveč premalo. Dr. Marinkovič ni sprejel včeraj časnikarjev, pač pa se pričakuje, da stori to danes. Izjavil je le na kratko, da je cilj sestanka medsebojno spoznavanje in pa razgovor o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu zasedanja Zveze narodov. Po sprejemu časnikarjev se je vršila v prostorih vlade svečanostna večerja, katere so se poleg obeh ministrov udeležili tudi češkoslovaški poslanik v Beogradu Šeba, pomočnik Šumenko-vič, veliki župan Špom i. dr. Ob 11. uri ponoči se je nato minister Beneš odpeljal z ekspresnim vlakom v Ženevo, ker se mora kot član sveta Zveze udeležiti že predsej. Danes ponoči prispe v Ljubljano romunski zunanji mlnisteT Duca, ki se odpelje skupno z Marinkovičem v petek v Ženevo. Tam ostane dr. Marinkovič do 6. ali 7. septembra ter se sestane ne-službeno tudi s Herriotom in Mac Do-naldom. Surdulica. Beograjska »Politika« piše: Spuščena Je bila velika kamenita plošča nad grobnico nove Cele Kule in jadikovanje vdov in sirot se Je umirilo v pritajeno ječanje in vzdihovanje. Tedaj Je polagoma stopil kralj med narod in tik za njim kraljica s Se rdečimi očmi od Joka. Pristopil je k 7enam in otrokom, ki so stali drug poleg drugega v žalobni črnini In vsakemu posameznemu segel v Toko. Tudi kraljica Je podala vsem roko In to kraljevsko rokovanje Je bila za-hvatoost celega naroda za vse čase in v*ke, ta tudi za one najpoznejše, ko bodo samo še porumenele knjige pripovedovale, kako Je bilo v tistih časih poklano v Sur-, smo prispeli v Surdulico. Vojaki regularne vojske, ki so nas do tedaj spremljali, so nas predali komitom in nj'hovemu komandantu Simonovu, ki so nas odvedli na okrajno glavarstvo. V dve mali sobi so nas zaprli 135 ljudi. BiH smo premraženi od dolge poti, zdaj pa smo noreli, dušeči se od vročine in brez zraka, ker n so pustili stražniki na ulici, da bi odprli okna. Naposled so prinesli cele tovore vrvi. Vdrli so v neko vrvarsko trgovino, da povežejo vse svoje žrtve. Iz sobe so nas najprej spuščali vsakega posamezno In, ko so nas preiskali ta slekli, so nas po dva in dva trdno zvezali za mišice. Iz sobe, kjer sem bfl laz, so nas odvedli nekako polovico in nas peljali po deset ta deset. Vrsta pride name. Zvezali so me še z drugih devet, ta trideset stražnikov nas Je gonilo skoraj nage ta bose po snegu vse do Dubrave. Tam so nas nagnali brez besedi, ko Je bil že mrak, v neko sotesko. Stopal sem naprej, ne da bi vsled teme videl, kam grem, toda naenkrat sem zastokal. Stopil sem na truplo ta ko sem hotel na drugo stran, sem tam zopet naletel na drugo truplo. V tistem trenutku sem zaslišal za svojim hrbtom Javkanje svojih drugov. Bolgari so klali. En bajonet me je zadel v lice, drugi pa v kolk. Vzkliknil sem ta se zrušil na tla. Po teh smrtnih vzklikih je zavladala zopet tišina. Iz lica ml je curljala topla kri in rana v kolku me je bolela, toda stisnil sem zobe in molčal, da bi mislili, da sem tudi jaz mrtev. Pod menoj so bila trupla, trupla so so bili tudi moji deveteri sona-vezencL »Cigani so že Izkopali jamo,« sem slišal govoriti nek glas bolgarsko, »da zmečemo vanjo te srbske pse.* Bil je to najstrašnejši trenutek teh dolgih ur muk in trpljenja. Izgledalo je, da me bodo živega pokopali. Hotel sem zaklicati. Ali ravno tedaj sem zaslišal drugi glas, ki ie odgovarjal: »Kaj pa moreva sama midva napraviti. Počakajva raje, da bomo gotovi še z onimi drugimi, kar Jih je še na glavarstvu. Potem jih bomo pa vse skupaj pometali vanjo.« Muke so ml bile podaljšane za dve ali tri ure. Komaj, da so odšli stražniki, sem začutil, da je kmet, ki Je ležal poleg mene, tudi živ in da ga čaka ista usoda, kakor mene in toliko drugih, o katerih se je pripovedovalo: Da bomo živi pokopani. Vendar moj tovariš v nesreči ni obupaval. Dosegel je vrv, ki sva bila z njo zvezana in jo pričel grizti. Slišal sem, kako mu pokajo !n škrpljejo zobje, toda on je grizel ta grizel neutrudno naprej. Čas je potekel. Že se ml je zdelo, da slišim Bolgare, ki se vra-ra}o z novo gručo na smrt obsojenih. Toda, kot da se ml je odvalil kamen s srca: Vrv ie bila pretrgana. Kmet Je razvezal ta snel vrv tudi z mojih rok. In tako krvava In na koncu svojih moči sva odhitela v noč. Vseeno kam, samo proč od naše klavnice. Po ko-begnil že takrat, ko je bil že pripravljen na morišče. Med drugimi, ki so se rešili grozne smrti, sta tudi dva, oče ta sin: Gosp. Dimitrije Mljalkovič pon Mita, svečenik iz Pirota in njegov sin Stanislav. »Gnali so nas zvpzane Iz Pirota,« pripoveduje pop Mita. »Na eni vrvi nas je bilo navezanih štirje svečeniki In dva otroka, na drugi pa pet ranjenih oficirjev, ki so bili ujeti v bolnici Bila je popolnoma mrka in temna noč V tej tem! se mi je posrečilo, da sem razvezal vrv, In to je bilo že blizu Surdulice. Jaz sem bil na kraju, od mojega sina p i me je ločil nek svečenik. Odvezal sem ga in on je pobegnil. Tedaj sem se spravil na odvezovanje sina. Malo je manjkalo, da me niso opazili. Ko sem ga odvezal, sem ga pograbil in se izgubil v gozd. Bogu bodi hvala in slava.« Gosp. A. Šopič, svečenik Iz vasi Brloga, je Imel slabšo srečo. On se je odvezal in rešil, toda svojega sina ni mogel odvezati. In njegov sinček Vojislav Sopič, še popolno dete, Je M ubit brez usmiljenja. ' * Neka gospa piše: Vstal je 8. november, dan sv. Arhangela L 1915, krstno ime Srbinovo, ali v suženjstvu. Je II smel 'Srbln, da proslavi svojo krsno slavo javno? Je li smeta goreti voščenka? Kdo Je smel le misliti, da bi mu prišel svečenik preseči kolač? Vendar se je našla Tuša, ki je proslavila slavo. Svečenik je prišel in prižgal voščenko. Na sredi sobe, na mizi, je podrhtevala voščenka, kot da se tudi ona boji bolgarskih bajonetov. Častiti pop »Cena« se ni uplašil. Prišel je, za ceno lastnega življenja, da Izvrši svojo sveče-niško dolžnost Tišina je bila kot v grobnici in ves ta svečani dogodek je spominjal na pogreb. Samo tisti, ki je bil pod Bolgari, bo razumel ta občutek. In kakor lije nesrečna m»ti grenke soh:e za Izgubljenim edincem in išč? v molitvi utehe, tako so tudi tu štiri nesrečne žene klečale okrog svečenika ta molile Iz njegovih oči so tekle solze, i- njegovih poštenih prsi pa se je čula tiha molitev, iskrena molitev za srbskega kralja, srbsko vojsko in srbsko orožje. In to isto noč so prišli Bolgari !n izvlekli »popn Cena« iz postelje ter ga odgnali od njegove žene in otrok. Razsekali so ga na drobne koščke in njegove kosti počivajo danes v Surduliški grobnici. In še n! bilo dosti trpljenja. V oni isti hiši stoji pred mrtvaško krsto pokojnega srbskega popa bolgarski pop, sicer tudi Slovan. One iste razžaloščene žene kleče in plakajo. Svečenik jih sili, da morajo molit; za bolgarskega kralja, bolgarsko orožje in bolgarsko vojsko. Toda vse je tiho; vsakdo čuti, da tako ne gre več naprej. Obred je končan in pop Nikola iztegne roko, da se mu umije, toda komu? Soba je prazna. Zločinski bes ga popade in s silo privleče pobegle v sobo. Razbojniku še ni bilo dovolj. S sveto vodo je škropil okrog sebe in po glavah ubogih Srbknj. Kot zasmeh so padale na duše teh sirot njegove zločinske besede in molitve. Sprevod je krenil in pop Nikola je še med potjo govoril družini: »Poglej, tukaj Je tudi suho grozdje, na vsak način morate imeti vino v izbi.« Palitiine nesti. = Velika zmaga Herriota, V senatu je bila izrečena' Herriotovi vladi zaupnica s 202 proti 44 glasovi. Kot glavni govornik proti Herriotovi poFtiki je nastopil prejšnjt ministrski predsednik Poincare. V svojem govoru je poudarjal, da ne bi Nemci nikdar sprejeli Dawesovega načrta, če ne bi bilo Poruhrje zased.eno. Izpraznitev Poruhrja se je izvršila prehitro, ker Je sedaj zopetna zasedba Poruhrja "zključena. V daljšem govoru je odgovarjal Poincareju Hertiot. Na-glašal je, da so se razmere v Poruhrju stalno slabšale In da se je moralo pri vsaki obnovi Micum-dogovorov Nemcem dovoliti nove koncesije. Sedaj bi morali ali Poruhrje popolnoma zapreti ali pa Nemcem zopet znatno popustiti. Če bi delali drugače, bi izvrševali morda slavno politiko, ki pa bi bila nad vse opasna. Nato Je Herriot obširno dokazoval, kakšna napaka Je bila storjena leta 1923. ko se ni sprejelo načrta Baldwina, ki je bil iskren prijatelj Francije. Po Herrlotovem govoru se je vršilo glasovanje, ki je prineslo vladi sijajno zmago. = Nemšk; parlament razpuščen. Nemški nacljonalci so postali v zadnjem trenutku nepopustljivi, ker so padle njih nade, da bodo sprejeti v vlado v vodo. Od ljudske stranke se je poskušalo vseeno rešiti položaj in sicer na ta način, da bi parlament sklenil, da z železniškim predlogom ni me-njana ustava, vsled česar ne bi bila potrebna dvetretjlnska večina. Ker pa bi bil s tem predlogom ustvarjen nevaren pre-judlc, ni mogel biti ta predlog sprejet, pa čeprav je bil mišljen dobro. Zadnje seja nemškega parlamenta ie bila zelo viharna. Ker so bili predlogi komunistov odklonjeni, so pričeli komunisti z velikimi kraval: in je morala biti seja prekinjena. Po zopetni ptvo-ritvl seje, je predsednik javil, da je več komunlstlčrfh poslancev od seje Izključenih. Ker se ti niso hoteli odstraniti, jih ie policija šiloma izgnala iz zbornice. Nato se je prešlo k glasovanju. Z večino glasov so bili sprejeti vsi zakonski predlogi. Državni kancelar Je nato predlagal državnemu predsedniku, da se razpusti parlament, ker se ni dosegla potrebna dvetretjlnska večina. Predsednik je nato podpisal odlok o razpustitvi parlamenta. Nove volitve se vrše dne 28. septembra. V soboto bo podpisal nemški poslanik v Londonu Londonsko pogodbo in se pr' tem opiral nato, da so bili vsi potrebni zakoni v parlamentu prejeti z večino glasvo. Nove volitve se bedo vršile pod geslom za ali proti Londonski pogodbi in splošno se pričakuje, da bodo nemški nacijonalci doživeli pri volitvah hud poraz. = Zarota komunistov v Vladivostoku. Sovjetska policija je aretirala v Vladivostoku 30 voditeljev zarote, ki je bila osnovana z namenom, da se vpostavi zopet pod vodstvom velikih knezov Cirila in Nikolaja monarhija. Policija je zaplenila listine, ki krivdo aretirancev nedvojbeno dokazujejo. Zarotniki so bili v zvezi z monarhisti v Hablnu, Parizu In Berlinu. = Strah Angležev pred konkurenco Poruhrja. Z Izpraznitvijo PoruhTja se pričenja tudi konkurenca poruhrskega premoga z angešklm. Angleški rudarji so radi tega zelo vznemirjeni in po pravici. 2e danes se dela v nekaterih angleških rudnikih le po en dan na teden. Tajnik Rudarske Zveze se je zato s posebnim pismom obrnil na Mac Donalda, v katerem ga prosi, da bi sprejel deputacijo rudarjev, ki mu bo razložila stališče rudarjev. Mac Donald je v to pristal. Rudarji zahtevajo, da se ne sme dobavljati Plerre Mac Orlait: Poslednji sen. Na smrt obsojeni leži Iztegnjen na hrbtu na svoji postelji In prespava svojo 37. noč, svojo 37. moro. Bil Je razbojnik najhujše vrste in njegov zločin Je navdal vso deželo z grozo. Ponovno (prenešen v kraljestvo nočnih fantazij je sanjal svoj dogodek • hladnokrvno jasnostjo. Ta mora se je pričela z brutalnim pre-kinjenjem dremanja človeka, ki ni ničesar dragega, ko magnetični spalec. Vrata njegove celice so se odprla ob jutranji zori In uradne osebe so se zbirale okoli postelje obsojenca z obrazi, ki nikakor niso odgovarjali okoliščinam. Z zmedenimi očmi ta tresočimi rokami se je vzravnal morilec na svojem ležišču in poslušal osupljive besede: Prijatelj moj, je dejal nadpaznik, mi prihajamo iz popolnoma drugega vzroka, kakor si vi to mislite. Vaša nedolžnost Je dokazana in prihajam z nalogom, da vas obvestim o svobodi. \ KjI Je začela hitreje krožiti po £ilah moža, poskusi! se.Je smehljati ta se zgrabil z obema rokama za glavo, toda veselje, ki ga je prevzemalo. Je pretita, da bo prekoračilo svoje meje. Pritisnil je dlapi na glavo, kot da bi hotel zadržati svoje sanje na tencih. Z žarečim obličjem In onemoglimi rokami se je pričel pripravljati za odhod. Med pripenjanjem kravate ln potem, ko sl je pristrigel brke, se Je šalil s svojimi pazniki, Ko Je bil obrit, je zamenjal kaznjeni-Ško uniformo s svojo obnošeno vagabundsko obleko: križaste hlače, obrabljeno suknjo in visok klobuk, ki mu je podajal neko gotovo sličnost z Robertom Macairom. »Ah!« ie dejal vzhičen, »prost! Nič več človek v verigah.« Bil je svetel dan in solnce je sijalo v zamreženo celico. Mož je motril svojo obleko poln spominov in gladil z naddlanjo gube svojega suknjiča. »Naprej, zdravslvuj, zacor!« 1« ie dajal. Celična vrata so se odprla pred njim in slastno je vdihaval sveži zrak. Dva nadzornika sta ga predramila lz njegove zamišljenosti in ga odpeljala ob visokem zidu do nekih stranskih vrat, ki vodijo na prosto. Želela sta mu srečo In ga potisnila na pot^ ki Je bila na eni strani obdana od neke reke, na drugi pa od zidu neke pristave. Osvobojeni kaznjenec je nastopil solnč-no pot In ko Je korakal polagoma naprej, Je premišljeval svol doživljaj. Njegovo zanl-efevanje do pravice se je izlilo v tiho smehljanje. Tristo metrov od Ječe se Je pot cepila; na desni se je končala pred napajališčem ob robu reke, na levi se Je Iztekala, ne da bi se brigala za staro, daleč odprto omrežje v z lepimj drevesi in dražestnimi cveticami posajeno pristavo. Mož Je okleval. Bal se je, da zaide na pristavi tujih ljudi, vendar ni hotel preplavati reke. Ljubka, majhna deklica, ki je trgala za železno ograjo cvetice, ga Je Iztrgala njegovi negotovosti. . »VI Iščete pot, gospod,« je rekla deklica. »Pojdite do hiše mojega očeta, tam doli je gostilna s prenočiščem. Moj oče vam bo jpokazal pot,« Kaznjenec Je strmel v otroka prepaden. Nenadoma Je udaril veselo z odrezano šibo, ter je krenil proti mali gostilni ob robu pota, katere škrlljasta streha Je gledala Iz drevja. Pri vratih gostilne le pušll Štiridesetleten mož temne polti In širokih pleč kratko belo pipo. »Bog živi,« je dejal odpuščeni kaznjenec. — »Dober dan,« Je odgovoril gostilničar. »Rad bi zvedel za svojo pot,« Je rekel mož, »kajti nočem, da bi me zgrabili na privatnem posestvu.« Pristavil je: »Se enkrat« »Torej si prost, tovariš,« je rekel postavni gostilničar. Mož Je dvignil glavo In ie zagledal v porednem pogledu onega žarek tople naklonjenosti. »Tri leta sem sedel In sedaj sem zopet na cesti. Imam nekoliko gotovine, tz pijva ga torej kozarček, predao m ločiva* »Vstopi,« Je dejal gostilničar. Mož Je vstopil In ie postavil svojo palico poleg sa-be. Dvorana, v kateri se je nahajal. Je bila boli podobna obednici meščanske hiše, kakor gostilniški sobi. V belih vazah iz fajanse, ki so jih držali pozlačeni levji kremplji, so btle gostostebelne cvetlice. Na kredenci za majhnimi galerijami lz rezljanega lesa so stali v vrstah krožniki z otročjimi slikarijami. — »Vam Je dobro tukaj,« Je dejal nekdaj na smrt obsojeni. »Prokleto dobro, izvrstno! Ali imate mnogo gostov?« »Bah,« je odgovoril gostilničar, »živi se tako, tako. Zato Izkoristim priliko, če se ml nudi, da izpijem s človekom, ki zna živeti, kozarček vina in pojem košček kruha.« Vonj po zeljnati juhi Je prihajal iz kuhinje in je napolnil obednico. Spajal se Je ljubko s krasnim pogledom, ki ga je nudil skozi odprto okno v orijentalskem bogastvu cvetoči vrt. »2ena,» je zaklical gostilničar, »poldne Je. Pogrni za enega več. Gospod bo z nami obedoval.« »Sprejeto,« je dejal mož, ki mu je zlezlo rumeno vino v glavo. Dvignil Je kozarec: »Izvrstno vino. Tega dne nikdar ne pozabim.« Pomežiknil Je z očesom. »Rojen sem Pod srečno zvezdo. — Pa povejte ml. Je li daleč od tod v mesto ln ml Je mogoče se danes peljati s pantinsko pošto?« »Samo obsebl umevno,« Je rekel gostilničar: »Pa tu Je 2eni, moja gospa, z obe-»?*?.« Plosknil je z rokami: »K mizi!« — Mala deklica, ki Je bila nesrečniku pokazala pot. je sedla med očeta In mater. Med Jedjo Je imel gost mnogo zapeljivih besed za lepe oči mlade gospodinje. Dvignil Je kozarec in dejal, obrnjen proti gospe: »Na zdravje!« Obed je bil obed malih rentirjev. Kuharica se Je Izkazala s pripravo obilnega in enostavnega obeda. Morilec, vzhičen, je jedel, pil in čebljal neprenehoma. Naročal je steklenice: »Ta je moja znamka, plačam, ne, ne, ne, pustite, ta steklenica je moja. Ni še Jutri, ko mi bo treba na kocke s Charlotom.« Obmolknil j«, kaitl aostilničar 18 poka- zal z diskretnim zmigom glave na malo deklico, ki je tolkla glasno z žlico po krožnikih. — »Hitro, Jej lepo,« se je kregal oče. Nato se ie nadaljeval obed s kozarcem konjaka. »Oj, stari,« je rekel mož, ki je postal mehak, »hočem zopet na cesto. Koliko tl dolgujem?« Iskal Je v svojem telovniku ta Izvlekel srebrn denar, od katerega se je strklialo nekaj kosov na tla. »Takoj boš plačal,« je dejal gostilničar. »Pa pojdiva še malo po vrtu sprehajat se in čebljat.« Stopila sta na vrt in tisoč cvetlic Ju Je pozdravilo s svojim vonjem. Mož je napel nozdrvi. Ko pa je videl tri velike kmete, ki so goloroki grabili po drevoredu, je napravil obrambno kretnjo z roko. Gostilničar ga Je z dvema besedama pomiril: »Moji hlapci,« Je dejal. Hodeč od drevoreda do drevoreda in ustavljaja se tu ln tam, medtem ko je posestnik slavil zaklade svojega vrta, sta prišla moža do grma, ki je bil pokrit z požarni. Listi grma so bili razjedeni od zlatih minic. »Hej, stari,« je dejal morilec. »Po kateri poti naj krenem, da pridem do pantin-ske pošte.« »Toda ti še nisi vsega videl, tovariš!« In gostilničar je potisnil svojega spremljevalca naprej. S početka ni ta ničesar videl. Pet metrov pred njegovimi očmi sta štrleli dve tetano rdeče pobarvani trdnjavi v zrak. Njegova negotovost ni dolgo frajala. Z enim samim pogledom je spoznal znano silhueto. V tem trenutku so se v resnici odprla vrata njegove celice. Nad vse prepaden je premišljeval nesrečnik o vzrokih svojega resničnega prebujenja, z očmi živali, ki se je ujela v past. Spoznal je višjega paznika, postavnega gostilničarja njegovih sani. — »Charlot!« je zajecljal krvnikovo ime. Zla-tnica se je razširila v rdeči lisi na njegovem. nepopisljivem obrazu- Nato Je padla krvnikova roka na ramo obsojenca, čigar/glava je kolebala brez moči s ene rame na drugo* poruhrski premog na račun reparacij. Lastniki rudnikov so izjavili, da so z delavci solidarni. Leta 1923 je znašal izvoz angleškega premoga skoraj 80 milijonov ton. Številke o izvozu premoga v prvih sedmih mesecih letošnjega leta dokazujejo, da ie ta izvoz letos padel za 30 do 37 milijonov ton. Upati je, da se to stanje zboljša, toda samo pod pogojem, če še bo Dawesov načrt v polnosti Izjavil. — Turčija In zapadne države. Angleška vlada je predlagala vsem velesilam, da nadomeste svoja poslaništva v Turčiji z navadnimi legacijamL Kot sedanja prestollea Turčije se v noti Imenuje Angora ta obenem Angora in obenem se izraža mnenje, da ne mislijo Turki prenesti prestolice v Čargrad. Stroški za vzdrževanje dragega poslaništvi so zato odveč. = Vprašanja Iraka ta Mosula pride pred Zvezo narodov. Lozanski dogovor, ki je bil ravnokar od Francije ratificiran, določa namreč ,da potegne meje obeh držav Zveza narodov, če ne bi prišlo tekom devetih mesece^ po sklen tvl Lozanskega dogovora med Anglijo in Turčijo do sporazuma. Teb 9 mesecev je sedaj preteklo. SOKOLI IN SOKOLICE. Darujte za polhovgrajske poplavljenem in za Pogorelce Sokole v Strumlci! V teku prihodnjih dni se bode zglasil društven! sluga pri Vas. Tudi najmanjši pr'spevek je dobrodošel. — Ljubljanski Sokol. Zalatsk šolskega leta. Na gremijalnl trgovski šoli v Ljubljani se prične šolsko leto 1924/25 dne 15. septembra ob 14. uri s ponavljalnimi Izpiti za tiste vajence ta vajenke, ki ob sklepu minulega Šolskega leta niso bili usposobljeni za II. In III. razred. Ponavljalni izpiti bodo trajali tri dni In sicer 15., 16. In 17. septembra. Natančnejši podatki o ponavljalnih izpitih bodo objavljeni n? deski v veži I. mestne deške osnovne šole v Komenskega ulici. Vpisovanje v I. letnik se vrši v dneh od 1.—8. septembra dopoldne od 9.—12. ure v pisarn' gremija trgovcev, Aleksandrova cesta I nadstr. palača Ljubljanske kreditne banke. Šolnina znaša za vsakega vajenca 250 Din, vpisnina 25 Din, katere zneske je pri vpisovanju tudi plačati. Za sprejem v I. letnik se zahteva II. razreda srednje ali meščanske šole. Redni pouk za vse vajence in vajenke za vse tri razrede se začne dne 22 septembra ob 14. url. Pouk se bo vrsu ob pondeljkih, torlc'h in sredah od 14. a® 18. ure. — Predsednik Fran Stupica L r* Na deški meščanski šoli v Mariboru se pričenja šolsko leto 1924-25 v sledeč'sm 'r du: Dne 9. od 10. septembra so razredni m drugi izpiti, dne 11. septembra naknadno vpisovanje domačih in zunanjih učencev. ta dan naj se zglasijo tudi oni učenci, ki so M vpisali koncem pret. šol. leta v 2., 3. ta 4. razred, da bo možno določiti točno Število učencev. V nedeljo, dne 14. septembra je ob pol 8. url šolska maša v stolnlcL Učenci se zberejo do 7. ure na šolskem dvorišču. V ponedeljek, dne 15. septembra je ob 8. uri pričetek rednega pouka. i Državna učna delavnica za košarstvo v Ljubljani (Tehniška srednja šola.) Redni pouk na tem zavodu se prične dne 10. septembra ob 8. uri. Novi učenci se sprejemajo v kolikor dopušča prostor od 1. do 9. septembra vsak delavnik od 9. do 12. ure. —> Tečaj za rokotvorni pouk za ljudskošolske učitelje se prične dne 1. oktobra t 1., Pri glasiti se je do 30. septembra 1924. Natančnejša pojasnila daje vodstvo. Šport. TežkoatletJčne prireditve S. K. Slovana. S. K. Slovan je priredil dne 23. In 24. t. m. dve težkoatletični prireditvi. Oba dneva je nastopil svetovnoznanl atlet M. Matijevič, ki se ga upravičeno priznava za najmočnejšega človeka na svetu. Njegova Interesantna izvajanja so silno navdušila publiko, ki mu je po vsaki točki burno ploskala. Svojo izredno moč ie M. Matijevič dokazal zlasti, ko je držal 6 pivskih sodov, polnih vode, v zobeh ln z njimi plesal kolo, zvijal ploščnate železne palice v klobčič Itd. Z udarci ob mišičevje na roki je.žvijal železne palice. Le žal, da zbog premalega obiska ni razvil M. Matijevič vsega onega svojega programa, ki mu je donesel v svetu slavo. — V nedeljo se je borila proti njemu »črna maska«, ki ie bila bržkone Šumakov, katero je Izzval M. Matijevič po časopisju. Bcrba, katero Je občinstvo napeto zasledovalo je bila kratka. — Po treh minutah je položil Matijevič protivnika na hrbet Občinstvo Je priredilo zmagovalcu burne ovacije. — Kakor se čuje, priredi g. Marjan Matijevič na Jesen v Ljubljani še eno prireditev, na kateri razvije ves svoj svetov« noznani program. Upamo, da ga bo takrat publika obiskala v večjem številu. — V francoski rokoborbi je ostal par Tičar : Plp-penbacher Dušan oba dneva neodločen. Oba rokoborca še daleč nista pokazala tega, kar je občinstvo od njiju pričakovalo in kar sta pokazala na prejšnjih prireditvah. Borba Je bila upfair, zlasti od strani Plppenbacherja. V grško-rimski rokoborbi Je premagal Ko-scinsky Bardorferja, Banovec Miklavčiča. V boksu Je premagal Vavpotič Legata in drugi dan Velbl Valanta. Ta par je bil najlepši par dneva. — Akoravno niste bile obe prireditvitalco obiskani kot bi zaslužili, čestitamo S. K. Slovanu na uspeha. Njegova tezkoatletična sekcija se lepo razvu* la bo slel ko prej žela prunanl*. Dnevne vesti. — Po nalogu mlnlstr. trgovine In Industrije se bo odprla letos v Skoplju tekstilna Sola. — Poštna Izprememba. S 16. avgustom 1924 se Izloči popisni kraj Orle v občini Rudnik iz okoliša pošte Škofljica In prldeli Poiti Ljubljana 1. , Dne 16. avgusta t 1. se uvede pri pošti borica dostavljanje poštnih pošiljk po sel-ikem pismonoši v sledečih krajih: I. okraj: Sorica, Sp. Danje, Zg. Danje, Zabrdo, Ravna, Torka. — II. okraj: Podporezen, ^avča. Dostavljalo se bo v I. okraju vsak DOndeljek, sredo in petek, v II. okraju pa vsak torek, četrtek in soboto. — Poročil se ie v Ljutomeru naš priljubljen! pesnik in pisatelj g. Cvetko Golar * 8no. Angelo Karbovo, učiteljico in posestjo Istotam. Bilo srečno! — Okrožnica »Notarske zbornice v ‘■roolJanU vsem. gg. notarjem. Gospodje no-“fli se naprošajo, da se v čim večjem šte- udeleže sestanka pravnikov v Zagrebu £ dneh 19.. 20. in 21.-septembra/1. 1 ter dojene prijave dopošljejo najkasneje do 30. »vgusta t. I. društvu »Pravdnik« v Ljub-llani. — Zbornični predsednik: Hudovernik. — Zahvala japonskega Rdečega križa. Japonski Rdeči križ je naslovil na naše društvo Rdečega križa posebno pismo, v Katerem se zahvaljuje za poslanih 10.000 jrankov ob priliki katastrofalnega potresa g* Japonskem. V pismu je omenjeno, da je Ml jugoslovanski Rdeči križ prvi, ki je po-*»1 Pomoč. Istočasno Javlja Japonski Rdeči criž, v kakšne svrhe se je porabil omenjeni Podporni 2nesek. Pojasnilo. Tehniška srednja šol« kon-?ia n. 113 stavbn! razstavi na rt« ’ P,rlreienJ od 2- Černigoja Avgu- Ka, nobene druge zasluge, kakor da je dala le razstavm prostor na razpolago, h#*.. j Vpozorll° brezposelnim. Državna r^I ? ■ ? v Ljublfani naznanja vsem brez- poselnim brez razlike spola, če so oni roč-hh, . fvni *n navadni (nekvalificirani) de-. se taki osebno ali p’smeno jnglašajo pri Državni borzi dela. Osebno oj,, PfWašatl onim, ki bivajo v mestu ali wici one Borze dela. v katere delokrogu »■ f° ^ Je Pri vp!su predložiti potreb-‘Zprave (delavsko knjižico, spričevala, rr^ovinski Ust i. dr.). Onim pa, ki javijo iJ01, Priglas pismeno, je navesti natančno z"® in priimek, bivališče, rojstno leto. stan 'samski oženjen), število nepreskrbljenih W>K, pristojnost, poklic (da-li Je specijaln! krtt?iyec *n v čem), kakšno plačo zahteva, Kit a ,časv, ie brez de,a a,t s,užbe in kje Mfii i , Nepravilne navedbe brezrv^lenca m Posredovalnega dela. lsne?nU v.stopu dostopila zopet od dan nd« h 20\ s,ePtembra t. 1. vsak ni? Si i?v«TOdv8b,So“a; lla SlSfSTH,'", Jadrn- Sicer ea hofp l«1 let?s sv°i koledar In ložni firmi ^ X založništvo kaki za- cijo Jadr^^ cf°g,0jem' da oskrbi redak* odLti r,} S!raia ln da da firma gotov Ja Drnnai 5anSt *ra^’ ki b° poskrbela dar kf cfDt xi "?niS 1 *n Predlanskl kole-e koncem novembra v in i T 5000 i5tvod°v, sta se razpečala »o poslednjega izvoda. Založniške firme naj stavijo ponudbo na Jadransko Stra-® v Ljubljani. ~ V Budimpešti je izdala te dni pisateljica Olga Littay brošuro, v kateri skuša wka^ati. da je pripravila Madžarsko v da-Kat i u ^žalovanja vredno stanje trojica •varei Habsburg, Mihael Karoly in Bela Kun Je bil Franc Ferdnand radi dvornih d« vi 1>0.s'an 1- 1914 v Sarajevo, samo da ^ ,D1. Prišel bivši cesar Karel do prestolo-in Brošura pa je bila zaplenjena ClaJSrl. ^ca aretirana, češ da je razžalila se , v^e kraljevske hiše. Pred sodiščem aa • .J^Jfovarjala s tem, da se Je sklicevala R6r,a]?Ye bivšega višjega dvornega mojstra ruvarv ’ btvše*a zunanjega ministra Pati™ Jgrofa Batthianya ln na koncu cl-^Ta udi Pašlča in Korošca. 6o,ftr ”rll pes TropanL »Glornale d’ Ttalla« VesfJ . 0 Podrobnostih odkritja Matteottlje-u * “Upla In pravi med drugim. Matteottl-vo truplo je odkril pes Tropani, ki nosi la« t Poimenskem mestu v Siciliji ln Je le r n°keKa stražmojstra Caratillija. Ko se Je n raj vra^a' 2 l°va na lisico domov, Trnr,ena ma .Iz8inila njegova zvesta psica Zv?i i1 Y Eozdiču. imenovanem Ouartarella. te 5, 5®/a njo in šele po daljšem času bll?1« . odda,teno lajanje. Ko je prišel v ln t* *e. o?8?11 nemirnega psa, ki je cvilil Z**™ okoli neke stvari. Ker je bila te-il ^S,!f,a2POJSter Df m°2el ničesar videti in vm» psa ter \klenil, da se drugi dan na 10 mest0- Zasleduje Jutro se Je s &,Donovil° [st0- VelIko P^je, preden je brtzt1 v zagonetni hrastov gozd, kjer je v S veliko lisic, se je njegov pes zgubil k ti« ein mraku in lajal. Sklonil Je gobec svoIp ln lntenzivno sledil. Gospodar Je Jel za&ifn* Psa Podpirati pri iskanju In kmalti je 5o ruJi smrad. Stražmojstrove roke 30„,p|?a*? vlažno, mrzlo telo. Bil Je grozen elavo ,ed stražmojstrom Je ležala moška stra?n’ S kateTe so odpadli že vsi lasje. Iz 5rvi d spa^enega obraza so lezli ostudni hw"r \®s ie divje lajal, a stražmojster je obvestit karabinjerje o svoji najdbi. s0 n^to truplo izkopali in za- "ražil! g0zcj. n T“ Samomor kapetana v Subotici. Pred aiu m rnevl 80 našli v njegovem stanova-Ciiri°5 .,ega kapetana prvega razreda Rade tfivi ^a’ ki Je že dalj časa služil v subo-naj>ts?i Pri pehoti. Usodnega dne je dantu. n j *e P'sem, eno svojemu koman-rodnl banST1®0 *>ratu’ ki Je uradnik v Na- volverjem i«r5n0IETadu' Za teIn se Je 2 ^ na mestu ri;; eul naravnost v srce^ln ostal smo, naslovljeni V°ine oblasti so odprle pi-sedaj nočejo iida+?a komandanta, vendar do ki nesrečnega kanlzrc>ka s^omora. Ostan-svečan način. apeitana so bili pokopani na aedavno dogodil™m'!!1* klica ln neki 15-letni d&kN£ ^e skfenih Poročit!. »Ženinov« oje r5“ *ta le »nevesto« tako razdražilo da 1 ieaDo2n^pr°snta fairtovim ocetom. Sla ga Je počakat na niptmvn no- aestvo in ko je prišel mlm0 nje ie oddala nani več strelov Lz samokresa. Mož ki ie o£e Petih otrok, je bil takoj m?iev — Zverinstvo. V Konstanci na Rumun-skero so pred kratkim vlomili ponoči neznani zločinci v biio nekega Branda. Ko ie spodaj hoti prseiurtl vlomile«, ao ga tt Ljubljana, 28. avgusta. zgrabili, ga zvezali in ga posadili na stol. Brand je začel klicati na pomoč, nakar je prihitela njegova 18-letna hči. Zločinci so jo vrgli^ na tla ter jo po vrsti pred očmi njenega očeta posilili. Po tem grozovitem činu so vlomilci oplenili celo stanovanje in odnesli s seboj večjo vsoto, denarja. — Zločinski zdravnik. Slatinski zdravnik dr. Voiculescu je ovadil oblastem nekega dr. Aleksina, ker je med operacijo posilil neko 13 letno deklico v bolnišnici v Dra-goesti na Rumunskem. Zločinski zdravnik je pobegnil. — Ženski Lamin!. Pod tem naslovom smo te dni poročali o zločinski ženi po Imenu Kriiger, katero Je berlinska kriminalna policija aretirala na podlagi suma, da je na grozovit način umorila svojega 73 letnega moža na ta način, da mu je z britvijo prerezala vrat. »Neues Wiener Journal« poroča v podrobnostih k temu zločinu sledeče: Zaslišana Kriiger je izjavila, da sta njena prejšnja moža, ki sta umrla na zagoneten način, podlegla neozdravljivi črevesni bolezni. N!en tretji mož, ki so ga našli s prerezanim grlom v njegovi postelji, da je napravil samomor. Svojo trditev Je zločinka utemeljevala s tem, da je njen poslednji mož bolehal na slaboumnosti In so se na njem opetovano pokazali sumljivi simptomi duševne zmedenosti. In v takem stanju ni izključeno, da je nesrečnež napravil samomor. Sodišče je prvotno verjelo izpovedbam osumljenke, vendar Je nadaljna preiskava na podlagi zdravniških ugotovitev pokazala izjave obtožene Kriiger kot neresnične- Daši je prvotno zločinska žena trdovratno tajila vsakTŠno udeležbo pri tem zločinu, je njena volja slednjič vsled neovrgljivih obteževalnih dokazov odpovedala in Je zločinka priznala, da je prerezala svojemu možu vrat. Po njenem opisovanju se Je zločin izvršil tako: Mož se Je pozno zvečer vrnil domov, vsled česar se ie vnel med obema zakoncema oster prepir. Starec Je bil ves premočen od dežja in se je vsedel na klop. Zena mu je očitala nesolidno življenje in je slednjič niena jeza prikipela tako visoko, da je pograbila britev in mu prerezala vrat. V resnici pa je bilo takole: Ko je nesrečni mož zaspal, mu je nagnila njegova žena glavo nazaj, nastavila britev pod brado na goltanec ter napravila globoko zarezo. Na to je dvignila mrtvo telo, ga položila v posteljo, vrgla britev v peč in si očistila roke od krvi. Naslednje jutro je zapazila, da se Doznajo na njeni obleki sledovi strjene krvi. Opasala je svež predpasnik in vsa razburjena pohitela k sosedi, kateri je pravila o samomoru svojega mož^. Ponoči je namreč skovala načrt, kako bo odvrnila od sebe vsak sum in varala sodišče. Umorjeni Kriiger je bil zelo soliden človek in v kraju eden najuglednejših. Njegova žena pa ni uživala nobenega spoštovanja. — Nepreviden samomorilec. Na Dunaju Je skočil v samomorilnem namenu zasebnik Bertold Engel Iz okna na ul'co. Padel pa Je mimoidočemu Rudolfu Tutelnu na glavo. Tutlu so se pretresli možgani, dočim si Je samomorilec zlomil par reber In roko. Oba , so prepeliali v bolnico. — Grozna nesreča. V Kopenhagenu se je pripetila grozna nesreča. Mlada kolesa-rica je zavozila v polnem teku v divjajoč avtomobil, in sicer tako nesrečno, da ji je blatnik gladko odrezal glavo, ki je padla nato šoferui v naročje. — Predrzen rop v NJuJofku. Časopisi poročajo o predrznem vlomu, k! se je izvršil v Maiden Lane, v enem najbolj žfvah-nem delu mesta. Dva elegantno oblečena gospoda sta stopila v trgovino zlatarja, potegnila samokrese in nato zvezala juvelirja. Nato sta mirno pobrala za 100.000 dolarjev dragocenosti in stopila v avtomobil, ki Ju Je pričakoval na vogalu ulice. Juvelirju se je med tem posrečilo, da se je osvobodil In poklical policijo. Ta je pričela zločince v najetem avtomobilu zasledovati. Zločinci so pričeli strejati in so ranili tri osebe. Posrečilo se Jim Je, da so ubežali. Ljubljana. 1— V Ljubljani se mudi te dni znan! kipar naš rojak g. Svitoslav Peruzzi, profesor v Splitu. 1— Gremlj trgovcev v Ljubljani objav-Ha sledeče: Ker nekateri člani še vedno pošiljajo razne prosilce za podelitev podpore h gremiju, češ da ima gremlj podporni fond v ta namen, se članstvo obvešča, da gre-mij tega fonda še nima in dokler se članstvo polnoštevilno že na dvakratni poziv ne odzove, koliko prispeva v ta fond, da*Je sklenil odbor na svoji seji, da se pobiranje prostovoljnih darov pri članih vrši še do konečne odločitve, kot je bilo dosedaj običajno. Da se zadeva podpornega fonda čim-preje reši, se člani tem potom ponovno naprošajo, da javijo prispevek za podporni fond. 1— Obsevanje s kremensko svetlika Okrožni urad za zavarovanje delavcev je v svojem ambulatoriju Gradišče št. 2 priredil štacijo za obsevanje s kremensko svetilko. Obsevanje se .vrši vsak delavnik od 11. do 12. ure in sicer ob pondeljkih, sredah 1? petkih za moške, ob torkih, četrtkih in sobotah za ženske člane in svojce. Obsevanje je zlasti uspešno pri rahitičnih obolenjih (angleški udnlci otrok), kirurgični tuberkulozi (Jetiki kosti, sklepov, žlez, kože) in skrofulozi. Člani in svojci, ki žele biti deležni tega zdravljenja, se imajo zglasiti pri pristojnem uradov er n zdravniku. I— Obsekanjo drevja (vrbja) In grmovja- rastočega ob bregovih potokov ln odvodnih jarkov po posestnikih obrežnih parcel. Pri obhodih po Barju se opaža tako Pri živih potokih, kakor pri glavnih odvodnih Jarkih, da zadržuje v veliki meri odtekanje vode drevje (vrbje) ta grmovje, rastoče na bregovih potokov in od vodnikov. Vse delo in stroški za osuševanje ln kultiviranje ljubljanskega Barja so zaman ali vsaj ne tako uspešni, ako se ne očistijo tudi bregovi od grmovja ta vrbja. Vsled tega naroča podpisani mestni magistrat vsem posestnikom, obrežnih zemljišč ob potokih In jarkih glavnih odvodnikov. nahajajočih se v mestnem okrožju ljubljanskem, da tekom 4 tednov po c^bjavi tega razglasa obse-kajo drevje ta grmovje na svojem obrežnem zemljišču ter odstranijo vse, kar bi na njihovih bregovih utegnilo zadrževati prosti odtok vode. Oni posestniki obrežnih zemljišč, ki bi temu naročilu pravočasno ne ustregli, bi se klicali na odgovor radi prestopkov po vodnem zakonu In zakonu za obdelovanje Barja. 1— Neznan slepar. Dne 27. t. m. Je prišel okrog 35 let star moški h Rajkotu Ma-dru v Udmat, se mu predstavil kot Janko Kregar, taženjer »Stavbene družbe v Ljubljani« in ga prosil, naj mu posodi 150 Din, češ da ima njegova družba v Kolinski tovarni delavce zaposlene, ki jih je moral izplačati, pri tem da mu je zmanjkalo denarja, rabi torej 150 Din, in sicer samo do večera. Mader mu je denar posodil. Ker ga ni dobil nazaj, se je informiral pri »Stavbeni družbi«, kjer pa so mu povedali, da ne poznajo nobenega človeka tega imena in poklica, in, da v Kolinski tovarni nimajo nobenega delavca zaposlenega. 1— Nesreča na Ljubljanici, Dne 27. t. m. ob 13. sta se vozila tapetni]* Rudolf Koren. rodom iz Gorice in Liberat Kraljič s čolnom po Ljubljanici. Pri izlivu Ižice sta zaveslala v desni breg. Koren Je skušal z veslom odriniti čoln od brega, manipuliral pa je tako nerodno, da se Je čoln prevrnil ln sta padla oba plavanja nevešča veslača v vodo. Koren je izginil takoj pod vodno gladino ter utonil, Kraljiču se je pa posrečilo, da se je oprijel ččrtna in se tako obdržal nad površino._ Vpil je na pomoč, dokler ni prišel slučajno dr. Jenčič na kraj nesreče ter ga z velik:m naporom izvlekel iz vode. — Korunovega trupla do sedaj še ni90 našli, dasi si Je upokojeni železničar Grilc, ki je izvlekel že veliko utopljencev iz vode, mnogo prizadeval, da bi ga našel. — Žalostna usoda bivšega odvetnika. Oto Strašniak. plačilni natakar v hotelu »Topi če« na Bledu se ie zglasil dne 26. t. m. na policiji ter prijavil, da je prišel dne 8. t. m. starejši gospod na Bled, ki se je izdal za dr. Milana S.. .a, trgovskega posrednika, roj. 1. 1853 v Srbiji in si tudi od njega Izposodil 2300 Din, pod pretvezo, da ima v Ljubljani važne in nujne posle. Zastavil mu je za to posojilo nekaj malovrednih predmetov. Opetovano opominjan, posojila ni vrnil, naposled je pa odpotoval v Ljubljano. Natakar se .le kmalu nato peljal za njim. V Ljubljani pa je doživel bridko razočaranje: Izvedel je, da je dr. M. S. tudi tu napravil več dolgov po hotelih in kavarnah, specijelno pri plačilnih natakarjih. — Na podlagi te ovadbe je bil dr. M. S. še isti večer v nekem tukajšnjem hotelu aretovan. Izjavil Je, da Je bil preje odvetnik. Leta 1905 je odšel v Nemčijo. kier Je pričel trgovati. Med vojno je bil interniran. Ko So fta L 1918 -izpustili, se je vrjiil v domovino in oostal trgovski posredovalec v Beogradu. Kmalu nato je odšel zooet v Nemčiio, od koder se Je vrnil 1. 1922 v Beograd, kjer je zopet kupčeval. — Priznal je. da ie napravil v približno 4 tednih pri tukajšnjih natakarjih okrog 4000 Din dolga: pofcijske poizvedbe pa so poleg tega ugotovile, da je Izvabil na Bledu od soproge nekega tukajšnjega tovarnarja 1200 Din, nod pretvezo, da ga 'e poslal soprog po denar. Maribor. Aretacije In prijale. V zadnjih 24 urah ie polic'ja aretirala I osebo radi vlaču.eanja in 3uma prostitucije. Dobila pa je 15 prijav ?■ tatvini, 1 lahka telesna poškodba, 1 molenje vojske pri korakaniu, 1 ogrožanje ose-nne varnosti. 2 prestopka cestno policijskega reda. 3 prekoračenje policijske ure, 3 najdbe in 2 drugi. Tatvina. Gostilničarki Josipini Skaza v petnavski ulici Je 24. t. m. med 18. in 21. uto ukradel skozi okno sobe neznan tat več posteljnine v vrednosti 500 Din. Tatvina ure. Hlapcu Martinu Florjančiču, uslužbenemu pri trgovcu Ivanu PoŠu na Koroški cesti ie nekdo 26. t. m. med 16. In 18. uto ukradel Iz spalne sobe srebrno žepno uro vredno 750 D'n. Pobegla žena. Monter v tovarni »Zlatorogi Fran Vračko je danes javil policiji, da je neznano kam izginila njegova žena ter odnesla s seboj ves skupni prihranek 26.000 K. "ena je bila včerai opoldne še pri niem v iovarnl In mu prinesla kosilo. Pri tem mu ie Izročla ključ in dejala, da pride šele pozno domov, je pa ni bilo še dosedaj nazaj. Sokolstvo. Olimpijski prvak Štukelj potuje na Finsko. Ob priliki pariške olimpijade so po2va-H zastopniki Finske našega rojaka Leona Štuklja, naj pride na Finsko, kjer bi prevzel v raznih gimnastičnih društvih mesto učitelja telovadbe. Štukelj se namerava odzvati femu povabilu in kakor se čuje, odpotuje začetkom novembra t. 1. na Finsko. Štukelj ne namerava stalno ostati na Finskem in se bo v doglednem času vrnil v domovino. Za njega pa znači to povabilo v prvi vrsti Veliko odlikovanje, k" mu ga daje narod, ki le eden prvih, v katerem se goji šport najuspešneje. Finci so znani zlasti kot lahki atletiki in bo imel naš prvak priliko, da se po-bliže seznani tudi s to panogo športa, ki Je v gimnastiki zelo važna. Bratu Štuklju želimo kar najboljših .uspehov na njegovem častnem mestu in se nadejamo, da bo ob njegovi vrnitvi Sokolstvo moglo uvesti tudi lahko atletiko, kakor so to storili že češki Sokol’. Bratu Štuklju na potu do novih uspehov naš bratski: Zdravo! \ Sodišče. KARAMBOLAŽA MOTOCIKLISTA S KMETSKIM VOZOM, O zadevi smo poročali pred nekaj tedni: Več motociklistov je »treniralo« na cesti Ljubljana—Gorenjsko za dirko, ki se je vršila par dni pozneje. Na čelu je vozil z velikansko brzino zavarovalni uradnik Stanko Žirovnik. Na ovinku pred Medvodami, kjer je sicer brzino zmanjšal na 30 km, se Je zaletel Žirovnik v kmetski voz, na katerem Je sedelo več oseb. Sunek Je bil tako močan, da se Je Žirovnikov moto-, cikel polomil, dvovprežnl voz pa prevrnil.1 Žirovnika je vrglo več metrov daleč na travnik, kjer ie obležal s počeno črepinjo in pretresenimi možgani. Na vozu sedeči so Popadali pa cesti ter si je pri tem Franca Kračman levo roko dvakrat zlomila. Drugi motociklist se je zaletel z glavo v neko drugo žensko s tako Silo, da je žensko 14 dni tako hrbet bolel, da ni mogla delati. Šele tretji rootocEklist je Imel toliko časa In prisotnosti duha, da ie zavozil v jarek in ostal nepoškodovan. — Obravnava Je bila v svrho zaslišanja prič preložena ta »e danes nadaljuje. Zaslišanje prič. Anton Kračman, posestnik: »Peljali smo se na Brezje, na .božjo pot’...« Predsednik: »Ali ste šli tudi na Bled, na Tcmečki tabor'?« Anton Kračman: »Tist pa ne.« Predsednik: »Pa ste že preje kolesarjem nagajali.« Kračman: »O, ne.« Predsednik: »Pravijo, da ste na kolesarje hudi.« Kračman: »O, ne.« Predsednik: »No, pa povejte, kako Je bilo. — Toda, povem vam, da pravijo, da ciste prav retin* Gospodarstvo. Bsseda o naroefoem gospodarstvu. Zdi se, da ie naša gospodarska politika krenila na pot sanacije. Uničujoče strankarske strasti slednjič vendarle stopajo v ozadje in vse kale, da bodo v najkrajšem času prodrla na površje ona vprašanja, na katera je narod neprestano opozarjal in jih utemeljeval s svojimi potrebami. O naši gospodarski politiki, ki smo jo vodili do sedaj, se moramo na žalost zelo pesimistično izraziti in to iz dveh razlogov: prvič bi morali mlado državo^ od njenega začetka gospodarsko zaščititi, kajti stavba brez trdnega temelja, pa naj si je še tako veličastna, bo v doglednem času razpadla sama ob sebi. Mi pa smo bili pijani svobode in javnost je bila polna političnih fraz, medtem ko ie vprašanje narodnega gospodarstva ostalo takorekoč odprto do poslednjega časa. Za povzdigo in razvoj naše industrije, obrti in trgovine se merodajni faktorji niso brigali In še več. Marsikatera neumestna naredba gospodarskega značaja je tvorila tisto oviro, radi katere se naš narodno-go-spodarski pokret ni mogel razviti. Taka naredba je n. pr. carinska tarifa, zakon o taksah in pristojbinah in izredno visoki davki sploh. V tem oziru so potrebne temeljite remedure, ako hočemo biti tudi v gospodarskem ožini moderno urejena država. Pesimizem v motrenju naših dosedanjih gospodarskih razmer pa je potreben tudi radi tega, da bo sanacija narodno-gospodarskih razmer pri nas šla nasproti onim ciljem, ki jih tvorijo eminentni naravni pogoji in pa potrebe naroda. Naš narod je delaven, požrtvovalen, iznajdljiv, vztrajen in sprejemljiv za vsak napredek ter vživa kot tak na vsem svetu dober glas. Nekaj drugega Pa je, ako temu narodu ni mogoče uveljaviti svojih sposobnosti, ako mu delajo zapreke obstoječe zakonske na-redbe, ki so delo neuvidevnih in, rekel bi, nepoučenih vladnih faktorjev. Kadar je beseda o narodnem in državnem gospodarstvu, tedaj se morajo brezpogojno politični interesi posameznih strank podrediti prevažnim gospodarskim vprašanjem. ki so permanentno aktualna. Vsakokratna vlada bi imela v tem oziru kaj lahko delo. Inicijativo podaja narod sam, jo hoče in more tudi sam izvesti; dolžnost vlade je le, da s primer- nimi zakonskimi naredbami in mestom* tudi gmotno podpre gospodarski n? predek naroda.. Kakor hitro Je tu razveseljivo dejstvo, da se je začelo gospodarsko Živ* Ijenje pri nas gibati v pozitivno smer, se odpre pred nami široko polje dela, V čim vSČ panog je razdeljeno narodno gospodarstvo, tem več garancije ie tu, da je državi zasigurana bodočnost. Preobširno bi morah razpravljati o posameznih panogah narodnega gospodarstva, ako bi hoteli govoriti o vseh težavah, ki jih je n. pr. morala prestati naša industrija, obrt itd. Slednjič to ne bi bilo niti potrebno, zakaj vsi smo občutili, da smo obtičali v nekaki zagati, iz katere je bilo težko najti izhod. Kar mogli se nismo razviti in če bi bilo šlo tako naprej, priznajmo si odkrito, bi polom ne bil več daleč. Velevažna faktorja v narodnem go* spodarstvu sta izvoz in uvoz. V tem oziru menda nikjer na svetu ni bilo tako slabo, kakor pri nas. Sosednja Ceho* slovaška si je kmalu odprla pot na sever in Jug, ker je forsirala sklepanje trgovinskih pogodb. In ko je Cehoslova-ška že imela lepe trgovske zveze z inozemstvom, smo mi z našimi produkti še vedno tičali v mejah lastne hiše. Neznosna carinska tarifa je onemogočft-vala tudi skoro vsakršen uvoz. Kljub vsemu temu pa gospodarsko življenje v narodu ni mirovalo. Domača industrija je z nemalimi žrtvami premagovala neštete ovire in storila vsaj toliko, da ni omagala. Velika denarna kriza, ki se je pred nekaj meseci pojavila, je povzročila občutno stagnacijo vsepovsod. Istotako je bilo z obrtjo in trgovino. Cas pa je prinesel s seboj z boljše-valne izpremembe in IV. ljubljanski vzorčni sejem je pokazal naše narodno gospodarstvo v veliki meri v njegovi pravi luči. Presenetljiv napredek na vseh straneh. In ravno uspeh velesejma, ki je danes ena naših prvih na* rodno-gospodarskih institucij, bodi me-mento vladi, ki ima dolžnost, da z vsemi sredstvi podpira in pospešuje ureditev gospodarskega življenja v državi. In narod se zanese, da se ne bo preva-ril v nadab, ki jih v tem oziru stavi v vlado. Kračman: »O, ja. prov na lev — še na travo sm mislu zavost...« Predsednik: »Oh, tega pa vendar ni bilo treba.« Kračman: »Ja... pol so se un prpelal, pa Je najprej u spredn kulu zadev...« Predsednik: »Pravijo, da Je zadel naj-preje v zadnje kolo.« Kračman: »Najprej u sprednga, pol pa ie u zadri ga, tko, de ga Je kaT zdrobu...« Predsednik: »Pa, kako sta mogla vendar trčiti, če sta vozila vsak na svoji levi strani ?1* Kračman: »Preveč v 9redo ceste je zavozil.« Predsednik: »Zakaj? — Ali je bil pl jan; ali se je nalašč v vas zaletel; ali kal?« Kračman: »Ne vem.« Predsednik: »Mogoče zaradi ovinka?« Kračman: »Da, ovinek Je pa b0...« Predsednik: »Ali je dal obtoženec znamenje?« Kračman: »Nč — kar ie blo ropota...« Predsednik: »On in drugi pa pravijo, da Je dajal znamenje že iz distance pol kilometra!« Kračman: »Ja, na tist” Je pa prtlsnu, ja.« Predsednik: »Koliko zahtevate odškodnine?« Kračman: »Dvanajststo kron, ki sem jih plačal za popravo voza.« Predsednik: »Pokličite Franco Kračman.« — »Franca Kračman, na kateri strani ste vozili?« Franca Kračman: »Na levi.« Predsednik: »Ves čas?« Franca Kračman: »Ves čas.« Predsednik: »Čudno. — kmetje Imate navado, da vozite, kadar Je cesta prazna, vedno sredi ceste — celo v mestu... Sicer pa, zakaj mislit*, da se je obtoženec zaletel v vaš voz?« Franca Kračman ne ve odgovora. Predsednik: »Ali si Je hotel .življenje vzeti’, ali Je hipoma zblaznel?« Franca Kračman: »Tist mende ne. — Ampak naglo Je vozil. In to Po sredi ceste.« Predsednik: »Ce Je vozil on po sredi ceste, vi pa ng levi strani, ni mogoče, da bi se zaletel v vaš voz.« Franca Kračman: »Ja, en mal ovinka ie že res blo...« Predsednik: »Ali je dal kako znamenje?« Franca Kračman: »Nobenga.« Predsednik: »Mati, sedaj sva pa že skupaj! Ničesar vam ne morem verjeti! — Kdo je pa kriv, da ste trčili?« Franca Kračman: »Gun.« Predsednik: »Zakaj?« Franca Kračman: »K’, Je pu sred vozu.« Predsednik: »Potem ste pa v! tudi po sredi vozili. — Ali zahtevate kaj za bolečine?« Franca Kračman: »O, ja, a jarouda usak dan 100 krone,..« Predsednik: »Za koliko časa?« Franca Kračman: »Za zmeri.« Predsednik: »Tako? Za vedno? — Dobro; koliko pa zahtevate za bolečine?« Franca Kračman: »Tud usak dan pa sto krone.« Predsednik: »Koliko pa za stroški?« Franca Kračman: »Tri tavžent krone.« Predsednik: »Imate potrdilo?« Franca Kračman: »Tistga pa nimam.« Predsednik; »V katero kolo je zadel najpreje?« Franca Kračman: »U ta sprednga, pol M ta u ta «4oou d* w le kar zdrobu.« Sodni zdravnik preišče Francno roko ta konstatlTa, da bi bila že davno popolnoma dobra, če bi jo bila poškodovanka pregibala... — Tri tedne računa za to* da se zaceli, 14 dni pa za masažo itd. in roka bi morala biti dobTa. Predsednik: »Mati ste pač mislili, da boste dobili 1,000.000 odškodnine, kajneda?« Priča 10 letni sin Antona Kračmana topove, da 90 vozili najpreje po sredi ceste la šele. ko je prišel motor, so zavili na levo. Prečita se izpovedba Izvedene priče !. L, ki Je prišel slučajno neposredno po nesreči na lice mesta, ta, ki Je kdnstattral, da se je poznale zareza zadnjega kolesa 2 metra od desnega roba ceste, tako, da ]e stal voz v momentu barambolaže skoro povprečno čez cesto. Tudi druga dva motociklista sta Izpovedala da Je voz krenil z desne strani na levo. Žirovnik je moral radi ovinka zaviti malo boli proti sredi ceste ta tako se Je zaletel v zadnje kolo voza, ki ga je zdrobfl, ln ne v prvo. Sodba: Žirovnik se oprosti krivde ln kazni. Privatni udeleženci se zavrnejo na civitaopravdDo pot, kjer pa jih čaka ravno tak »flasco«, kakor so ga doživeli danes pred kazenskim senatom, kar jim je namignil predsednik z besedami -»sicer pa dvomim, da bo kaj uspeha.« NA KRIVA POTA JE ZAŠEL Peter Mauri. čevljarski vajenec iz škofje Loke je bil dos&daj pošten fant, nekaznovan ta na dobrem glasu. Dne 25. Julija t I. Pa ga je vrag zmoti Zašel Je na kriva pota in začel krasti. Tako ie prišlo, da se zagovarja danes radi treh tatvin naenkrat. Ivanu Potočniku je ukradel kolo, vredno 1250 Din. I. Kopaču 5 metrov dolgo verigo, vredno 38 Dfn, peku Rupertu pa hleb kruha, vreden 6 Din 50 para. Zagovor: Koto sem vzel, ker sem bil truden ta sem se hotel domov peljati. Predsednik: Tako, jaz hodim peš, U se moraš pa voziti. — Ali si dal kok) nazaj? Obtoženec: Da, čez ieden dni sem ga dal nazai. Predsednik: Eies Je, čez teden dni si ga dal nazaj, ko so ga orožniki pri tebi našli. — Zakaj ne poveš raje po pravici. V preiskavi si priznal, da sl kolo razdrl, ker / se ga nisi upal doma pokazati. Raje priznaj. bo manjša kazen. Ali si verigo tudi vzel? Obtoženec: Ne, na dvorišču sem jo našel ter jo shranil v drvarnici. Predsednik: Na čigavem dvorišču sl jo našed? Obtoženec: Na Kopačevem. Predsednik: No, vidiš in Kopačeva ie Mia. Ali sl komu povedal, da si jo našel? Obtoženec: Da, Kopačevi deklL Predsednik: Kopačeva dekla ne ve ničesar o tem. Hleb kruha si tudi vzel? Obtoženec: Da. PrečitaJo se Izpovedbe prič ln spričevalo o glasu. Dokazovanje Je končano. Predsednik: Koliko naj te pa kaznujemo? — Strogo? Obtoženec; Oh, ne velik’. Predsednik: Se boš poboljšal? Obtoženec: Ja, sej nism še nkol nč uzeu. Sodba: Peter Mauri je kriv hudodelstva tatvine v smislu §§ 171. ta 173. k. z. in se kaznuje š štirimi tedni tetke ječe. poostrene z enim postom in eno temnico. Preiskovalni zapor od 5. avgusta »e všteje, tako da bo kazen v enem t«bm tr»> stana. Pa je odgovoril najstarejši sin»Seve« da moramo izpolniti njegovo voljo. Toda ni treba, da vložimo denar, temveč zadostuj^ da mu priložimo menico, ki je takoj plačljiva. kakor hitro se predloži. Tako smo vwh žili denar v gotovem.« 2elja dekleta. V višji dekliški šoli je razlagal učitelj lastnosti ptiča noja in dejal, da noj slabo vidi in da jč vse, kar se mu predloži. Tedal se nagne neka višja deklica k svoji prijateljici in ji reče: »Oh, kako lepo bi bilo ime* noja za moža!« k šole. Učitelj: »Kdaj je najbolj pripraven čas-za pobiranje sadja?« Učenec: »Kadar ni gospodarja doma.* kratek las. Zmotil se je. Kuharica, katero je ravnokar gospodar nekaj oštel: Gospod, opominjam vas, da se »masate«, ker sedaj ne govorite s svojo ženo! Jo je že potolažil. Gospa, ki je dala beraču milostinjo: »Toda ne zapijte vsega!« »Brez skrbi, gospa. Danes sem že potolažil svojo žejo.« Res je! — Kaj misliš? Kaj je bolj potrebno, mesec ali solnce? »Na vsak način mesec, kajti mesec sveti ponoči, ko se nič ne vidi, solne* pa podnevi, ko je itak dovolj svetlo.« Dvanajst vzrokov ženitve« t Prvi se ženi zaradi denarja, drugi vsled lepe stvarice, tretji noče dalje čakati, četrti gre v zakonski jarem, ker tako hoče njegova mamica, peti za zabavo (tudi taki sanjači obstoje), šesti zato, ker noče biti več samec, sedmi gre k oltarju, da bi Imel že enkrat mir, osmi si misli, da enkrat mora to biti, deveti vsled utrujenosti, deseti iz resnične ljubezni, enajsti in dvanajsti pa iz neumnosti, ker nista niti sama znala zakaj. Zadnja volja. Stari Abraham Kanalgeruch je umrl in v svojem testamentu zapustil vse svoje premoženje sinovom proti temu, da polože z njim V grob 10.000 dolarjev. »Kaj moramo to v resnici storiti,« je vprašal najmlajši sin? »Kaj pa bo vendar imel oče od teh 10.000 dolarjev?« roka in bodalo. Mathien je obvestil policijo, ki se je podala na rendezvous z dvema detektivoma. Pričakovanje je bilo zaman. Cul se je samo žvižg in videlo se je nekaj senc. ki so bežale. Trik se je ponesrečil. Ni torej preosta-jalo drugega, kakor, da so pbiskali Galante-ja, ki so ga brez vsakih težkoč aretirali. G&-lante zanika vsakršno udeležbo pri triku. Izvedenci za rokopis so ugotovili, da Ga-Idnte anonimnega pisma ni pisal, vendar so ga — ker je »iskan« radi tatvine — obdržali v zaporu. Iz zapora živahno korespondira z dvema ljubicama, od katerih mu ena redno pošilja ne male denarne zneske. Ko so poizvedovali o njegovi preteklosti, so doznali, da je dal Galante tej svoji dobrotnici nedavno dva sunka z nožem... TI podatki so povečali bojazen rodbine! izginule deklice. Glasom drugih vesti so Gizelo videli v Dieppe, elegantno opravljeno. : Velik požar v Kopru. Dne 26. t. m. ob 9.15 uri je izbruhnil v Kopru v hiši Josipa Furlaniča požar, ki je zavzel v prav kratkem času nevai^ie dimenzije, ogrožajoč sosednje hiše. Prihiteli so sosedi, ter so spravili na varno čim največ je bilo mogoče in rešili Furlaničevi nečakinji, ki sta bili v otroški postelji in požara niti opazili nista. Koprski gasilci so bili takoj na licu mesta. Ob njihovem prihodu se je zrušila streha in plameni so že lizali sosednjo hišo ter jo resno ogrožali. Po večurnem napornem delu se jim je posrečilo požar omejiti ter ga slednjič popolnoma udušiti. Kakor zatrjuje lastnik, je povzročilo požar slabo iunkcijo-niranje dimnika. — Požar je uničil Furla-niču vso letošnjo žetev, ki jo je imel shranjeno pod streho In poleg tega več kilogramov prekajenega mesa. Od hiše je ostalo samo zidovje. Tudi vojaštvo se je udeležilo rešilne akcije. : Neprllške popularnosti. (Dva mala slučaja, ki sta se pripetila generalu Dawesu.) General Dawes se je nahajal na peronu nekega velikega newyorškega kolodvora, kar ga je obsula nenadoma velika množica kinematografskih igralcev, ki so hoteli uprizoriti fiimsko sliko. Ravnatelj je stopil h kandidatu za podpredsedniško mesto, rekoč, da ga rabi za film, ki bo imel naslov: »Več, kakor poroka«. General Dawes se ni dal pregovoriti; energično je vzkliknil: »Zadostuje mi, da me kandidirajo za podpredsedniško mesto, smešiti se pa ne dam.« Ves trud igralcev, da bi ga pregovorili, je bil zaman. Dawesova navada, da puši neprenehoma pipo je zrevolucijonirala proti njemu »krščansko žensko ligo za zmrenost«, ki izjavlja, da je ta njegova navada nevaren zgled za mladino. Povsod! je afišiTala ta liga velike lepake, ki predstavljajo Dawesa z njegovo veliko pipo med zobmi. : Velika železniška nesreča v Ameriki, V državi New Jersey se je pripetila na progi New York—Philadelphia velika železniška nesreča. Potniški vlak, ki je vozil z br-zino 90 km na uro je zadel v polnem teku na vagon, ki je iz neznanih vzrokov ostal na progi. Udarec je bil silovit in lokomotiva ter dva vagona so se razleteli na tisoče kosov. Dosedaj so izvlekli izpod razvalin petnajst trupel. : Kako pot naredi stavcova roka? Ročni stavec postavi v desetih urah 12.000 črk. Ker dela na leto 300 dni, postavi tedaj 3,600.000 črk. Oddaljenost od stavnega čolna do črk znaša približno 32 centimetrov tja in ravno toliko zopet nazaj. Na leto naredi torej roka stavca pot od 2304 km AVANTURE PARIŠKE ŠIVILJE IN PODJETNEGA NEAPOLITANCA-NATAKARJA. Natakar Rafael Galante, rodom iz Ne-apolja je junak temne drame, v kateri igra vlogo sedemnajstletna pariška šivilja Gizela Mathien, ki je na zagoneten način izginila. Ljubka deklica je hodila vsak dan v kavarno nekega bara na trgu Opčra zajtrkovat. Tam se je seznanila z Galantijem, ki ji je pričel hitro dvoriti in govoriti o ljubezni. Prav kmalu se mu je odzvala. Ne da bi koga obvestila, je vzela svoje stvari in zapustila hišo svojega očeta ter se podala z Ne-apolitancem v Italijo. Kratek čas po svojem begu je poslala deklica starišem pozdrave iz Rima, Neapolja in Pompejev, kjer je preživljala sTečne dneve in od koder je prosila tvojo rodbino odpuščanja za svoj faux-pas. Pozneje je pisala Gizela iz Bruslja, javila je, da se bliža čas njene vrnitve in poroke. Stariši in sorodniki so se udali in pričeli so se že veseliti, da se je stvar tako obrnila; kar izostane nenadoma vsako na-daljno poročilo. Začetkom junija se je po-lavil naenkrat Galante v njihovi hiši Videti je bil žalosten in vprašal je po Gizeli. Pripovedoval je, da je v Bruslju nenadoma Izginila, med tem, ko je šel On na pošto po njeno korespondenco in jo je pustil na ce-*ti« da_ga počaka. Tri dni po tem obisku je dobil_ Gizelin oče anonimno pismo, v katerem je bilo rečeno: »Ako hočete svojo hčer zopet videti, pridite ob desetih zvečer na samoten kraj v Parizu (kraj je bil natančno označen) in prinesite šest tisoč frankov seboj. Ako pripeljete policijske agente seboj, svoje hčere ne vidite več. Sežgana bo, kakor so bile sežgane Landrujeve žrtve.« Mesto podpisa je bila na pismu narisana črna Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«* Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna* v Ljubljani. ______________ človeku. Numa je obstal, se na zadnjih nogah vzpenjal na drevo, odkoder ga je zasmehljivo g*e' dal njegov sovražnik, zasajal svoje ostre krem* pije v skorjo in trgal cele zaplate iz nje. Med tem je potegnil Tarzan upirajočega se nirjasca k sebi na vejo in njegovi mišičasti PrS“ so dokončali, kar je pričela zanjka. Opičji človek sicer ni imel noža, toda narava ga je opremila sredstvi, s katerimi je lahko trgal hrano iz. fg* syojega plena, tako so se zagrizli njegovi blest zobje v sočno meso, dočim je razkačeni lev S e* dal, kako se nekdo drugi masti s pečenko, ki 10 A že namenil sebi. ■ T. Stemnilo se je popolnoma, ko se je Tarzan jedel. Ah, bilo je izborno! Nikdar se ni m°2el1 ^ vaditi pokvarjenega mesa, ki so mu ga dajali cii ^ ziranl ljudje in v dnu svojega divjega srca »e zm rom hrepenel po toplem mesu sveže ubite živali po surovi, topli krvi. Naročajte bližala napajališču. Čez trenutek se je pokazala. Bil je mrjasec Horta. To je bilo krasno meso, in Tarzanu so se zbirale sline v ustih. Trava, kjer je ležal Numa, je bila čisto mirna, sumljivo mirna. Horta je tekel pod vejo, kjer je čepel Tarzan. Še par korakov in Numa ga doseže. Tarzan si je mislil: kako se bodo bleščale oči starega Nume, ki se zdaj pripravlja, da strahotno zarjove, omami s tem svoj plen in skoči potem nanj ter mu zasadi svoje strašno zobovje v pokajoče kosti. Toda ko je Numa zagledal mrjasca, je že zletela vrv iz daljne veje bližnjega drevesa skozi zrak. Zanjka je legla krog Hortinega vratu. Bilo je slišati strahotno drenje, in ko ie Numa skočil na svoj plen, je Tarzan že potegnil Horto v zrak, da je izginil v listju drevesa, odkoder je pozdravljal Numo porogljiv obraz. Zdaj je Numa zares rjovel. Preteče rjovenje lačne zveri, ki je veljalo smejočemu se opičjemu ljenja. Nič več ga ne bo zamikalo v mesta civiliziranih ljudi, ko mu vendar zopet ponuja širno kraljestvo džungle mir in svobodo. Ko je bilo še svetlo, je Tarzan dospel do napajališča pri neki rečici džungle. Tja je vodila iz-hojena pot in od nekdaj so hodile živali iz gozda na ta kraj gasit svojo žejo. Tu bo že srečal ponoči Sabor ali Numo, ko bodeta v gostem listju prežala na antilope; sem je zahajal tudi mrjasec Horta in zdaj je bil tu Tarzan, da pobije divjačino, ker je bil že pošteno lačen. Počenil je na nizko vejo in čakal eno uro. Temnilo se je bolj in bolj. V najbolj gostem grmovju poleg poti je čul tihi korak živali, težko telo se je rinilo skozi travo. Nihče drugi razven Tarzana bi ne razločil tega šuma, toda on je takoj vedel, da je lev Numa, ki je tudi iskal plena. Opičji človek se je moral smehljati. Tedaj je zaslišal drugo žival, ki se je previdno IN SVET Tarzan je splezal nanj. Hotel je tam le pričakati dneva. Ni imel namena, brezdelno sedeti, dokler ne pogine od lakote in žeje. Če je bil obsojen na smrt, je hotel vendarle še poskusiti, da sl reši življenje. Morje je bilo mirno, tako da se je razbita ladja Ie malo gibala. To je bilo za Tarzana, ki ni spal že dvajset ur, zelo zapeljivo. Zleknil se je na mokri les in kmalu zaspal. Toplo solnce ga ie zbudilo dopoldne. Prvi občutek je bila silna žeja, ki se je večala, čimbolj si je bil svest svojega položaja. Toda v prihodnjem hipu je že pozabil nanjo od veselja nad dvemi no-'vimi odkritji. Prvo, kar je videl, je bila množica desk, ki so plavale ob truplu ladje in sredi med :rijimi narobe obrnjen rešilni čoln. In še dalje je videl, seveda še daleč na vzhodu izginjajoče, rahle linije obale. Tarzan je zdrsnil v vodo in plaval k čolnu. Hladno morje ga je bolj osvežilo kakor pa kozarec Vode. Okrepljen je privlekel ozki čoln na ladjine ostanke. Tu ga je obrnil in preiskal Čoln je bil še cel in kmalu je plaval pokonci. Tarzan je poiskal Še par kosov lesa, ki bi mu služili namesto vesel. Potem je sedel v čoln In z vso silo odveslal proti obali. Pozno popoldne je dospel že tako blizu, da je razločeval predmete in linije obrežja. Pred seboj je imel majhen zaliv, ki je izgledal kakor vhod v pristanišče. Gozdnati kos zemlje proti severu se mu je zdel čudno znan. Kaj je mogoče, da ga je usoda zanesla na prag njegove lastne ljubljene džungle? Ko je zaveslal v zaliv, je izginil poslednji dvom, ker je agledal v senci pragozda svojo lastno kočo, ki jo je nekoč, pred njegovim, rojstvom postavil njegov davno umrli oče John Clayton, lord Greystoke. Z močnimi sunki je gnal Tarzan mali čoln v zaliv. Komaj se je dotaknil brega, je skočil opičji človek na kopno. Njegovo srce je burno utripalo od veselja, ko so krog in krog zrle oči dobro znane pojave: kočo, breg, mali potok, gosto džunglo, črni, neprodirni gozd, nešteto ptičev z blestečim perjem in krasne tropične cvetlice. Tarzan je bil zopet v svojem bivšem kraljestvu in da bi to zvedel cel svet, je sklonil mlado glavo nazaj in zagnal divji bojni krik svojega plemena. Za trenutek je bilo vse tiho, potem se je pa oglasil strahoten odgovor, rjovenje leva Nume in iz daljave strašen glas mogočne opice. Najprej je šel Tarzan k potoku in ugasil svojo žejo. Potem se je približal svoji koči. Vrata so bila še zaprta, kakor sta jih pustila z d’ Arnotom. Odprl jih je in vstopil. Vse je bilo še na svojem mestu: miza postelj, in mala zibelka, ki jo je stesal njegov oče, police in oniare, baš kakor pred več kakor triindvajsetimi leti, in kakor je on zapustil to kočo pred tremi leti. Ko se je Tarzan do sita nagledal, se je pričel oglašati njegov želodec. Moral je najti kaj za pod zob. V koči ni bilo ničesar in orožja ni imel nobenega. Na steni je pač še visela vrv iz trave, toda bila je tolikrat strgana in krpana, da ni bila -več za rabo. Tarzan si je želel vsaj noža, vendar Je trdno upal, da si preskrbi, še predno zaide solnce, nož in kopje, lok in puščice. Zaenkrat se je moral zadovoljiti z vrvjo, da najde kakšen plen. Popravil ga je, skrbno zvil, obesil čez rame in skrbno zakjenil vrata za seboj. Blizu koče je pričenjala džungla. Previdno in brez šuma je stopil vanjo, kakor divja žival, ki gre ropat. Nekaj časa je ostal na tleh, ko pa ni našel ničesar užitnega, je splezal na drevo in nadaljeval svoje potovanje v višini, kakor je običaval pred tolikimi leti. Ob prvih smelih skokih od drevesa na drevo se je prebudilo v njem staro veselje do živ- Vsem, j /ki hočejo dobro kavo piti, priporo- G | čamo izvrstno našo pravo domačo 8 Naiboliša kolesa in šivalni stroii —ipmrmnuiiii 11 - um mijmin pi m za rodbinsko in obrtno rabo so edino 3osipa Petelinca, nle Gritznerin Adler Ljubljana ob vodi poleg Prešernovega spomenika« Popolnoma varno naložite denar v r. z. z o. z. ki posluje v novopreurejenih prostorih v Ljubljani, Mestni trg štev. 6. Hranilne vloge in vloge na tek. račun obrestuje po 8% ter ]ih Izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. Posojila daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi trgovske kredite ter sprejema ceslje in Inkaso faktur. Suhe gobe ohranjena stanovanjska baraka se kupi. Ponudbe na upravo lista pod ..Takoj”. _________ kupuje Sever a komp. Ljubljana. Wolfova ulica. nad Vrhniko pri Ljubljani nedeljo dne 24. avgusta 1924 z večletno pisarniško prakso sprejme čez urno delo v kaki pisarni eventuelno tudi na dom. Cenjene ponudbe prosi na upra-vo lista pod ..Vestna".____________ došli. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, modistka, Ljubljana.________ ,______ mlad, samostojen, želi znanj-v svrho ženitve, Z gospodiča«« ki bi imela veselje do gostnn« In nekaj premoženja'. Le resne ponudbe s sliko ' pod ,,Stecn bodočnost" na nnravo Ust*- — do 20Qm! zemlje na periferiji mesta. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod „Dom“. „Puch" S ks. v dobrem stanju se vsled odpotovanja proda za 6 200 Din. Jamski trg 196, Zelena Jama, Ljubljana. Splošno najboljši čaj dneva najboljši čas motociklov s posebnim vhodom išče gospodična s l.ali 15. septembrom. Ponudbe na upravo lista pod „Mirna“. izučen v manufaktura! in špecerijski stroki, vojaščine prost. Išče mesta za takoj, k|erkoli Gre event. tudi ža potnika. Ponudbe pod ,.Pošten" na upravo lista. najcenejši domači iz- enodružlnska kmečka hls* -V okolici Ljubljano. Ponudbe * navedbo ceoe na upravo H** pod t,Čimprejel‘. Ovoha esa: bio pnevmatiko. Mntni) i "»Novejšega ameri-IIIUIUI I kanskega tipa ..Evans", „D.K. W.“, ..Persch", ..Vlronette", „Motorelle". Pintih: JSLV ma za otroške vozičke. Posamezni deli za dvokolesa In šivalno stroje vedno v zalogi. Predprodajalci in mehaniki nižje cene. Sprejmejo se tudi vsa popravila, emajliranje in poniklja-nje. ..TRIBUNA”, F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. Prodam dva popolnoma nova. še nerabljena stroia in sicer „Blitz“ in „Wolf”. Poleg imam še popolnoma nov elektromotor Ogleda in poizve se pri_ Jožefu Križnar, mesar, Stražišče pri Kranju. kakor tudi vsa fotografska izdeluje najhitreje lotogr** gon Hibšer, Ljubljana, zorjev trg 7._______________ ^ znamke »Ilirija", štev. 6, za pavolo In volno, dobro ohranjen so ugodno proda. Na ogled in cena pri Angela Valter, Tržič štev. 220. nova, kompletna, jesenova. Utirana, se ugodno proda. slov pove uprava lista. in dobro domačo hrano *« sprejme en deček (šol. učene J iz dežele od 12 -14 let. Ljubljano, Krekov trg 7, (‘»ritUcj« levo. F. POŽAR. —■ knjižnica lepo vezana v jako dobrem stanu s kompletnim leksikonom Meyers, 16 zvezkov, z omaro vred. Naslov v upravi lista. Manufakturna trgovina je dobro idočo kavarna na novo renovirana v sredini mesta M** ribor, stanovanje takoj na razpolago. Proda se radi prevzem* drugega det«. Cenjene ponudb* prosim n* kavarna Brletol, Maribor« prodajalko manulakturistinjo v trgovino z mešanim blagom. Cenjene ponudbe na Pavel Kunstek, Šturje, p. Ajdovščina JuL Benečija. MARIBOR. < Glavni trg 17 j KOLINSKO CIKORIJO