Posamezna številka stane 1 din. Naročnina lisiu : Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 diru, mesečno 7 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru j pri večkratnem inseriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. PoStnina plačana v gotovini STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se mor« govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št 113. 148. štev. dne '29, decembra I^etnil* XXI. Razpust Hrvatske republikanske seijatke stranie. Pasič-Pribi č evie ©va vlada Je Hrvatom za (božične praznike poklonila nek čuden dar: razpust Hrvatske republikanske seljačke stranke. O božičnih praznikih plava nad ljudmi duh pomirljiv osti in srcem nadvladuje razpoloženje miiru in sporazuma. Sedanjim vlalsltodlržeem pa je to razpoloženje tuje. Nočejo ne miru ne sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci marveč razdor, spor in prepir. Hrvatska seljačka stranka ni zadnji čas ničesar zagrešila, kar bi opravičevalo nujnost razpusta. Dejstvo, da je vliada razpustila stranko poldrugi mesec pred volitvami, dokazuje jasno, kakšne namere ima vlada s svojim razpu-sitilnim ukrepam. Vladini largami hočejo razpust opravičiti s tem, da je Radič svojjo stranko pridružil tretji —■ boljševiški — internacionali ter jo tako zapeljal v komunistične vode. Že »priori (vnaprej) je neverjetno, da bi nrvatski seljak bil pri stas komunističnih idej. Kmet in komunizem je nekaj, kar ne gre skupaj, vsaj za dolgo časa ne. Saj tudi ruski kmet ni komunist, marveč smatra zemljo, ki jo obdeluje, za svojo. In v resnici je Radič svoje stike s sedanjimi ruskimi vlastodržcd pojasnil kot izraz slovanske vzajemnosti. Izjavil je, da ni pristopil tretji — delavski — internacionali, marveč Kmetski internacionali ter dia je popolnoma zadržal ne siamo program, marveč tudi metode, taktiko svoje lastne stranke. Obis.. Radičev v Moskvi se je dogodil meseca julija, torej pred celim pol letom. Tak obisk se ne sme kar vnaprej ožigosati kot veleizdiajniški čin. Potem bi tudi sedanji francoski ministrski predsednik Herriot, ki je pred dvema letoma obiskal sovjetsko Rusijo*, moral biti veleizdajnik. Ako bi na Francoskem imeli prvo besedo takšni državniki, kakor so Paišič-Pribičevič-Žerjav, bi Herriot že davno mioral biti pod ključem in njegova stranka bi marala biti razpuščena. Herriot pa je nato postal ministrski predsednik in bot tak je v svojem veleizdajjnistvu šel celo tako daleč, da je priznal sedanjo rusko sovjetsko vladlo. Vladini listi sedaj objavljajo neke dokumente, ki so jih baje dobili iz Dunaja in Lvova in ki naj služijo kot dokaz za Radičevo veleizdajstvo. Ko je javnost čitala te tako zvane dokumente, je takoj izprevidelai, da* so lažnjivi in potvorjeni. S takšnimi dokumenti, kakor jih objavlja Pribičevd če va »Reč« v Beogradu in »Riječ« v Zagrebu, in Žerjavovo »Jutro« v Ljubljani, se ne more doprinesti dokaz resnice. S takšnim počenjanjem faisifiikatoiji obsojajo^ sami sebe. Najmanj se s takšnimi falzifikati more opravičiti razpust cele stranke. V kulturnih državah v Evropi se po vojni sploh ne nastopa z razpustom celih strank. Komunistična stranka postoji po raznih državah: na Francoskem, na Angleškem, v Nemčiji, v Čehoslovaški itd. More se o komunistih soditi, kakor se hoče; njihove ideje se morejo smatrati kot zmotne, zaSblodne in škodljive, toda zoper ideje se ne more in ne sme bojevati s kanoni in žandarskimi puškinimi kopiti, marveč z duševno ‘borbo, z dokazi, s prosvetnim delom med ljudstvom. Tako delajo kulturne države in zato imajo v borbi zoper nasilni komunizem več uspehov, kakor naša država, kjer je komunizem loot stranka zakonito zabranjen, kot prepričanje* pa* živi naprej ter rovari in kva ri pod površjem. Zabrana Radičeve stranke ima še to posebnost, da za deva ves hrvatski narod Naj bo* komur ljubo ali ne, istina je, da Hrvatska seljačka stranka sedaj reprezentira hrvatski narod. Ako bi sedanji* vlastodržcd delali pametnejšo politiko, bi ne bilo prišlo do tega. Ko je Pribičevič dal zapreti Radiča, mu je med Hrvati dvignil ugled do višine, da katere Radič sam nikdar ne bi bit prišeL Sedanje nasilno postopanje zoper Radiča in njegovo stranko bo hrvatsko le še potrdilo *v zvestobi do stranke in njenih idej. V stranki se je že začel pojavljati razdor in razkol, ki ima vir v Radičevi diktaturi v stranki, Nasdftio postopanje vlade* zoper »stranko pa bo ljudske vrste strnilo okoli voditelja*, ki ga ob daje gloriola (sijaj) mučenika za hrvatski narod. Sedanji vlastodržcd zasledujejo s tem ukrepom svoje špekulacije na volitve. Pripomoči hočejo svojim strankam, ki so med hrvatskim ljudstvo mprišle ob ves kredit, da glasov in mandatov. Bližnja* bodočnost bo pokazala, kakšen sad bodo rodile te špekulacije. ■lili HIIIMI III III III mil I ... II mHil'llll|HMII'iHIWmi»MMJWIIH'|l|. *1 Politični položaj. Začetek obznane. PPŽ vlada sam. V torek pred Božičem je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala do 10. ure zvečer. Že pred sejo se je poročalo iz vladnih krogov, da je na dnevnem redu izjemno postopanje proti Hrvatom in Slovencem ter v prvi vrsti obznana proti HRSS. Na* seji ministrskega sveta je bilo nato tudi sldenjeno, da se proti HRSS uporabi zakon o zaščiti držaye, češ, da je ta stranka komunistična, ker je pristopila k kmetski internacionali s sedežem v Moskvi. HRSS se razpusti, njeni voditelji pa obtožiijp po obtožijo po pripravnih točkah zakona o za-' ščiti države. Takoj po seji so bila dana nujna navodila po-! licijskim oblastem na Hrvatskem in v Sloveniji. Predlog j obznane proti HRSS je predložil zunanji minister dr. Nin-j čič,razloge in »podatke« je pa dajal notranji minister Mak-! simovič. Predlaganje in utemeljevanje pa seveda ni bilo ! težko, ker so za ohznanarstvo vsi člani sedanje vlade in med njimi tuđi hrvatska uskoka Drinkovič in Šurrnin. Po 1 sklepu seje sta* šla notranji minister Maksimovič in pro-! svetni* minister Pribičevič kot poročevalca na dvor. Drugi i dlan zvečer je odpotoval kralj v Pariz in kraljevska oblast ! je prešla na vlado. , Govorice o rekonstrukciji PP vlade. Ravno za Božič so po Beogradu v političnih krogih največ govorili j o rekonstrukciji PP vlade. Te govorice popolnoma od-I govarjajo razpoloženju, ki vlada danes v ministrskem l svetu. Pašič dela na to, da bo iztisnil iz kabineta tako-I zvane pristaše Ljube Jovanoviča in na njihovo mesto ! bi naj stopili Pašičevi najbolj ponižni kimavci. Pašiče-* va želja je, da izginejo iz vlade: poštni minister Velja I Vukičevič, minister za vere Miša Trifunovič, prometni minister Andra Stanič in minister za agrarno reformo dr. Krizman. Dr. Krizman se bo moral posloviti iz kabineta radi tega, ker noče izvršiti agrarne reforme tako, 'kakor to zahteva Pašičeva skupina. Ako se bo ravnokar označena preosnova PP vlade udejstvila, potem bodo stopili v kabinet trije HRSS disidenti in tem bi se prepustila tudi agrarna reforma. V preosnovano PP vlado bi stopil tudi demokratski disident Miloš Savčič, ki je izstopil pred kratkem iz Davidovičeve skupine. Koliko je na ugledu PP režima, o katerem vedo toliko j povedati podkupljeni listi, se dobro vidi*, iz decemberske j številke ugledne »Slavonic Review«, v kateri je eden naj-j boljših poznavalcev Jugoslavije (brez dvoma znani Seton-, Watson) napisal temeljit in jako objektiven pregled o po-j liričnem položaju v Jugoslavi ji. Veliki prijatelj jugoslovanskega naroda in države natančno popisuje, kako je prišlo do vlade g. Davidoviča in pravi: »Nastop tega* bloka na vlado je bil dogodek neizmerne važnosti za Jugoslavije in je bil povsod sprejet z velikim zadoščenjem, tako v Belgradu, kakor v inozemstvu, kjer so z naraščajočo skrbjo opazovali padajoči ugled Jugoslavije in njeno nesposobnost, da se otrese vlade 'Mik in razvija konstruktivno politiko.« Nato opisuje angleški politik mnogoobetajočo vlado I bloka sporazuma, poštenosti in reda, zlasti pa njegovo borbo proti korupcijo našem. Nastopivji preobrat 6. novem bra pripisuje Anglež »beli roki«, tajni kamarili, ki je grozila z udarom, in seveda Bašiču, ki se je vsega tega posluževal ter izvajal pritisk na krono. Seveda dolži deloma tu-- di Radiča, «ki ne zna brzdati svo jega jezika«in je s svojj-mi nepremišljenimi besedami in koraki dal povodi za preganjanje pod krinko protiboljševiške akcije, dasi »more le samo ignorant Radiču očitati, da je komunist.« O PP režimu pravi S, W., da »je ustvaril politični položaji, ki ga prijatelji Jugoslavije morajo smatrati za izredno težkega.« Vlada PP je sestavljena iz elementov, ki nimajo niti večine niti moralnega ugledal« Ta vlada predstavlja po besedah angleškega publicista zadnji dbupni poizkus, zajeziti: bodoči razvoj. Končno izjavlja S. W., da* je čisto gotovo, da je bodočnost Jugoslavije jako mračna; ako se ne zadovolji težnja* ljudstva po pošteni in čisti vladi in po demokratičnem sporazumu. Razmere v radikalski stranki. Obe režimski stranki vedno in vedno naglašata slogo, ki vlada v njihovih vrstah. Kako izgleda ta sloga in enodušen nastop v sami radikalni stranki, nam lepo kaže* članek radikalskega .poslanca Rankoviča v njegovem listu »Smotra«: »Glavni odbor radikalne stranke«, piše Ramkovič, »bi se moral imenovati v resnici odbor dr. Laze Markoviča, dr. Velizarja Jankoviča in Milana Stojjadinoviča. Ta trojica izbira poslance, ravnajo* se pa pri tem ne po željah naroda, ampak po svoji koristi. Njihovo delo je tako sramotno, da se morajo pravi radikali razjokati, ko vidijo, kaj dela ta trojica s stranko., Pod zaščito policije uvajja ta direktorij v stranko reakcijo in korupcijo, tako da se Ljudstvo že sedaj vprašuje, kako. dolgo bo stranka še obstojala. Pri izbiranju kandidatov je ta trojica bodoče poslance razdelila na dve vrsti: v pristat še špekulativnih elementov, torej v pristaše njihove ko-rupcijonistične klike, in v poštene in prave člane stranke, ki se ne morejo pomiriti, da* hi' delovali skupno v stranki: z onimi, ki jo eksploatira jo na najsramotnejši način ter pri tem žive* na račun ubogega ljudstva razkošno življenje ter vzdržujejo celo svojo kliko na račun ljudskih žuljev. Glavni cilj jim je sedaj, da dobijo v stranki premoč njihovi privrženci, da bi potem lahko še naprej nemoteno vršili svoje vampirsko izsesavanje države. S pomočjo raznih trti kov in nasilja skušajo to doseči. Kandidature glavnih ko-rupcionistov so postavljene v zelo močnih okrožjih, kjer morajo biti izvoljeni, dočim so pošteni radikali, ki so V resnici delali za stranko ter jih narod spoštuje, zavrženi; Tako so propadli Rankovič, Miša Trifunovič, Vujič in cela vrsta starih delavcev.« Svoj članek završuje Rankovič s primerom iz leta 1903, ko se je pri volitvah vršilo enako nasilje kot letos. In uspeh takrat se je jasno pokazal. Jasno je .tudi, kam nas bodo privedle letošnje volitve. Gliha vkup štriha. Dne 26. t. m. se je pripeljal v Beograd k PP vladi na politični obisk bolgarski ministrski* pred sednik Cankov. Pri Pašiču se je vršila konferenca, katere sta se udeležila Cankov in naš zunanji minister dr. Ninčič. : Ti trije konferendarji so izdali o celem posvetu komunike, v katerem zatrjujejo, da se bodo ustanovili dobri odnosa* i med SHS in Bolgarijo. Glavni predmet te konference je bila seveda komunistična nevarnost Pašič hi rad pritegnil * v protiboljševiško balkansko zvezo tudi Bolgare, da bi lahko opravičil vsaj pred balkansko javnostjo svoj proti- •' zakoniti ter nasilni nastop proti HRSS in sploh proti opc-j ziciji. Brez dvoma se bo Cankov vsedel na PP limanice, i ker gliba pač vkup štriha. Kako »lepo« je bil sprejet Cankov na beograjskih ulicah od' strani ljudskih mas, tega ne more utajiti niti »Jutro«, ko poroča, da je množica pozdravljala Cankova z: »Doli ubijalec, doli krvnik Srbije!« Francija in PPŽ režim. Nekateri beograjski listi so na ; dolgo in široko pisali o uspehih zunanjega ministra dr. i Ninčiča v Parizu. Ti »uspehi« pa dobijo drugo lice po j poročilih mnogih pariških listov. List, ki je najbližji seda-I nji francoski vladi in ki se .smatra za osebno glasilo vladnega predsednika Herriota, je prinesel n. pr. dr. Ninčiče-vo sliko z napisom: »Dr. Ninčič, minister za zunanje zadeve one vlade, kd mrzi Francijo od 11. maja 1924 naprej.« j Dne 11. maja 1924 je v Franciji zmagal levičarski blok. Nadaljevanje obznane. Vlada je že izdala naredbo, da ! se odvzamejo vse pravice vakufskim odborom po Bosni in ! Hercegovini ter da se premoženje teh muslimànsko-cerk-; venih in podpornih odborov tudi zapleni z motivacijo, da " so se podpore dajale samo pristašem dr. Spahove stranke, i Tudi proti džemijetu se pripravlja obznana, Nemce bodo * pa najbrž pustili, ker vlada le priznava, da so bili Nemci j lojalni napram vsakemu režimu in ker se boji, da ne bi * glasovali za druge opozicijonalne liste, zlasti pa za HRSS. Šefi opozicijonalnega bloka v Beogradu. Na potu ' iz Ljubljane v Beograd se je dr. Korošec ustavil v Za-j grebu, kjer se je poučil pri predsedstvu HRSS o razmerah na Hrvatskem. Iz Zagreba se je odpeljal v Beo i grad, kjer so zbrani šefi opozicijonalnega bloka, da se j posvetujejo o korakih opozicije vočigled vladni obzna-; ni proti HRSS in njenim voditeljem. Po svetu. Zmagovita revolucija v Albaniji Iz Albanije prihajajo vedno ugodnejše vesti o uspehih vstaje. Po hudih bojih so uporniki zapodili v beg vladne čete ter zasedli na Božič glavno mesto Tirano. Fan Noli in ostali člani sedanje vlade so pobegnili z avtomobili v Valono, kamor se umikajo tudi poražene vladne čete. Pred begom so pa še izpraznili državne blagajne ter odpeljali denar s seboj. Z zasedbo Tirane je Ahmed beg ) Zogu gospodar cele severne in srednje Albanije. Tudi v j južnem delu Albanije ima mnogo pristašev, d očem j vladni privrženci Fan Nolija zapuščajo. Držal se je '• še edino Bajram Cur s svojimi tolpami, ki pa je bil v boju težko ranjen ter se je moral umakniti pred zmagovitimi uporniki. V Skadru so si ti že osnovali svojo vlado z Ahmet begom na čelu. V Valoni namerava baje Fan Noli-progLasiti novo, neodvisno Albanijo s sedežem v Valoni. K^r pa se števila njegovih pristašev neprestano krči mu la namera sigurno ne ba uspela in Ahmed beg bo postal gaspodar cele Albanije. Obznana v Rumuniji. Zakon o zaščiti države se v Ru-muniji s polno paro izvaja, V teku par dni je bilo aretiranih nad 400 oseb, katere dolži vladni režim, da so stale v izvezi s komunisti. Vladno akcijo proti nasprotnikom režima vodi notranji minister Vitianu. Na njega je bil te dni vprizorjen atentat, ki pa ni uspel. Atentatorji so hoteli nastaviti v njegovo vilo bombo, toda pregnal jih je vratar, katerega so pri begu ubili.'Vladni listi izjavljajo, da 9o bile te dosedanje* aretacije šele pričetek velikopotezne akcije proti dozdevnim boljševikom. Vidi se, dia nastopata rumunska in naša reakcijonarna vlada roko v roki proti opoziciji, ki ju ogroža v njenem obstoju ter izrabljanju države. Preiskava proti morilcem Matteottija je dovršena. Pire tekli teden so bila končana zasliševanja obdolžencev. Zadnji je bil zaslišan Malacria, katerega so pred par dnevi francosKe oblasti izročile Italiji. Proces se bo pričel že t kratkem. V izvezi s to preiskavo se vodi preiskava tudi proti generalu de Bono na podlagi obtožbe poslanca Donatila. Donati dolži bivšega vrhovnega poveljnika fašistov ske milice, da je vedel za umor Matteottija ter je sodeloval pri pripravah za zločin. Preiskavo vodi posebna komisija; sestavljena iz članov senata. Donati se v glavnem sklicuje na znano oporoko podtajnika Finzija, ki označuje generala de Bono kot ustanovitelja fašistovske »Čeke« in glavnega sokrivca pri umoru Matteottija. Zita Habsburg pride na Madžarsko. Bivša cesarica Zita bi se silno rada vrinila s svojo rodbino na Madžarsko, ker še vedno upa, da bodo Madžari izvolili njenega najs.tarejšega sina Otona z a kralja. V resnici ima med madžarskimi monarhisti Oton še največ pristašev. Zita* bi se nastanila v Gödöllö. Obrnila se je že na konferenco ambasadorjev ter v prošnji naglasa, da ji nobena mirovna pogodba ne brani povratka in bivanja na Madžarskem. Nekaj statistike o češki nacijonalini cerkvi. Pri zadnjem ljudskem štetju na Čehoslovaškem je štela takotzvana na-cijonalna cerkev 525.332 pristašev. Od zadnjega ljudskega štetja pa do danes se je najbrž to število dvignilo na 800.000. Ravnokar omenjena številka je višek, katerega je doseglo čehoslo vaško gibanje: Proč od Rimal Pristaši nove sekte so organizirani v štirih škofijah: Praga, Trunau, Olomuc, Moravska Ositrova. Po odpovedi olomuškega škofa Gorazda Pavlik nima češka narodna cerkev nobenega posvečenega škofa. Po celem Cehoslovaškem je 108 državno priznanih cerkvenih občin nove verske sekte. Od teh cerkvenih občin odpade na Češko 80, na Moravsko 18, na Slezi jo 10. Število duhovnikov, ki opravljajo te občine, je 200 in sicer so po največ to iz katoliške cerkve izstop li duhovniki. Češka narodna cerkev ima na Češkem 60 cerkev in kapelic, v Šleziji 3 in na Moravskem nobene. Te cerkve so pristaši nove sekte po največ iztrgali katoličanom nasiLnim potom. Ak-o se hoče kak gimnazijski- abi-turijent posvetiti duho-vskemiu stanu te sekte, mora študirati štiri leta bogoslovje na Husovi protestantovski fakulteti. Bogoslovci te sekte stanujejo v posebnih kolegijih in revnejši dobijo znatne gmotne podpore. Gotovo dejstvo je, da se bo v najbližji bodočnosti čehoslovaška narodna cerkev razdvojila na dve plati. Ena se bo oklenila pravoslavja, -druga -pa bo krenila v protestantski tabor, ki je precej močan na Češkem. Nemiri v Rusiji. Rivaliteta med Trockim in Stalinom je izzvala v celi Rusiji težke nemire. Celo v Moskvi in Petrogradu je prišlo do izgredov. Armada je na strani Trockega ter odobrava njegovo politiko, dočim se Stalin in njegovi pristaši oslanjajo na »Čeko« in policijo. Baje so vojaki v Moskvi aretirali Stalina ter ga držijo zaprtega v neki vojašnici. Vsekakor ti nemiri ne morejo dosti škodovati državi, kažejo pa velik vpliv in pomen, katerega si je znal Trocki zasigura-ti pred drugimi komisarji v armadi in med ljudstvom. Iz Slovaiiila. V mariborski oblasti so že zaželi. Sv. Lenart v Sl. g., 23. 12. 1924. Za danes ob 9. uri predpoldne je bila skloana plenarna seja okrajnega zastopa Sv. Lenart v Slov. gor. Na dnevnem redu je bil okrajni proračun za leto 1925, občinski proračuni, volitev v upravni svet okrajne hranilnice, volitev govedorejskih dMriktmh načelnlikov, volitev preglednikov računa okrajnega zastopa, kakšno stališče zavzame okrajni zastop glede zdrtiževanja občin in eventualnosti. K seji so se zbrali povabljeni člani v zadiostnem šte-vihjL Tudi načelnik okraijnega zastopa, g. Fr. Wella, ki je deloval že nad 30 let v okrajnem zastopu ter od leta' 1910 kot načelnik, je bil navzoč. Ko pa vstane, da otvori sejo, se pojavi komisar od srezkega poglavarstva, -češ, da je pri šel kat odposlanec velikega župana mariborske oblasti, da obstoječi okrajni zaistop razpusti. Zbranim prečita odlok naslednje vsebine: '»Z ozirom na dejstvo, dia poslovanje okrajnega zastopa vsled smrti nekaterih članov nima več zakonite podlage, je g. veliki župan mariborske oblasti z razpisom z dne 20. 12. 1924, št. 4012-7 v zmilslu par. 81 zakona z dne 14. junija 1866, dež. zak. št. 19, razpustil okrajni zastop pri Sv. Lenartu v Slov. gor. ter poveril zar časno njega- upravo- gerentu ter gereottskemu svetu.« Novi -gerentski svet je sestavljen od dr. Gorišeka, kot sledi: Gerent: Matija Vračič, posestnik v Senarski; ožji' sosvet: dir, Milan Gorišek, Ivan Roškar, bivši minister, Greg. Einspieler, župnik, Sv. Jurij v Slov. got., Fr. Kramberger, veleposestnik, Gočova, -Breznik Franc, Sv. Lenart v Slov- g., Recer, gostilničar, Sv. Lenart, Petrič, posestnik v Gornji Voličini. Šiir|}i sosvet: Janez Sehönweiter, Karel Šumandl, Šitandeker, tovarniški delavec, -Šauperl v Zimici, Janez Krajnc, šabeder v Koreni, Fran Lorber, Paurfč, Sv. Trije kralji; Fran Krajnc, Sv. Jurij; Fran Gaf, Sv. Benedikt; Janez Ploj, 'Drvenja; Sirk, Draž e n vrh (Sv. Ana); župan Zimic, Sv. Anton v Slov. gor.; J. Tušak, Sv. Anton v Slov. gor.; Čeh Jože, ključavničar, Sv. Lenart; nelcil Golob; Jakob Rojs, Brengova; Ketiš, mesar v Bišu; Kocbek v Spod. Voličini; Lovrenc Družovec v Senarski; Arnuš Franc v Šetarjevi; Švagl v Spod. Perčiču; Sekol v Zimici; Potrč v Lormaniju; Purgaj Andrej v Zgornjih Žerjavcih; Kukovec v Brengoivi; Senekovič, Sv. Ana; Murko v Bišu; in dr. Weiksl, Sv. Trojica v Slov- gor. V ožjem sosvetu sta samo dva p-risjtaša SLS: g. bivši minister Ivan Roškar in g. prošt Gregor Einspieler. V šiijern sosvetu1 (imamo naslednje zanesljive gospode: Karol Šumandl, Velka; Janez Krajnc (Amčin) v Bišu; Lorber Franc v Spodnjem Porčiču; Franc Krajnc, v el epos, pri Sv. Juriju v Slov. gor.; Jakob Rojs v Brengovä; Arnuš Franc v ŠetaroVi in Plottrč v Larmanju. Vsi drugi, torej med 37 člani je 28 članov nasprotnikov. Kakor se 'iz -odloka velikega župana razvidi^ je vzrok razpusta smrt nekaterih članov. Ali je to postaven vzrok za razpust? Ali ni drugega pota za nadomeščenje rajnih članov, kakor popiolen razpust? Ker aa okrajne zastopa še vedno obstojajo staiti avstrijski zakoni, -kako- da' se ni uvel ja vi par. 42 štajerskega deželnega zakona z dne 14. junija 1866, da se imajo po smrti članov vršiti dopolnilne volitve? Kako, da je vrgel brez vsakega postavnega- povoda veliki župan Iz okrajnega zastopa kar 20 legalno izvoljenih, v delu za dobrobit okraja zaslužnih mož? In to nepričakovano, ko so možje od daleč v mrazu prišli, da vršijo njim od ljudstva poverjeno nalogo, varovati in čuvati gospodarske koristi okraja? Veliki župan dr. Pirkmajer je bil pravočasno obveščen o nameravanem dnevnem redu plenarne seje. Zakaj nS prej obvestil okrajnega zastopa, da se seja ne bo več vršila, iker je lokrajni zasltop razpuščen? Ali zaslužijo od ljudstva pravomoćno izvoljeni odborniki tako brezobzirno postopanje od uradnika, Idi je od ljudstva plačan? Nerazumljiva je ta predrznost, se 'iz ljudstva tako nor čevati! Ponoči se je pripeljal komisar, prenočil pri g. dr. Goriš eku ter zjutraj na vse zgodaj razposlal orožnike, da naženejo skupaj člane novega gerentskega sosveta samostojne že! Zakaj se ni obvestilo -okrajnega- zastopa vsaj par d-nii prej, kaj se namerava, da bi: se članom -starega odbora prihranil -pot In stroškeI Pa kaj -to, kmet naj plačuje in naj molči! Kje so zdaj avtonomne -pravice okrajnega zastopa? Je lì to- avtonomija, če na komando dr. Gorišeka pomeče veliki župan od -ljudstvu izvoljenih 20 zastopnikov iz okrajnega iza-stopa ter jih nadomesti proti volji ljudstva, kar sbh mo, ker dr. Gorišek to zahteva, z 28 ljudmi samostojnega kova im povrh še -med temi' ljudje, kakor dr. Weiksl od Sv. Trojice, neki f-abriški' delavec Štandeke-r od Marije Snežne, Senekovič -od1 Sv. Ane, Zimic od Sv. Antonay Ketiš iz Biša itd'. Kaj je 'treba -dveh doktorjev: Gorišeka in Weiksla v okrajnem zastopu? Kako- bosta ta dva zastopala kmečke koristi v okrajnem zastopu, vé vsakdo. Sicer p-a ne gre tol-iko za okrajni zastop, ampak za denar! S tem dnevom je prešla v roke sumostojnežev in drugih nasprotnikov ljudstva tudi okrajna hranilnica. Že doljgo j e dr. Gorišek čakal na tega zajjoa. In prignal mu- ga je 'dr. Pirkmajer. Na Češkem ima okrajna hranilnica tirja-tev milijonov in ti seveda utegnejo' prav piriti Gorišekotvim špekulacijam, Ali g. dr. Gorišek, to je denar našega kmečkega ljudstva, z žulji -in z znojem prigaran denar, ter ilmia ljudstvo samo pravico do njega, ne- pa gotovi špekulanti! Veliki župan je zakrivil z razpustom lemarčkega- okrajnega zastopa nepostav-en čin nasilja, ki nima zlepa primere v politični zgodovini slovenskega ljudstva-. Kdo je kriv, da se niso vedno -sjpnoti vršile dopolnilne volitve, kadar je ledo od članov okrajnega zastopa umrl? Vso krivdo nosi samo politična oblast, ki svojih -dolžnosti ni vršila, ker ni : pravočasno odrejala dopolnilnih volitev-. Zaradi nemarnosti uradov pa mora sedaj ljudstvo1 'trpeti-. 'G. dr. Pirkmajer! Kdo je kriv, da se po Smrti nekaterih Slanov -nisoi vršile že leta in leta nobene dopolnilne volitve? Mi mislimo, da veliki župan nima pravice, da bi razpustil okrajni zastop : zaradi -nemarnosti okrajnih glavarjev! »Enotna fronta« Narodnega -bloka po »Jutru.« Glavna ; »Jutrova« pozavna je sedaj marš o enotnosti Narodnega I bloka za prihodnje volitve. Najvecja skrb Žerjavovcev so- ; pač slovenski radikali v mariborski oblasti. Na Štefanovo' j so se sestali v mariborskem Narodnem domu glavni gene- . rali od JĐS in so' razpravljali o končnoveljavni odobritvi . kandidature italijanofila dr. Pivka. »Jutro« poroča, da so j se udeležili te- seje delegati SKS in oni radikalk ki so za | skupen nastop narodnega bloka in za kandidaturo dr. Piv-. ; k-a. Glavna radikala v mariborski oblasti dr. Ravnik in Jan, ’ ko Tavčar sta manjkala. Dr. Ravnik bo kot voditelj sloven-, j skoštajerske radikalije nastopil sam kot nosilec liste, j Enotna fronta narodnega bloka bo izgledala tako: da bodo ! Pucljevi samostojni šli samostojno in ravnotako- dr. Rav- j ni-kovi radikali. V narodnem bloku je torej pravi Babilon ' >. to napredno zmedo imenuje »Jutro« enotno fronto. Zf i dr. Žerjavov cekin — dr. Pivka nočejo prijeti naprednjaki« ; četudi jim ga je v nedelja priporočal v mariborskem Nar. j domu več nego 201etni politični ata smola — dr. Vekosl., j Kukovec. Žerjavovcev kljub »Jut-rovi« lažnjivi -pozavni ne. j bo za en mandat v mariborski oblasti. Dr. Ravnik in Janko, i Tavčar sta še toliko Slovenca, da si načeta umazati rok j z italijanofilstvom in izdajstvom dr. Žerjavovega -čuka na, j palci — dr. Pivka. Narodni blok v mariborske oblasti je v i toliko naroden, da ga vodi slovanski krvnik in prijatelj I Italijanov, dr. Pivko, podpira ga pa bivši nemškutar Dro-, i fenigg. Požar. Na Sveti večer, ravno, ko so domači molili rožni venec, izbruhnil je pri cerkvenem ključarju cerkve sv. Areha p-d. slovenski Fregi požar, ki je vsled s slamo krite strehe uničil celo gospodarsko in vsa druga poslopja. Zgorela je svinja, vse ovce, kure in drugo, le golo življenje se je posrečilo bedni obitelji rešiti. To je ( že drugi -požar, ki je to pridno obitelj upropasti!. Kakor ! se čuje, so že zaprli v Slovenski Bistrici človeka, ki je l osumljen, da je podnetil ta ogenj. Župnija Mala Nedelja je dobila novega župnika v ose- j bi dosedanjega provizorja č. g. Franca Ostrž. Inštalacija j se vrši pri Mali Nedelji dne 1. januarja 1925. Umrl je star original. Od Št. lija v S-lo-v. gor. poročajo: Dne 21. t. m. je tukaj umri znani svinje-ri-nk Franc Ganser v starosti! 68 let. Bil je to nek posebnež, original. Hodil je okoli kot deset-i brat po Slovenskih goricah in rinkal svinje. Tudi na Nemško je prišel Povsod so ga radi sprejemali. Poznan je bil povsod. Ves denar pa je zapravil v loteriji. Zadel ni nikdar nič. Oženiti se je tudi povsod hotel, pa mu ni bila sreča mila. Akoravno je bil drugače duševni siromašek, pa se je v marsikateri reči dobro spoznal. »Slo venskega Gospodarja« je vedno celega prebral in bil -tudi dolgoletni njegov naročnik. Na volitve je vedno prišel in je vedno pra-v volil. Kar smo v Jugoslaviji, je celo škatljp vedno s seboj prinesel. N. v m. p.! Umor v Dobu na Kranjskem. Na Štefanovo zvečer je bil v Dobu pri Domžalah umorjen hlapec Josip Miklavčič. Ko je šel spat čez' dvorišče gostilne Matičič, kjer je služil, ga je neki Kremžar zabodel z nožem ter ga zadel v srce. Napadeni je imel še toliko moči, da je prišel do veže, -kjer je povedal ime morilca, nato pa je izdihnil. Hišo, parcelo, nepremičnine prodajate? Javite naslov »Posredovalcu«, Ljubljlana, Sv. Petra cesta 23, da gia- odda interesentom. Izognete se stroškom- ?Ali sem že obnovil naročnino Ì novice. Velika revščina v bogati Vojvodini. Vojvodina je bila že pod rajno Avstrijo žitnica za celo monarhijo. Na svoje prirodno bogastvo so bili Vojvodinci vedno ponosni. Ako pa danes po 6 letih jugoslovanske uprave pogledamo Vojvodino, moramo reči, Vojvodina je še bogata a popolnoma zanemarjena — da upostošena. Poljedelstvo je radi brezmiselne izvedbe agrarne reforme nazadovalo za desetletja. Nobeden od veleposestnikov, kitse še vsi bojijo agrarne reforme, si noče nabaviti modernejših poljedelskih -strojev. Trgovina po Vojvodini, ki je bila nekoč tako živahna, danes spi ter počiva, ker je železniški promet v zastoju. Industrija stoji radi previsokih davkov, -slabih železniških zvez in ker se veleindustrijcem od strani vlade ter oblasti brani, da bi smeli vodilne delovne moči najemati iz inozemstva. Kakor povsod pri nas tudi v Vojvodini ni -denarja in bogata Vojvodina je danes ravno tam, kjer so vse druge pokrajine naše države: v pomanjkanju in naravnost v revščini. Z obubožan jem- najbogatejših slojev raste po vojvodinskih mestih brezposelnost, ker so velike industrije svoje obrate ali popolnoma obustavile, ali se pa glede števila delavstva skrčile na minimum. Po deželi okrog čakajo celi bataljoni brezposelnih poljskih delavcev na boljše čase. Brezposelni poljski dela-vci so v veliko slabšem položaju kakor industrijski. Poljsko delavstvo namreč ni organizirano in ne more pričakovati pomoči od nobene strani. Poljski delavci ne znajo nič drugega, kakor obdelovati zemljo in radi tega ne morejo spremeniti svojega poklica. Po vaseh nekdaj tolikanj bogate Vojvodine krilati danes pomanjkanje. Za letošnji Božič si iz vojvodinske žitnice, ki izvaža najbolj fino moko, niso mogli vojvodinski kmetje nabaviti moke za kruh! Urednik »Pokreta« v Zemunu. Te dni se je pojavil v Zemunu neki mladenič, ki se je izdajal za urednika bivšega zagrebškega nacionalističnega lista »Pokret«' Antona Kovača. Bil je v resnici novinarju Kovaču po obrazu popolnoma sličen. Nabiral je medi zemunskimi »državotvorci« denar, da zopet prične »Pokret« Izdajati, mnogo Iahkovernežev mu je nasedlo ter mu izročilo večje svote denarja. Enemu izmed njih pa se je zdela novinarjeva legitimacija močno sumljiva, na kateri je 'bilo izpisano ime z madžarskim pravopisom. — Ovadil ga je policiji, toda goljuf je še pravočasno pobegnil. Sedaj gledajo nekateri prevroči patrijotje iz Zemuna z dolgim nosom za svojim izgubljenim denarjem. Tipografskega štrajka ne bo. Med črkostavci in lastniki tiskam je prišlo končno -d-o sporazuma ter je nevarnost štrajka odstranjena. Stara tarifa je podaljšana do 31, oktobra 1925. Senzacionalen vlom v Novem Sadu. -Prošli teden Seje dogodil v Novem Sadu drzen vlom v stanovanje bančnega uradnika Toše Jovanoviča. Ko je bilo stanovanje prazno, je vdrl notri neznani vlomilec ter odnesel iz neke zaprte omare skati jo z dragocenim nakitom v vrednosti 100.000 din. Vlomilca je zatekla na poslu služkinja Jovanovičeva, toda prestrašila se ga je ter pobegnila na uli-cq, klicaje na -pomoč. Nekaj policajev in drugih ljudi je takoj prihitelo v stanovanje, toda prišli so že prepozno. Lopov je pobegnil po stranskem izhodu ter se neopaženo pomešal med ljudi. Služkinja trdi, da je bil zelo dobro oblečen ter je nosil kožuh in lakaste čevlje. Moral je -prav dobro poznati stanovanje, ker se ni dotaknil nobenega drugega predmeta-, ampak se je spravil naravnost nad o-maro ter odnesel dragoceno ška-tljo. Policija je mnenja, da ima pred seboj prefriganega tatu ite takozvane boljše družbe. Atentat na komitskega vojvodo v Milajnu. V neki kavami v Milanu je bil pretekli teden ubit znani maced-onslđ komiteki vojvoda Čauljev. Ustrelil ga je macedonski na-ci-jonalist Števan Dmitrov. Atentator se je dal po zločinu mirno prijeti ter je- izjavil, da je ubil vojvodo po nalogu komitske organizacije, ker je bil Čauljev izdajalec. Tako se agitira! V trgu Šid v Slavoniji se je vršila zborovanje komitov, ki pa pravih komitov menda sploh še niso videli. Na zborovanju je govoril ko mitski vojvoda Rakič, ki je med drugim rekel: »Kdor ne bo glasoval za Pa šiča, -temu je potreba zažgati hišo, poklati deca, z bomba* mi ubiti ženo in celo rodbino, njega- samega -pa razrezati z noži.« Izvršitev dveh smrtnih obsodb v Mostaru. Dne 23. t. m. sta bili izvršeni v Mostaru dve smrtni obsodbi. — Vrhovno sodišče v Sarajevu je zavrnilo prošnji za obnovo postopanja in za pomilostitev na smrt obsojenih Jurja Pavloviča in Save Bijelačiča, ki sta bila od mostarskega okrožnega sodišča pred šestimi meseci obsojena na smrt. Pred izvršitvijo smrtne obsodbe se je Bi-jeličič tresel na celem telesu, dočim je Pavlovič ostal popolnoma miren in šel hladnokrvno v smrt. Izseljevanje Turkov iz Macedbnije. Med Jugoslavijo in Turčijo se pričnejo v -kratkem pogajanja o usodi muslimanskega prelivalstva v Macedoniji. Pregovori o tej preselitvi so se- že pred leti pričeli, pa so bili prekinjeni. Turčija bi rada sprejela macedomske muslimane, ker ima mno go prazne zemlje, katero je odvzela Grkom. Hoče pa obvarovati svoje sorojake v Macedoniji pred onim strašnim trpljenjem, kot so ga pretrpeli iz Grčije preseljeni Turki. Zato se bo preselitev izvršila polagoma v teku treh let in sicer po karavanah po 100 oseb, ki ibod-o v Solunu vkrcane na turške ladje. Izseljevali se bodo pa sami pravi Turki, ne pa Srbi ali Albanci mohamedanske vere. Smrt dveh dečkov pod ledom. V bližini Darde sta se drsala dva dečka. Nenadoma se je led udrl in lOletni Čvorkovič je izginil v vodi, ki je na tem mestu 9 metrov globoka. Njegov löletni tovariš mu je prihitel na pomoč. toda tudi pod njim se je led udrl in izginila sta obadva v valovih. Estonski ropar aretiran v Subotici. V Subotici so pred nekaj tedni 'aretirali nekega Aleksandra Špicerja, ki je izjavil, da je doma iz Estonske. Pridržali so ga v zaporu ter vprašali v njegovo domovino, če so njegove navedbe resnične. Iz Estonije je dlospel te dni tak odgovor, da se bo Špicer še sigurno, kesal, zakaj je bil pred policijo tako odkritosrčen. Izkazalo se je namreč, da je Špicer pobegnil v Jugoslavijo radi dveh roparskih umorov in brezštevilnih prevar, katere je v par letih doma izvršil. V Jugoslaviji je mislil» da bo' na varnem pred vsemi preganjanji. Zločinca so prepeljali v Beograd, od koder bo romal v spremstvu policije v svojo domovino, da zadosti pravici. Pomočeh proti pijanosti. Neumornim raziskavam se je posrečilo najjtli učinkovit pripomoček pirofili plijanosti, ki to, stralšno bolezen v primeroma kratkem času ozdiraML Koliko, nesreč, hudodelstev in so-dijallnega zla je alkohol do danes povzročil lin še povzroča dandanes, to najbolj dokazujejo, nešterviilna časnikarska poročila» kb pišejo, koliko 'pretepov,, družinskih prepirov, umoitoiv in pobojev je povzročilo preobilno zaVživanje alkohola. Plomenljjilvto je, da se zdriatväto lahko rabi» 'brez da bi koga motilo v svojem poklicu; da,, brez vednosti plijianca se lahko uporablja in odpadejo s tem dolgočasne kure 'za lodvajp', sianatoriljil itd. piopolniornB, Tudi cena je tako zmerna» da si lahko celo sitromašnejši stoji nabavitjiO' ta preparat, ki se prodbja z imenom »Ab-stinenltlol.« Iz dosedaj doseženih uspehov ter iz socijalnih in gospodarskih vzrokov moramo le z veseljem pozdraviti, dìa se sredstvo hlitno razširja med šliršiimS slojiL Sicer pa se za. »Abstinenta!«, kateremu tudi zdravniki obračajo svojo pažnjo, občinstvo jaloo zanimat 778 Iz Maribora. f Viktor Parma. Nenadoma je zopet zadela Slovence izguba enega njihovih na j več j ih in najboljših mož. Na božični dan, 25. t. m. je umrl v mariborski bolnici znani naš skladatelj Viktor Parma. Izdihnil je na posledicah nevarne operacije, kateri se je moral podvreči po dolgotrajnem bolehanju. Umrli Parma se je rodil dne 20. februarja 1858 v Trstu. Po dovršenih pravniških študijah je stopil najprej v policijsko službo, kasneje pa v službo deželne vlade v Ljubljani. Leta 1901 je postal okrajni glavar v Litiji. Med preganjanjem za časa vojne je bil tudi Parma nekaj časa zaprt na ljubljanskem gradu. Po izpustitvi je bil leta 1915 penzijoni-aan. Po prevratu se je naselil v Mariboru, kjer je neumorno deloval kot dirigent v našem gledališču ter v Glasbeni Matici. — Truplo umrlega rajnega so včeraj v slavnostnem sprevodu prepeljali na kolodvor, da ga prepeljejo v Ljubljano, kjer se vrši danes slovesen pogreb na državne stroške. Mariborski bogoslovni profesor g. dr. Anton Jehart je odjpotoval včeraj v nedeljo, dne 28. t. m. preko Trsta v Rim, od tamkaj v BrindkL V Brindizi se bo vkroal na ladjo in se odpeljal v Aleksandrijo. Iz Egipita bo potoval v Sveto deželo in po Mezopotamiji. Bivši mariborski župan g. Grčar kot glava mariborskih socijalpatrijotov piše in objavlja članke o bližnji bodčo-nosti Maribora ne v »Volksstimime«, ampak v dr. Žerjavovem »Jutru.« Mi smo vedno- trdili, da glaivni podpornik in zaščitnik korupcije na mariborskem magistratu g. Viktor Grčar ne spada med socijaldemokrate, ampak med agro-merkurjevce, kamor se je po odstavitvi kot župan tudi zatekel. G. Grčar se je torej na novo politično opredelil v, oni tabor, v katerem je bil pred preobratom. Upravičena pritožba naših pismonoš. Za narodnimi železničarji so se pri preobratu kot novi državi najbolj ridane in za njo navdušene izkazali naši pismonoše. Le zavednosti in požrtvovalnosti naših pismonoš in poštnih nižjih uslužbencev se je zahvaliti, da je začela od Avstrije prevzeta pošta hitro in z isto točnostjo delovati v Sloveniji kot svoj čas pod' staro Avstrijo. Kakor narodni železničarji žanjejo danes tudi vsi tolikanj delavni in požrtvovalni poštni uslužbenci' od zgoraj navzdol nehvaležnosti in razočaranje. Slaba plača, slaba obleka in povrh še skoro vsak mesec več službe, to je plačilo za delo po preobratu. Saj smo ravno v Mariboru doživeli 'slučaj, ko je poštni uslužbenec umrl» ker so ga preveč mrcvarili v službi in zraven pa je še trpel pomanjkanje. Tudi letošnji božični prazniki so bili za poštne uslužbence in še osobito za pismonoše eno debelo- poleno pod noge. Druga leta se ravno, na Božič pošta ni raznašala, letos so morali opraviti pismo, noše raznašalno službo na sveti dan ravno tako kakor na, vsak drug delavnik. Mariborčani so se čudili in zgražali, ker se teh trpinov niti na ta dan ni pustilo pri miru v kro-i gu družin uživati svečanost in veselje božičnega praznika. Ako dobi kdo božično karto en dan popreje ali pozneje» to mu je že vseeno, a ubogim pismonošem bi bilo v veliko veselje, ako bi jim ne bilo treba letati krog po mestu na naš največji praznik. Prazničnost božičnega dne bi morala upoštevati tudi orjunsko navdahnjeno poštno ravnateljstvo v Ljubljani. Silvestrov večer »Panonije«. KMKA »Panonija« priredi v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mari- ßöNÄ ROCKA „ popolni " ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠJ uvoženo ali prineseno meso, ki mora biti krito z oglednim listom kot dokazilom o redno izvršenem ogledu na kraju i klan|ja> se mora dati pred prodajo ali pTed pripravljanjem, Ì ponovno pregledati v mestni 'klavnici, kamor ga je v svr-! ho nadpregleda pripeljati. boru Silvestrov večer s sledečim sporedom; Koračnica, Sano, dušo . . . solospev (bosansko-narodna), Orfej v podzemlju, (Offenbach) Lahko noč, solospev (R. Franz), Šaljiv govor, Trubadur (Verdi), Grenardirja solospev (Schumann) — nato pa sledi prosta zabava s plesom. Pri orkestralnih točkah sodeluje orkester Ljudskega odra v Mariboru. Prireditev se prične ob 20. uri. Silvestrov večer ipriredi mariborsko občno železničarsko pevsko društvo »Krilato kolo« dne 31. decembra 1924 v prostorih pri »Belem zajcu« od 20. ure do 4. ure zjutraj s sledečim sporedom: Petje, godba, ples in raznovrstna zabava. Vstopnina za člane 2.50 din., za nečlane 5 dinarjev. Zagonetna zadeva Ivan Žlahtič—Miki. Trojni umor v Studencih pri Mariboru je tolikanj razjasnjen, da so danes poleg Žlahtiča v mariborskih .preiskovalnih zaporih še trije Žlahtič evi pomagači. Žlahtič še vedno taji, kljub temu» da govorijo in pričajo za njegovo ‘krivdo vsa dosedanja odkritja. Žlahtič je imel pri aretaciji opraskane roke, s krvjo oštrafotane hlače in kri za nohti. Pri preiskavi se zagovarja, da se je slučajno opraskal in okrvavil z lastno krvjo. Žlaihtičeve okrvavljene hlače so odposlane v Zagreb, kjer bodo kri strokovnjaki kemično preiskali. Smrtna nesreča na Kralja Petra trgu. Preteklo soboto je povozil neki voznik na Kralja Petra trgu čevljarskega mojstra Feiksa s Trga svobode. Kolesa so zdrobila nesrečnemu čevljarju lobanjo ter je po-preteku pet minut izdahnil. Planinci! Letos obhajamo skupno z Aljaževim klubom SPD naš vsakoletni Silvestrov večer pri Ruški koči. Odpeljemo se v sredo» dne 31. t. m., olb 19.10 do Ruš. Na Novega leta dan bo v cerkvi sv. Areha ob običajni uri sv. maša. Ker je Pahorje oblagodarjeno s solncem, med tem ko Maribor v megli ječi, soi vsi naši prijatelji uljudno vabljeni, da se nam priključijo. Podrobnosti pri g. Balohu, Grajski trg. — OASPD. Udruženje vojnih in validov podružnica Maribor, sklicuje redni občni zbor za nedeljo, dne 11. januarja 1925 dopoldne ob 9. uri v Gambrinovo dvorano. Članstvo se vabi k polnoštevilni udeležbi. Društvo hišnih posestnikov »a Maribor in okolico' je ma svoji odborov! seji dne 26. decembra 1924 sklenilo sledeče: Podaljšanje veljavnosti sedanjega stanovanjskega zakona, ki se je poskusilo z ministrsko uredbo» krši ustavo in torej pravno -mi veljavno. Najemnine, ki so bile do zdaj določene po stanovanjskem uradu, in vse omejitve v določanju najemnine zgubijo torej svojo veljavo dne 31. decembra 1924. Ker pa je Društvo najemnikov v Mariboru sklenilo priporočati svojim članom, da se z dobra sporazumejo s hišnimi gospodarji o najemnini, priporoča tudi Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico, da posestniki postopajo dobrohotno in povišajo svojim najemnikom najemnino zia čas od 1. januarja 1925 naprej samo za 100% sedanje najemnine. Klanje živali na domu. Mestni magistrat razglaša: Ker je bilo v zadnjem času več strank prijavljenih in kaznovanih radi klanja živali na domu, se prebivalstvo mesta Maribor 'opozarja na par. 1 klavniškega reda, veljavnega za mesto Maribor, glasom katerega se morajo goveda, konji, drobnica vseh vrst izvzemši kozlički, jagnjeta in odojki klati (tudi za privatnika) v mestni klavnici. Pripominja se, da se vrši klanje svinj vsak delavnik od 8. do 12. ure in se privatnikom priporoča klanje ob sobotah ali ob sredah, nikakor pa ne ob petkih. Istotako se opozarja nai par. 3 klav. niškega reda» ki se glasi: Vse v mestno- območje od zunaj LISTEK. " j.__..J Slovenske gorice. Opis. — M. Ljubša. (Dalje.) D. Ljutomerske gorice so zadnji del Slovenskih goric na Štajerskem. Sicer pa se tako imenujejo le gorice v ormožkem okraju. Meja je: na severu Bukovnica in, Ščavnica do deželne meje, na vzhodu deželna meja (potok) Presika, Trnava, oziroma Zelena), na jugu Drava, na zapadu Lasnica in pritok Bukovnice med' Vitanovci in Godo-merci. Najvišji vrh je Jeruzalem 341, oziroma 345 m» naj» nižja točka ob Ščavnici 173 m, srednja višina 259 m. E. Nadaljevanje v M e d ž i m u r j u» zemljepisni konec Slovenskih goric, se kmalu vzguhi v ravnici ob sotočju Drave in Mure. V Rabadiji so visoke 339 m. Za razprava tega dela nam manjka pristopnih virov. F. Ščavnica loči dve panogi Slovenskih goric. Med Muro in Ščavnico se namreč razširja gričevje, ki je ob začetku v Lokavcu še visoko 402 m, pozneje se zniža in še le tam, kjer mu konec Apačkega polja in južnovzhodna, smer Ščavnice data več prostora, zopet zviša nad 300 m, a se kmalu vzgubi v spodnjem Murskem polju. To sa Radgonske ali obče tudi imenovane vzhodne Slovenske gorice, ako tudi se ljudje sami ne prištevajo več k Slovenskim goricam. Najnižja točka leži 184 m nad morjem; to je tam, kjer Lipnica ob skrajnem južno-vzhodnem robu tega dela priteče v Ščavnico. Srednja višina je 293 m. Opuščamo tukaj Kozjak, Mariborske in Ptujske gorice, ker jih ne prištevamo k Slovenskim 'goricam, ampak; posebno skupino kot naravno nadaljevanje Remšnika me<| Dravo in Pesnico. V. Velikost Slovenskih goric. Natančna velikost Slovenskih goric bi se dala izračunih le iz občinskih map obmejnih občin, kjer spada del k naši skupini, drugi del pa ne več. Sicer pa je taka natančnost brezpomembna» ker se pri vesm le tiče par km*. Ako vzamemo Muro v celoti do meje kot severno, oziroma sevemovzhodni .rob Slovenskih goric, tako s tem tudi priklopimo dve večji ravnici, namreč Apačko polje * 35.5 ton2 in Veržejsko ali spodnje Mursko polje, nekaj če* 87 km2» če ravnico med Radgono in Mato, primeroma 12 km* prezremo. Razen tega še imamo ob Dravi dobrih 55 -km* ravnine, ki spada k Slovenskim goricam. Na Pesniško dolino se dalje ne oziramo. Vse ravnice skupaj merijo nekako 178 km2. Hriboviti del Slovenskih goric pa meri: 1. Brda 134.51 km2, 2. Svečinske ali gornje Slovenske gorice k82.07 km2, 3. Srednje Slovenske gorice 254.49 km2, 4. Spodnje Slovenske gorice 265.27 km2, 5. Ljutomerske gorice 131.90 km2, 6. Radgonske gorice ali vzhodne Slovenske gorice 126.54 km2, tedaj samo hriboviti del 1094.78 km2. Če k temu šltecfilu prištejemo še Apiačko polje in ravnico ob Dravi z 91 km2, dobimo velikost površja 1185.78 ton2, in z Murskim poljem (in pri Radencih) 89 km2, celo 1284.78 km2. Štajerska je merila 22.426 km2. Slovenske gorice z Murskim poljem so tedaj 17. del, brez tega 19. in samo gričevje 20.5. del Štajerske dežele, VI. Površina Slovenskih goric. A. Topografični opis gorovja Ker smo že v III. oddelku razdelili Slovenske gorice s posebnim ozirom na gOTske skupine, nam preostaja sedaj naloga, te skupine ali dele natančneje opisati. Že v začetku smo opomnili naziranje, da je pravilnejše, Slovenske gorice smatrati kot nadaljevanje sredinješta-jerskih hribov, ki obdajajo graški kotel in se nazivajo Si skupnim imenom: vzhodnještajersko gričevje. Ako spregledamo predor Sukne od Breznice naprej do Lipnice, se pokažejo Brde le kot nazrastki, nadlaljecanje sausaflskega gričevja, bližajo se jim tudi -glede višine, ko dalje naprej Slovenske gorice v svoji višini vedno pojemajo, dokler se ne izgubijo v medžiimirski ravnini. In to takorekoč v eni črti. Če pa ostanemo pri navadnem pojjmovanju, da se Slovenske gorice odcepijo ob Pesničnem hregu odi Kozjaka, sicer tudi najdemo svoj račun, ali vendar se v tem pojmovanju vidi, da ta zveza ni začetek, ampak samo nekaka postranska panoga, ki na glavni greben nima nobenega vpliva. Resnica je sicer, da je oni prelaz čez Pesniški breg najvišja točka med Slovenskimi goricami in sosednimi kraji. A dr. Krebs še ne z alce n ja tukaj svoje meje med Kozjakom in vzhodnoštajerskim gričevjem južno od Pesnice, ampak še le pozneje, tedaj tudi ne smatra naše točke za začetek Slovenskih goric; sicer pa pri njem vodovje nima tolikega pomena za razrušitev naravnih vezi. To tukaj Pri dopolnjevanja leve Cene dopolnjenih steklenic: Štev. 0 1 Din. 5'— 101 17- 36 — naj se pazi na to, da se zabela’’dopolni iz!JMaggi-j e ve velike ; originalne steklenice, ker se v teh steklenicah po zakonu sme shranjevati, oziroma prodajati samo Maggi-Jeva zabela in ničesar drugega. Stran 4. STRAŽA. 29. decembre 1924. omenimo zato, 'ker bi drugače morali naš opis začeti s Pesniškim bregom, ne pa z Brdami. 1. Brda. Brda nazivamo ono gričevje, ki leži med gornjo Pesnico, Sakovo, Sulmo, Muro in Gomilnico. Nemški se navadno nazivajo Eichberg in tudi Kreuzberg. Štirje grebeni pridejo od severa, zadnji od' severovzhoda, se združijo po dva in konično zadnja grebena blizu Kreuzhammerja (572 m) v en greben, ki pada dio Krnske-; ga prelaza (Karnerberg, 465 m), kjer se nadaljuje naprej, kot Svečinske gorice. Najzapadnejjši greben je Hrastov sko hribovje med gornjo Pesnico, Sakovo na eni strani in Gradašnico na drugi. V Gundoflici (Gündorfberg; Gündorf se je imenoval v srednjem veku Gundolfing; za Gündorfberg za zasledimo leta 1406 obliko Gundofeku.cz* leta 1480 Gundoflicz. Prim. QNB ,244 b) doseže 588 m višine. Svoje izrastke pošilja na zapad in jugozapad proti Sakovi in gornji Pesnici. Kaserek konča pri Sv. Janžu, ob koncu drugega izrastka stoji grad — zdaj, že bolje: razvalina — Arvež nad trgom z enakim imenom. Komajerski vrh nad Mlačami (Maltschacb) še je 432 m visok, torej, še 100 m nad Pesniško strugo. Križev vrh (Kreuzberg) je ločen od sausalskega Steinriegela po Sulmi, se razprostira med Gradišnico, Fah^ renbachom in Sulmo in se dvigne do 633 m ter je najvišji vrh celih Slovenskih goric. Zapadno od Orgela se spoji s sprešnjim grebenom, 583 m visoko, se obrne na vzhod, kjer se kmalu združi z naslednjim grebenom. Sekovski vrh prisili Sulmo na sever in je po njej ločen od sausalskega Križevega vrha. Na najsevernejši točki je Sulmina struga visoka 271 m, 88 m nad njo stoji grad Sekova, najstarejši grad celih Slovenskih goric. Gre-ben gre proti jugozapadu in se združi z Granami (boljše kakor Šumanove Kranje; gl. ONB 227 b), od katerih je ločen po potoku Ricneji (Šuman: Rečje, nemški Rez-ney, stara oblika Ricz(e)ney; prim. ONB 391 b). (Dalje sledi.) Soominiaite se Oiiaike večerje! Po mnogo zn Žani ceni se prodaja vsakovrstno manufakturno blago pri tvrdki Franjo Majer, Maribor, Glavni trg 9. 800 IC Najboljša io najcenejša darila Nove» leto se dobijo samo v galanterijski trgovini Je sip Mlinarič, Marii or, Glavni trg àt. 17 Pri nakupu od Din. 100’— dalje 5 odstot. popusta Pijanost ozdravi hitro, brez vednosti pijanca »AbstinentoL« Steklenice po 30, 50, 80 in 140 dim, ako se plača naprej po priporočenem pismu in še 20 din. za zamot in poštnino. Gesellschaft für chemische und metallurgische Industrie m. b. H., Wien XIII 2, Wissgrillgasse 5. ZVONARNA IN LIVARNA ŠT. VID KAD LJUBLJANO vliva BRONASTE ZVONOVE v vseh velikostih za župne cerkve, podruž-nice in kapele po najnižji cenah * Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjib cenah Meso za pirekajenje se vzame vsaki čas. Koroška cesta št 102, I. Krušič. 798 Trgovina z mešanim blagom z velikim krogom odjemalcev, dobro uvedena, obenem s sortiranim blagovnim skladiščem, se proda v Krapinskih Toplicah, oziroma se da od 15. januarja na več let v najem. Stanovanje z vrtom na razpolago, za odplačilo se zahteva do 100 tisoč dinarjev, za ostalo ugodni plačilni pogoji. S samo resnimi reflektanti stopi po osebnem pregledu rad v dogovore lastnik Jurkovič Fran, Krapinske Toplice. 779 6—1 Hotel, velika enonadstropna zgradba s krasnimi parketira-nimi sobami, v pritličju restavracija in kavarna, veliki vrt, oddelek za garažo itd., vse v novem stanju, brez, incentarja ali po razumu z inventarjem, v dobro obiskanem kopališču Krapinske Toplice, se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji za 1,250.000 dinarjev. Po osebnem pregledu stopa v dogovor posestnik Franjo Jurkovič, Krapinske Toplice. 780 6—1 MF Prvovrstne gonilne jermene ,Kh£