Dopisi. Iz Maribora. Tukajsnjej hianilnici se je lani vložilo 1,389.856 fl. a izjemalo 1,602.917 fl. Na posestva je izposodila 132,180 fl. — Nek dohtar tukaj si je spostovanje neke kmetske ienske tako naklonil, da rau je ta raejarjena šipe potrnpftla in jega samega z kamenjem v hrbet posdravljala. Policaju, ki jo njo hotel sgrabiti, se je v slovaiisko ceikvo skrila in mu ušla, 5eravno je 2 uri eunaj na njo cakal. — Znanstvena predavanja na realki se bodo še 4krat vršila, toda če gospodje predavalci ne bodo menj predrznosti in več znanosti kazali, kakor neki Lewitschnigg, profesor na pripravqisču, potem boljše, da utihnejo. Ta gospod je predzadnjič govoril o vražarieah, še ve5 pa o hudiču, katerega so si po njegovem mnenju duhovuiki od ajdov izposodili, da bi ljudi strasili itd. Tudi je rekel, da v celem starem testamentu o hudiču še govora ni. No učeui (?) znanstveni (?) predavalec se niti slovite knjige Jobove ni bral, o katere velicastni lepoti soByion, Goethe, Koseski strmeli, sicer bi bil kmalu v prvem poglavju ondi na hudiča zadel. Ako g. Lewitscbnigg — rajni Breucel bi ga zapisal Lewitschnigggg — želi svojo candravo zuanost o budiču pokrpati, naj blagovoli pogledati se v knjige, ki se znaastveno navajajo 3. reg. 21, 13. — pslm. 108, 6. — Sap 2, 24 - Eccli. 21, 30 — Habac. 3, 5. — I. Mac. 1, 38. vse v starem testamentu. Splob prej je se treba učiti in še le potem znanstvenih predavanj lotiti se. — Grof Ferdinand Braudis, sin mariborskega grajščaka, je postal cesarski komornik. — 14. aprila bo v kanceliji okrajnega zastopa licitacija za navažanje sodra na št. Peterško in ptujsko cesto; 16. aprila v Lembabu za cesto do Bistrice, za ostale ceste pa v Rušab. — G. Seidl je 16 let županil v Kamci; sedaj je odstavljen in obljubivši račun za lanjsko leto v 14 dnevih položiti žalosten od kamškega ngemeindeamtau slovo vzel. Kam5ani niso bili žalostni! Iz Griž za Celjem. Kakor Gomilčani, tako smo tudi Megojčani želeli popolnem novih mož v 8renjskem zastopa. Hotli smo dobiti 11 novih odbornikov in izmed starih pridržati samo enega. Na den volitve je naš nčitelj ob 11. uri solo razpnstil in prišel tudi volit. VstopivSi na volišče, zapazi, da stari predstojnik propade popolnem, 5e ga še v 3. razredu ne izvolijo. Učitelj sedaj hitro načrčka nekaj listov in jih pošlje med mudne volilce, češ naj pridejo volit sicer bodo kaznovani (? Uied.) Sicer pa tudi to staremu predstojniku ni pomagalo veliko. Moral je predstojništvo odložiti ia g. Matiju Golavšeku prepustiti, ki je priden narodnjak. Bog nam ga dolgo ohrani! Od Slivnici pri Mariboru. Pred 5 leti so v naši fari bile samo 3 šole, v Slivnici dve in v Biezolah ena. Sedaj bi morali Račani tudi eno pozidati, ali za denar je buda. Z dolgovi smo skoraj vsi obloženi. Do sedaj je skozi 3 leta g. Bothe v svojem hramu potrebni prostor za šolo dal brezplačno, za kar smo mu vsi hvaležni. Dobrovčani in Skokolani pa so k sv. Miklavžu v šolo potegnili. Zakaj pa? ,,Ker imajo 7* ure bližej in ker se otroci tam bolje nemški naučijo". Ali se pa tudi res naučijo, o tetn pač dvomimo. Tamošnji učitelj sluje sicer kot precej kosmat nemškutar, ki je lani kot volilen mož Wretzl-a volil, ali da bi bil izvrstna uciteljska moč, o tem še nismo ničesar slisali praviti. Pač pa zamoremo o njem povedati marsikaj, česar pa objaviti nečemo. V Slivuici je celo drugače. Tukaj imamo šolo z učiteljem in kateheiom, da jib je malo takih. Otroci gredč iz šole te lepo pozdravljajo: hvaljen bodi Jezus Kristus! Sedanji učitelj g. Tribnik dela pri nas za izomiko otrok v pravem krščanskem smislu že okoli 20 let, in kar z besedo uči, to potijuje z svojim zgledom pobožnega in pridnega obnašanja. Tudi g. katehet so mladini pravi dušni pastir. Razdelili so med njo že mnogo dobrih in koristnib slovenskih knjig! Taka šolska odgoja koristi slovenskej deci gotovo več, kakor pa naučenje par nemških besedi, katere se večjidel zopet hitro pozabijo! Iz Koroškega. (Razne novosti). Sedanji ljudje moramo biti strašansko zabiti ali pa neizrekljivo lebkomisljeni, ker nič prav ne pomislimo kako se z denarji pri nas dela. Tako na primer še nobeden našib poslancev ni zinol zastran Rudolfove železnice, čeravno se je v 10 letib temu oudnemu beraču celih 30,531.550 fl. iz državne knse, t. j. denarjev davkeplačilcev v srebru izplačalo kot podpora. Leta 1868. se je to podpiranje začelo z 254,288 gold. lani pa je že treba bilo 5,280.000 fl. Kake poslance smo Ri Korošci izvolili, to lehko tudi razvidimo iz tega, da ni nobeden podpisal dr. Vošnjakove interpelacije do ministrov, zakaj se notaijem prepusčajo vsi ceailni komisijoni pii posestvib, ki piidejo zarad dolžne dače na dražbo, in tako ubogemu kmetu novih neznosljivib stroškov delajo. — Od mosta v Wolfebergu do Laboda namislijo Lavodino strugo popravljati začeti, ker vsako leto vcliko njiv in travnikov v Dravo odnaša in tako neznano škodo dela; popravljanje bo precej drago, najmenje 165.740 fl. Liberalni mestni odborniki v Celovcu bi radi steze in ulice z navoženira prodom popravili, kar je se ve prav hvalevredno; ali čuden je nasvet tamoš njega inženirja. Ta gospod ne najde na celem Koroškem za celovske ulice vrednega, piimernega ,,šodra" in svetuje, naj se ga iz Wildona na Štajerskem pripelja. Kaj pa ko bi bistroumnega in ravno tako praktičnega gospoda po ,,šoder" na Kitajsko poslali? — Na veliki petek je v Prevalih fužinski hlapec peljal voz gnoja črez moet, ki se pa je vlomil tako, da je hlapec in voz z konji vred v vodo padel. Druga nesreča 6e ni zgodila. Neaavadno rodovitno kozo ima prevalski železniški čuvaj g. Muškat, V 6 letib inu je skotila 20 mladičev. Letos jib je imela 5. — Prevalski urar Lizej je uamesto ur izdelaval dvajsetico, zarad katere umetnosti ga je aodnija prejela in zaprla z bratom vred. — Župnik v Kotleh, 5. g. Plabuta so bili na sv. den pred altarjem od mrtvuda zadeti in so velikonočno nedeljo umrli!