»7. ttnllfa.
i ljimjmi. t timu i. mm na.
Lili. Ittl.

bha|a fMk šam pcpoUat, tavanaU —41ji te pranlk«.
lM«rati t Prostor 1 m/m X 54 m!m ja male oglase do 27 jk'jk visine 1 K.
od 30 m/m visine dalje lrepfljskl  ta uradni oglasi 1 mm K 2—   notice!
poslano,   preklid,  izjave in  reklame  1   m/n K 3*—.   Poroke    zaroke bO K
Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročliih popust.
Vprašanjem  glede  insetttov naj  se  priloži  znamka za odgovor.
Oprdwml*tvo mMlow. Maro4a'* in „Narotai  TUkara*"  Kaaflov* ^________ttllm *t S, »rtttlfeno. — Telefon *L 304.
„Stovmkl  N«fl*i<   wel|a  v Uafclfui ta p* M«fti
v Jmgoalavitli
celoletno naprej plačan   .   K   180 — polletno ...,...„    90*—
3 mesečno.......,    45 —
i                                       l.v-*
celdfetaa......K24O —
polletno ......   #   „130*—
3 metečao ........ 60-—
.......2Q —
"Pri morebitnem povijanju scima deijša naročalna đopfačsti.'
Novi   naročniki nai   pošijejo v prvtč naročnino   vedno   0^^  po nakaznid.
Na samo pismena naročila brez pafclatve denarja se ae moremo oziratt.
PrtiBlitu .Stav. Miiidt" Kultova «llea M. %  L att*\»fcfg|i^
TtUfoa fttew. 94«                              ^"7>^
»apfcM  •**•!•«« U jotplma« ta zadaotao bVJflfeOTMM. §F   Rofcoptaov m vraia.  "W
Posamema Stevllka veli« 1 krotio,
Poitnlna platana v gotovini.
Resent Aleksonder no Gorenlskem In Stalerskcm.
Kraljeoič Hleksander o sooiem bluaniu o Sloueniifl.
Predno je prestolomsleđnik regent Aleksander ob povratku v pre-stolico ostavi! slovenska tla, je podal vodji »Ljubljanskega dopisnega ura-da« izjavo s pooblastilom, da jo obe-lodana. Izjava se glasi takole:
»Kratko bivanje nepomih trefa dni v Ljubljani ml Se dalo izdatno priliko, da se v stalnem neprestanem stfku z vsemi sloj i uvelim, da se slovenski def našega naroda nič manje ne eklepa narodnega ujedinjenja ka-kor dva dela.     Ražen Ljubljane sem
Itnel radostno priliko posetiti nekate-ra bližnja mesta in Maribor in povso-di se Je po raožnostl samo se poglob-IJal oni prvi divni utis. Prisrčne in tople manifestacije v Slovenci so prodrle naravnost v moje srce in bo-do tud! ostale nefebrlsne v mojem srcu. Obžahijetn, da moram zapustiti to krasno zemljo in ta krepki rodoljubni narod slovenski, ostavljam te krate s čvrsto željo, da mi bo dana prilika, da zopet in često posetim moje drage Slovence.«
28. juniia-
Kako lepo praznična je bila Ljubljana! Nadeli smo jei nakit, prilegel se jej je> nato pa so prišle množice, ki so dale življenja in slavnostnegra vrve-nja, da sta se združili zunanja in no-tranja ler>ota našegra mesta. Začelo je govoriti srce. In govorilo te iskreno. Prišel je končno slavnostni dan, da je stopil na naša tla domač vladar, ki je izšel iz našega jugoslovan* skega rodu. Naše srce je dalo živega izraza, svoji neizmerni radosti, in kar je prišlo iz našega srca. je sesdo globoko v srce mlađega našega princa, Vse njegove besede. vse vede-nje kaže, kako srečnega se čuti v be-II Ljubljani sredi siovenskega rody. Tako pač je. da smo vzljubili njega ln on je vzljubi! nas. Zagorel, srmpati-četi mladenič, vitke postave stofl pred nami. Resnost je zarisana v njegovo lice in trpke izkušnje v strašni vofni so pustile svoje sledove na njem, kjer pa danes prevladuje radost in srčna srinjenost. Raine slike so gledali naši ljudje, ali kaj slike, te pogostoma lažejo, živega treba vi-deti cloveka, potem se ga sodi. In množice so rekale: Čvrst, mlad mož, prikupljive zunanjosti je naš Aleksander. Za simpatično zunanjostjo biva plemenita duša, ki se ie že toli-kokrat pojavila in se pojavlja tuđi se-đaj na triumfaJnem pohodu po Sloveniji. Ne pretiravamo, ne laskamo se, samo golo istino govorimo, ako rečemo, da mladi Aleksander išče in želi sreče Jugoslaviji in njenim prebi valcem Državo hočemo imeti tako, da bo skrbela za vse sloje koli-kor mogoče najbolfe. Vsi sloji pa mo-rajo delovati v svrho svojega in ob-čnega blagostanja in iz takega delo- '
vanja ob pravem razumevanju raz-mers strani vlade se mora roditi bla-gor. Ne borno dosegli raja, ali po povsem vzdržtfivih razmerah stremimo. Regent kaže vedno odkrito svojo voijo, da hoče imeti v Jugoslaviji srečen in zadovoljen narod, Le delajmo 2 njim v to smer.
Naša srca čutijo. da želi nam on vse nafbolie, da se mora razviti Jugoslavija v državo, ki bo zbog: svoje notranje trdnosti s sreč-nim rjrebivalstvam imponovala svetu. Tako bo, ker tako mora biti. Zato
, pa, ker smo prepričani o tem, so nasf
i slavnostni dnevi lepi ,da lepši ne mo-rejo biti. Oddahnfli smo se takrat, ko je padla z nas habsburška m6ra, radujemo se danes svobodni ob strani našega kraljeviča, pripravlieni zaraditi mogročno Jusroslavijo. Taka mora biti. da bo stala v svetu neomajna, obsegati pa mora vse, kar ie na§e. Naše vzradoščeno ljudstvo si te dnj ponavlja regentove besede,   da   niti
! pedi na§e zemlje ne pustimo tufen. Oloboko si je zapomnilo naše ljud-
! stvo te njegrove besede, ki se bodo uresničile. Ako ne danes, pa čez čas na?poči dan reSItve neodrešenemu de-lu naše domovine. Sredi tolikesra našega slavja hodi bolečejra srca samo Primorec. Tuđi drujre zaboli to sredi poljočeira radovanja. Ali že navedene regentove besede kažejo jasnost za našo bodočnost m rfasno nam govori poHub regenta primorski dekll-a\ to je bi! poljub neođrešeni domovini. Ne, ne, naše slavje mora biti po-polno. domovina ćela. Le postavimo si pred oči dejstvo, da je regentov obisk po Hrvatski in Sloveniji izred-nega pomena in se pokaže sila tega riumfahtegra pohoda morda že v bližnji bodočnosti
Trininffalnl regenfoo pohod po Gorenjskeni I
Vojaška Parada.
V ponedeliek, na Vidov dan, ko se srbski naši bratje spominjalo velike kosovske tragedije, je bila veli-častna vojaška parada. 2e v zgod-nSh jotranjih urah so garda in gami-zijske čete zasedle v polni vojni opremljenosti cestni prostor Bleiwei-sova - Gosposvetska cesta do kavar-ne Evropa na Dunajski cesti.
Pred vladno palačo Je ob 8. uri zaseđef regent 6*lega konla rjavca ter v lahnem dlru za^rjal proti čelnim četam firardne konjenice, vso pot vi-hamo pozdravljen od tam zbranega občinslva Ćete so bile sJedeče raz-
vrščene: trije eskadroni konjenice, 180 mož pod poveljstvom podpoJkov-nfka Vuk o vica, gardni pehotni polk s štirirm bataljoni in polkovno zastavo pod poveljstvom poikovnika Radivojevića, nato v Ljubljani garnizujoče čete dravske divizije, pešpolk št 40, strojni oddelek in artiljerijski polk.
Regent Aleksander je jahajoč na-zdravil trđno in krepko kot planinski velikani stoječe čete: »Pomozi Bogr, junaci!« Iz krepkih grl junakov je ža-donelo »Bog Ti pomogo!«
Po končani reviziji je bil defile čet na trgu pred Slonom. Defile je otvorila   kootenica   s   13 fanfaristi.
UnUjana, 28. tnnija, Vidov dan! Nafzlokobnejši dan, koiikor jih pozna zgodovina našega jugoslovenskga naroda, dan Kosova, ko je padlo carstvo carja Ehišana, dan, ki je bfl začetek tristoletnega robstva brez utehe, brez pomočL Vidov dan, ki se je v svoji jU sreči ob-
novfl stotestolrrat dbHer nJ pred šestim! kratkiml, a za vse nas, ki smo jih dožlvtjafi in prežfvliali, tako dol-giml, tako nrakotrpnimi leti, izbruhnil gnjev toliko mučenoga in trpinčenega naroda, ki je do temeljev pretresel zgradbo ječe, v kateri je fečal naš narod. uMenjcn od taje* v sužoje ve-
rige, ne da bi smel upati odrešen^a, ne da bi smcl pričakovati odrešeni-ka. Ali vendar je prišel odrešenik, vendar je napravil našemu narodu dan odrešenja!
Zc pred lctoiti dni ie naš narod praznoval Vidov dan, odrešen, osvo-bojen, ujedinjen, a sedaj, ko se Je obnovilo leto in dan, je prišel tuđi med slovenski del našega naroda njegov odrešenik in osvobodltelj, in njegov pat po naših ti eh je bfla pot zmago-slavja, pot rriumfatorja, postlana z raznim cvetjem narodove hvaležno-sti, spoštovanja in ljubezni. Najpre} Ljubljana, potem pa naša Oorecjska, vsa od ravnega ljubljanskega polja, pa t|a g-ori đo nehotičnih prvakov na-Ših planin in bisera na5e ožje domovine, do našega čarokrasnega Bleđa. Drugi, letošnji Vidov dan, praznovan v svobodi, je bil za naio Oorenjsko narodni praznik, kakor ga ni Se đd-živela.
Prihajali so med naš narod tutf mogotci, ki so se mu nartnUi za gospode in vladarje, prihajali so međenj govoreč mu tuje besede, prihajali v senci bajonetov, boječ se narodove izsiljene »zvestobe« in »vdanosti« m deleč mu zlat denar za to, ker Je on suženj, poljuhljal njihovo roko, s ka-tero so vihteli bič nad njfm. Ljubezni nišo sejali in zato fe tndi nišo želi Sedaj pa je prišel med naš narod tišti, ki ga je rešil tujega robstva, prf-šel je medenj, sam sin tega naroda, in mu govoril v jeziku, ki mn ga le mati govorila v zibefi, prišel je In ni mu delfl zlatega denarfe, temveč ma dal, brat bratu, vso iskreno ljubežen svojega zlatega srca: naš narod ga je vzJjubil v hipu iz dna svoje duše.
Pot prestolonaslednika regenta po naši Gorenjski je bila zmagmlavje I.Mbezni vladarja do naroda, ljubavi naroda do vladarja.
Odhod H Unbflane.   —   Po HMHm^ sketn hi sorslrem po4n.
Dasiravno je bil odhod prestolo-naslednika regenta na Oorenjsko do^-ločen na precej zgodnjo uro m se ft ćelo spored izleta izpremenil toHko, da se ie odšlo Jz Ljubljane skoraj pol ure bofl zgoda] kot je bilo prvotno določeno. je vendar že čakala f>ređ vladno palačo na BIerwefsovt cesti velikanska množica, ki je z navduše-nimi vzkliki pozdravila regenta, ko se je ob zvokih himne »Bože pravde« pojavit na pragu vfadne palače. <J}az-povrstili so se avtomobill — bilo Jih je okoli 20 — v kolono, ki je ob veđ-no se ponavljajočih pozdravnih vzkli-kfh krenila po Bleiweisovi cesti, mimo Narodnega doma na Dunajsko cesto in potem pp Oosposvetski cesti proti Oorenjski.
2e v Šfški, vsepovsod najsloves-neje okra&eni, je lludstvo najiskre-neje pozdravljalo vladarja, ki se je vozil v drugem avtomobilu, ob strani mu predsednik dež. vlade g. dr. Brejc. Za tem avtomobilom so se vozili ministrski predsednik dr. Vesnić z ostalimi ministri, generaliteta in drugo spremstvo. Prvi slovesni spre-jem je bil v Št. Vidu, kjer je stala pred slavolokom ob obeh straneh ceste šolska mladina, gojenstvo škofo-vih zavodov s svojim učiteljskim zborom. Sokoli, Sokoliće, Orll in Orliće, sokolski in orlovski naraičaj, požarna bramba in velika množica đrugega prebivalstva, Ob navdsle-nem vzklikanju ljudstva je regent te-stopil. Po kratkih pozdravnih nago-vorih, na katere se je zahvali! najh ljubeznjivejše. si )e dal predstaviti nekatere vaške in druge veljake, na-kar se je vožnja nadaljevala. Ljudstvo je bilo vidno ginjeno vsleđ regentove tako očitno neprisOjetie Iju-domilostL
Skozi Medvode, ki so bile vse v zastavah, je krenila povorka na sor-ško polje. Vožnja v prijetno hladnem jutru po ravni cesti, ki jo je prejšnji večer dodobra izpral majhen naliv, da ni bilo niti najmanjšega prahu, je bila pravi užitek. Le žal, da je precej gosta megla zakrivala sive glave go-renjskih gorskih velikanov od skal-nate pleše Ormtovčeve v Kamniških planinah pa do širokoplečega očaka Stola. V bržem efiru je Šio dalje skozi vasice, okrašene z zastavicami m zelenfem, dokler se na orri strani savske zaseke ni pokaza! visoki stolp na$e gorenjske prestolnice, po šega-vem narodnem reku »črnega« K r a -nj a, ki pa je pokaza! ob tej priliki, da mu gre v resnici vse drug pri-
Sprejem v Kranju.* '^
Da se približuje avtomobifska povorka, je naznanilo Kranjcem zvo-nente s šmartlnskft zvonov m pa »trell ni topičev na Gašteju, kjer je na vrhu klanca pozdravila regenta šolska mladina tz bližnjih vaši. Ker je bil prihod bott Egodaj, kot je bilo prvotno doiočeno, so avtomobili po klancu nizdol in na mostu prehitevali vefike množice ljudstva iz okolice, ki je hitelo v rnesto k sprejemu. Kranj sam se je ode! v najslovesnejšo praznično odeja Hiša do hiše vse v zastavah in zetenju, od Zvezde pa vse doli po trgu pa Budi, da se je kar trla. Menda je m bHo vaši daleč na-okoii, ki bi ne bila poslala k pozdravu vseg«, kar je le moglo od doma. Avtomobill so se ustavili ob vhodu na trg, kjer se je nudi! ocem narav-nost čaroben nogied na pestro mno-žico, ki je do zadnjega prostorčka n^polnihi trg, tako c|a je ostala po sredi le ozka gaz, po kateri je regent Stopal pe§ do mestne hiše. Tu ga je T krogu mestnih ožetov pozdra\il mestnl župan Poiak ? naslednjim nagovorom:                    .;-■"*C**'"'"r
Viso5a"tfstvol"
Radost vlada danes v našem me-stti in narod je prihitel tz okolice, da vitfi in pozdravi našega prvega na-rodnega vladarja, meni je pa dana častna naloga, da Vaše Visočanstvo pozdravim v imenu našega mesta in tuka} aastopenlh občin našega okraja.
Vsi tukaj zbranl želimo, da bi bt-Io Vašemu Visočanstvu prisojeno dolgo vrsto let srečno in mirno vladati močno in složno Jugoslavfjo. V tem smislu zakličetn: Bog nam ohra-nt mnogo let naše Visočanstvo kralja Petra in naše Visočanstvo prestoio-naslednfka Aleksamka!
Živijo! 2hijof Živijo!
Nato sta nagovorila regenta se gfmnazijski ravnatelj Fajdiga in pa narodni zastopnik Brodar, le-ta v imenu kmetskega prebivalstva kranj-skega okraja. Regent se je Bnbeznji-vo zahvalil na pozdravih in vprasal g. Brodarja. kako je z letino. Dal si je predstaviti še druge veljake, med njfcni tndi vladnega svetnika v p. De-telo. Nato se je obrnil k ženstvu v narodni nosi, ki je v živobarvnem pohikrogu obdajalo sprejemni prostor. Tu mu je voditeljica dekliške sole gdčaa. Mikiavčičeva, izročila šopek planinskih cvetic, nakar je sle-dil prizor, ki nepozafcno ostane v morino vfeafcomur, ki ga je videl. Ženstvo v narodni nosi se je vsirio okoli regenta, in tako )e ta skupmi-ca Ijubko, čisto po domače kramljaje korakala dalje po trgu do cerkve. Navdusenje množice, videč, kako ima med sebo) vladarja, ki ga je sama prjsrčnost, je naravnost prekipe-valo, ali vendar: red je ostal vzoren, špaiif, kl so ga tvorili Sokoli in Orfi, ie ostal na svojem mesim Pripotnni-
mo naj tu, da so čitalniški pevci na odru sredi trga res izborno zapeli ne-kaj zborov. V spremstvu dekana Koblarja si je regent še ogledal župno cerkev, enega najlepših spomeni-kov cerkvene stavbne umetnosti na naših tleh, in potem sedcl zopet v avtomobil. Ob nepopisnem vzhiče-nju od radosti in veselja razigrane množice, navdušenih klicih Šolske mladine: »živio naš vladar!«, ob zvonenju zvonov in zvokih godbe se je začela pomikati povorka. Ženstvo >e regentov voz kar zasuti hotelo s cvetjem. Nekaj pa je bilo, kar je ko-likortoliko grenkobe vlivalo v vso to' prekipevajočo radost: sredi merf innožico se je na crno obrobljeni de-ski čital napis: Gosposvetsko polje!; Ta je prošnja do vladarja, naj $ej spominja našega slovenskega Kojso-yega polja, ki še caka — osvete!
Na Bledu.
Mimo »Udnega boršta«, ki & se-»r da} prvič zopet po več kot tfsoč'letiU videl svojega pravega »vojvodo«, je pri vozila avtomobilska kolona (inj prijazne vasice Nakla, k^er je međ drugim domačim prebivalstvom po-zdravil regenta eden naših najzasluž-nejsth knlturnih delavcev, mnsgr. To-mo Župan. Prisrčno je stisffN regent roko belolasemu -»tarčku rat njegove besede: »Visočanstvo! Prijateljev nismo imeli, sedaj jih bon*o imeli!« — in ga vpraŠal po njegovih letih. Pošalil se je monsignor in de-}al: »Malo težko je povedati, alt 80 jih imam.« Solska madina je »apofai »Lepo našo domovino« m vozovi so krenih" daJje. Pri »Francku« v Pod-brezjah so se ustavni. Tu je poznira-vil prestolonaslednika g. Pavlin mj,^ stari kmetski ocanec Anton KeF^c"' pa mu je panudil kruha m sofi. Regent je iz pregovori! tuđr z žtrpn&oin Andrašičem in g. Pavfinom st. in za slovo poljubil malo MiricoT hgerko Alojrija Pretnarja. Rajđovrjtčflati s&, pozdravih* regenta pred krasno ozafl-^ šanim Oasilskim domom, kjer ga. M nagovoril mestni župan. Posredi m'etf bujnim zelenjem in mlaji, plapo4a|očf-mi trobojnicami so se porazvrstii tu poleg šolske mladine SokoH, Orif in gasžlci in številno drugo občtastvxv ki se je vsem čitalo v radostnih obra-zih, kako srčno jih veseli, da morejo' pozdraviti v svojt sređf osvobodlte-Ija naroda.
Skozi Lesce je vozila povoTka,1 ne da bi se bila ustavila, vendar pa za to pozdravi, ki so se čuli tu \z ust šolske mladine in ostalega prebivalstva, nišo bili nič manj prisrčni. On-stran savskega mostu je pričakoval regentovega prihoda blejski SokoJ na' konjih* ki je spremijal refeentov voz" kot častna straža do Bleda.
Čim bliže so prihajali vozovi Bledu, tem ocitneje se je pokazalo, da Bled hoče prekositi vse, kar je dotlej nudila Slovenija svojemu vla-darju. In res: krasota. ki je v svoji* prešerni bogatosti okitila ž njo na-rava ta kotiček naše zemlje, je že< sama po sebi neprekosljiva, in na§f| Blejci so še dodali in dodali, toda^ tako naravno plemenito, da ie čio-vek mora! biti očaran.. Z vrha klan^ ca tja doli do jezera kakor da bi hiK položil kdo po obeh straneh ce$te| pestrobojno preprogo: Sokoli, So-^ kolice, Orli, Orliće, sokolski In or^ lovski naraščaj, planlncj, planinke^ dekiice s tamburicaml, šolska mla^ dina z nebrojnimi zastavicami, ga^ sitna in druga društva z zastavamL potem pa dve nepregledni vrsti ženy, stva v narodnih nošah: gorenjskiKJ zilanskih in roženskih. Vsenaokoli pa vsaka vila đo razkošnostf okraicK na z zastavami, cvetjem in zdenjemj NcpopiSM lcc pogtod! Ia to. iJ^jm
2* stran. ~
,*&LOVteNđ)o nakuu*, <me i. jtnija noo.
tffČV«  I4T«
Šenje, s katefim je vsa ta ogromna
množica pozdravljala regenta, ta srčna radost, ki Je žarela iz oči, Iz Iic vseh, ti vzkiiki! Koga ne bi na-ravnost omamila vsa ta lepota!
Pozdravni nagovori.
Povorka voz je krenila po potl tokoli jezera v smeri proti Petranu. jiVsepovsod zastava pri zastavi, vse-ipovsod najprisrčnejši pozdravi. Pred Zdraviliškim domom so se vodovi ustavili. Regent je stopil z jvoza in tu ga je nagovoril blejskl Župan Ivan Rus tako - le:
»Vaše kraljevsko   Visočanstvo! Gorenjska stran Slovenije, katero je "Bog tako bogato oblagodaril z biseri naravne lepote,    danes    slovesno obhaja svoj praznik   Vašega prvega prihoda.    Vsi župani, kot zastopniki 'ljudstva,  kl biva v teh lepih  krajih, vsa načelstva društev in   korporacij ;so radostno prihiteli    danes na Bled jter se čutijo srečne, da Vam morejo fizraziti svojo globoko in verno vda-inost. Vsemogočni Vas vodi in ohra-cni dolgo vrsto let v srečo in prospeli iverno    Vam    vdanega    slovenskega i naroda  ter Vam  podeli  zmago nad ;ysemi sovragi naše mile jugosloven-ske domovine. Slava, slava, slava!« Po tem pozdravni, kateremu se :je    ljudstvo    priključilo z viharnimi klici:   oživio Aleksander!« — je regent Šel peš dalje in vsa    ogromna množica ž njim.    Medpotoma   se je ustavil    pri    odposlanstvu    koroških Slovencev z Roža. Tu ga je nagovori! šentjakobski župan Maier, rekoč: Vaša kraljevska Visokost! Pre-Vzvišeni gospod prestolonaslednik in regent!
Čast mi je, pokloniti se Vaši kraljevski Visokosti kot zastopnik koroških županov iz onega ozemlja na naši severni meji, ki ga Je sele pred par meseci vnovič osvobodilo srbsko junaštvo iz tisočletnega rob-stva in sužen jstva.
Pozdravljamo Vašo kraljevsko , Visokost kot predstavnika one državne sile, ki nas je osvobodila. z izrazom iskrene vdanosti in srčne thvaležnosti, ki 30 hoćemo izkazati z jdejanjem 0 priliki bližajočega se plebiscita,
In ko bo naša usoda končnove-iljavno določena, ko borno rudi mi ; ujedinjeni v mogočnem kraljestvu •Srbov, Hrvatov in Slovencev. ta-jlcrat upamo, da borno mogli pozdra-1 viti Vašo kraljevsko Visočanstvo na istaroslavni koroški zemlji, da zado-mi iz tisoč grl, iz enoglasne navdu-išenosti današnji naš klic: »Njegova | i kraljevska Visokost naš rešitelj in regent. Živio, živio, živio!«
Regent si je dal nato predstaviti Korošce, med njimi vladnega svetnika dr. Ferjančiča iz Boroveli logoveškega župana Šalerja, Borov-nika iz Borovelj. Prosekarja s Ple-Išfvca in druge, potem dvomega svetnika Feriančiča, dr. Mirka Tril-lerja kot zastopnika Sokolstva, za-stopnike duhovščine, dr. Gustava Gregorina. župane iz okolice, po-slanca Shlegla in končno zastopnika vojnih prostovoljcev, Milana Kolar-fa. Ob poru so mu lovci razkazali razno lovsko blago. Ko se je potem zopet nekoliko zaustavila povorka, 5e nagovoril regenta koroški posla-nec Grafenauer, izražajoč mu vda->nost koroških Slovencev in priporo-'čajoč mu, da naj se spominja tuđi rtstih koroških Slovencev, katere so že ločili od ostalih in jih priključili šujemu gospodstvu.
Pripomnimo naj tu, da je iz Koroške prihitelo pozdravljat regenta več sto ljudi. Silno radi bi bili prišli rudi z one strani, iz beljaškega okraja, kjer so že priključeni Av-striji. Vas Bmca je skoraj vsa hotela na Bled, toda avstrijski orožniki so ljudi zajeli in jih odgnali nazaj tiomov.
Le počasL spremi jan od vse velikan ske množice in razgovarjajoč *se sedaj s tem, sedaj z onim, je mo-gel regent potem do Malnarjevega hotela, kjer se je vršil takoj po pri-hođu obed.
Na Jezeru.
Po končanem obedu so povabili regenta na jezero, kjer ga je čakal lepo okrašen čoln. V mnogobrojnem spremstvu drugih čolnov se je vozil tio otoka. Pogled na to brodovje, s katerega je odmevalo veselo perje, Vzklikanje in vriskanje, je bil tako diven, da ga ni mogoče popisati. Na-Sravnost očaran pa je moral biti Vsakdo, ki je videl sliko, ki se je nudila ocem na stopnicaK k cerkvi na otoku. Tu se Je postavila šolska mladina s svojimi zastavicami, fn bilo je videti, kakor da ta živa, z zastavicami in cvetjem mahajoča in vzklikajoča stena vzrašča naravnost Iz lahno valujoče jezerske gladlne. — Regent je stopil v ccrkev in tu po starodavnem običaju potegnfl za vrv pri zvonu, za katerega je naše ljudstvo prepričano, da se človeku fzpolni prav gotovo tisto, kaf si želi
med svgfigataDfc A&tajpč fedni. to*
je zapel zvon, ugibali vsi tistL kl to
ga čuli, kaj neki si je želei Aleksander, ko je pozvonil?!
Dočim Je regent stopfl v čoln pred Malnerjem, se le na povratku izkrcal pri Petranu. SpremUala ga je tuđi na tej vožnji vsa množica čolnov, ki ga je spremljala na vožnji do otoka. Bilo je okoli 15., ko Je stopil potem v avtomobll. Viharni pozdravi so mu zadonell v slovo iz ti-sočglave množice, ali vsakemu po-samezniku med množico je bilo videti, kako bi mu bilo najUubše, da bi sploh ne odhajal, da naj bi kar ostal med njimi, a ravnotako je bilo tuđi regentu samemu, kakor tuđi njegovemu spremstvu, očhidno Žal, da se mu je bilo treba tako hitro lo-etti od te dobrote našega ljudstva. Če bi bili Blejci zvonili na otoku, bi bi! tokrat vsakdo med njimi prav gotovo želei samo eno: da bi regent prisel zopet in zopet na Bled, toda ne le za par uric, temveč vsaj za kak mesec! Morda se jim ta želja izpolni tuđi brez zvonenja.
V Tržiču.
Z Bleda se je regent s svojim spremstvom odpeljal preko Begunj proti Tržiču. Na tej vožnji tja pod gorami se je mogel zopet prepričati, da v našem ljudstvu nikjer ni razlike v spoštovanju in hvaležnosti do njegovega osvoboditelja. Vsaka pod-gorska vasica ga je pozdravljala z enakim oduševljenjem, povsod so mu doneli v pozdrav zvonovi, povsod so grmeli topiči, in ni je bilo tuđi najrevnejše hišice, s katere bi mu ne bila pripovedovala naša zastava, večja ali manjša, da biva v nj ej rod našega srčno mu vdanega jugoslovenskega rodu. V Begunjah je regent dal ustaviti pred žensko kaznilnico in si je od kaznilničnega ravnatelja dal podrobno pojasniti razmere v kaznilnici. Zlasti ga je zanimalo, zaradi kakšnih zločinov so bile obsojene jetnice.
V  Tržič je prispel regent nekoliko pred 16, Trg je bil okrašen kar najokusneje z   zastavami   in   zele-njem. Na visokem siavoloku, s sliko kralja Petra na sredi, se je čital napis:     »Za bodočnost    lepšo ni nam skrb, kar sta z narni    brata    Hrvat, Srb.« Prvi pozdrav je izrekel regentu trski    župan z nastopnim    govorom:
Industrijski kraj Tržič je sre-čen, da more pozdraviti svojega prvega narodnega vladari a. Starodavni Tržič, ki je eden največjih Indu-! sfrijskih srediŠč države, zre s pol-nim zaupanjem v bodočnost, ker je prepričan, da se bo pod modro vlado Vašega kralj evskega Visočan-stva, industrija in obrt razvila do največje popolnosti. Celokupno prebi valstvo se Vaši kraljevi Visokosti radostno klanja in kliče fz polnega srca: Bog živi kralja Petra in Vaše Visočanstvo!
Nato pa so ga pozdravili tamošnji pevđ s himno »Bože pravde«. Odč. Ana Globočnlkova in ga. MalČi Jelenčeva sta mu ponudili kruha fn soli, šolska mladina pa mu je podala lep šopek cvetlic. Ko si je dal predstaviti trske veljake In predstavite-Ife raznfh društev ter Je izpregovo-ril nekoliko najprijaznejs*fh besed z bivSimi prostovoljci Udejem, Kern-cem in Peharcem, so mu pevci zapeli Še eno pesem, nakaf se Je po-slovil. Kakor je bil prisrčen sprejem, je bilo enako tuđi slovo. Regent si Je nato z vsem spremstvom Se otrleđal Kozinovo tvornico za Čevlje. Ured-I ba tvornice era je očivfdno zelo za-| nimala. Po majhnem okrepčflu v I lastnikovih zasebnih pfostorin, je stopil še mimogrede v pređllnico, notem pa je avtomobflska povorita krenila
proti Ljubljani.
Kakor ob radovijiški, so bile tu: dl ob tržiški cesti vse vaši lepo okra-šene in vsepovsod je ljudstvo pozdravljalo regenta kar najprisrčne-je. Za hip se je ustavil samo v Spod-njih Dupljah, kjer se je dogodil tale ljubki dogodek. Mlada kmetska mati v narodni nosi Je držala v na-ročju morda triletnega otroka.   Re-
i gentu, velikemu prijatelju mladine, je bil otrok tako všeč, da ga je vzel
i materi z naročja, stisnll k sebi In potem poljubll. Na vse navzoče je napravila ta ljuaomilost kar naJaloblJI vtisk.
V  Kranju tn dalje Pfoti Uublia-ni je ljudstvo povsod zopet pifčtka-
i lo regentovega povratka, da ga po* I novno pozdravi v zadnje slova V ! Ljubljano Je dospol okoli 18M U pm* i vočasno, da Je prisostvoval vsaj za-! ključnim točkam Javne telovađbe Ijubljanskega Sokola.
Da zaključimo z besedaml W smo Jih izrekli v začetku: Regentov poset naše Ćorenjske je bfl v resnlcJ pravo zmagoslavje, ali te zmago-slavne potl med našim narodom nm ni pripravu vladarski sijaj te ne na
ion«! m tadM* mt MđvflU««
i
oUattaflca. pt£ pa dejstvo, da naš narod vidi in spoštnje v njem svojega osvoboditelja, in pa tista njegova nenarejtna, neprisiljena, res li irca prihajajoča ljubemjivost U ti le mahoraa osvojila srca vseh. Oorenj-ska danes z vsem navdušenjem prisega na svojega Aleksandra hi ne želi ničesar drugega. kot da ]o (Sta prele zopet osreči s svojim posetom. Letošnji Vidov dan bi se ne bil mogel praznovati dostojneje, slovesne-Je, veličastneje!
Dan Sokolov.
Na prostoru, kjer se vrSe na-vadno sportne prlreditve, se je zbra-la v ponedeljek ob sAl7. uri ljubljansko Sokolstvo, to pot ne samo z na-menom, da poda svojim starim prijateljem račun o svojem napredovanju, marveč da pokaže, kaj zmore jeklena disciplina, vztrajnost in za-vednost, in da pokaže to v prvi vrsti svojemu ljubljenemu bratu, presto-lonasledniku naše domovine in regentu Aleksandru. Telovadno društvo »Sokol« v Ljubljani je bilo za ta dan izbralo telovadne skladbe, ki so imele namen, pokazati regentu estetično lepe kombinacije in obenem izurjenost telesa in disciplino duha. Vaje, izvzemši nekatere uvodne, so po svoji večinl simbolizirale bodisi g točnost v borbi za domovino, kakor v »Napreju«, bodisi da so v simbolu izražale učinke domovinske Ijubezni, kakor v »Marsalllaisi«, simbolizirale pa rudi željo človeštva, da se dvigne iz lastne moči v zrak, v drznem poletu pod oblake, a kako ga zemeljska peznost priklepa na grudo. Obe prvi, tu omenjeni skladbi je izvajalo članstvo, zadnjo članice. Eleganca In točnost sta očarala vse gledalstvo, najbolj njega, kateremu je bila prireditev namenjena.
Avtomobili so se vračali z Bleda in Tržiča in vozilo Aleksandra se je obrnilo z Gosposvetske ceste na telovadišče. Ob vhodu na telovadni prostor je čakal regenta v spremstvu načelništva Slovenske Sokolske Zveze in Sokola Ljubljane predsed-nik starešinstva Sokolskega Saveza SHS dr. Oražen. Stara častitljiva zastava Sokola je vztrepetala in se poklonila osvoboditelju domovine, k! je izpolnil, kar je bila na dnu duše skrita želja onih, ki so zabijali žeblje v njen drog. Ko je stopil regent na vežbališče, je zadonela, svirana od godbe Dravske divizije pod kapelnikom dr. Čerinom, kraljevska himna, starešina Sokolskega Saveza SHS dr. Oražen pa ga Je pozdravil v srb-skem jeziku z    besedami:
Kraljevo Visočanstvo! Pozdravljam Vas v imenu Sokolskega Saveza SHS najprisrčneje, zlasti pa v imenu 20.000 Sokolov Slovencev. Ne nudim Vam kruha in soli, a nudim Vam naša srca, naše duše m naše čvrste roke. Kraljevič Aleksander! Kadar Vam jih bo potreba, pozovite nas in mi se borno z radostnim srcem odzvalL Kraljevič Aleksander, Zdravo!
Bučno pozdravljanje se Je raz-leglo po vsem telovadišču, ko so za-doneli prvi pozdravni klici Sokolov, nakar je prestolonaslednik regent v kratkih besedah izrekel starešini Sokolskega Saveza SHS dr. Oražnu zahvalo za pozdrav ter naglašal iz-recno: »Bodi te nverjeni, da sem jaz vedno račnnal na Sokolstvo.«
Med telovadbo se Je regent opetovano zelo laskavo Izrazil o vsem, kar so mu nudili telovadci in telo-vadke krasnih prizorov. Ni bilo točke, ki bi Je ne bil spremljal z napeto pozornostjo in kateri ne bi bil ob njenem završku dal izraza svoj! za-dovoljnosti. Zlasti prisrčno se Je smehljal najmlajšlm Sokolicam, ki so Že s tako resnostjo in s takim na-vdušenjem ter obenem s tako stro-Kostjo iz\^a]ale za nje težavne vaje. Občudoval je vratolomne vaje vadi-teljev, izvajane z eleganco ta kljub svoji težavnosti neprisiljeno. Izražal se je opetovano z vsem priznanjem o preciznem Izvajanju vaj članov in članic, ženskega hi moškega nara-5čaja ter sploh naglašal svojo naj-večjo zadovoljnost kar Je vse zbra-no občinstvo tuđi imelo priliko opa-zovati ves čas njegovega poseta.
Z velikhn vzhičenjem Je regent opa«yval vratolomne va|e na drogu, katere so izvajali Sokoli: Peter Sumi, JanezOostfč, MilčeKuSCar, Mflče Rovan, Slavko Simončlč, Vlado SlmončlS in Stefan Ko-kalj. Napram pređsedniHu se Je iz-raial: »To Je predano? To Je perfektno! Redko se kaj takecra vidi!«
Sele ko Je defiliralo članstvo, čtanice, moSkl In ženski naralčaj, moSca In ženska deca, le prestolonaslednik zapustfl s svojim spremstvom telovadni prostor, izražajoč stareštnl Sokolskega Saveza dr. Oražnu svojo zahvalo ter nm naro čajoC, da spcrr3 to zahvalo č'an-sivn, naraSCaJu fn de% i obenem z n)a* govtml pozdravi itmenfl Je, da še Bi
Jm*l mOoimM adtett teta tttaraA«
be. Sokol naj ćJeiUje tuđi napref v tem smislu in izrecno je dostavll: RačaBam vedno na Sokolstvo.
Ob odhodu je regenta kratko bi jedrnato nagovori! vodnik Javne to» lovadbe starosta Uubljanskega Sokola In naCelnlk ljubljanske Sokolske župe dr. Viktor Murnik: Kraljevo Visočanstvo! V imenu najsta-reJSega sokolskega društva naše države, Vam izrekam najiskrenejšo zahvalo, da ste blagovolili posetltl njegovo današnjo prireditev hi si ogledati ono delo, s katerim Sokolstvo telesno, moralno hi duševno krepi svoje članstvo za brambo in vsestransko povzdigo domovine. Živio kraljevič Aleksander! — Gromoviti klici so iznova zadoneli. Regent se je starosti zahvalil m mu po-dal roko.
Ob glušečem pozdravljanju je zapustil regent telovadni prostor, zastava se mu je poklonila in »Lepa naša domovina« je zapela pod nebo.
Po regentovem odhodu je starešina Sokolskega Saveza dr. Oražen sporočil zbranemu Sokolstvu re-gentovo zahvalo in njegove pozdrave, ter mu v imenu Saveza iskreno čestital na lepem uspehu, starosta Sokola Ljubljane dr. Murnik pa se je telovadcem zahvalil za njih trud in disciplino.
Regent se je mudil na telovadišču ćelo uro, kljub temu, da ga je ministrski predsednik dr. Vesnić opozoril, da je prekoračil čas, prvotno določen za ta obisk na skr.omne pol ure.
Koncertni večer.
V elegantno okrašeni veliki dvorani hotela Union se }e zbralo občinstvo, zastopajoč vse slo}e našega ljudstva, da počasti prestolonaslednl-ka zadnji večer, ko se mudi v našem mestu. TIsočem in tisočem se je morala odreci vstopnica, ker ni bilo đo-sti prostora, da bi mogli biti pri koncertu Olasbene Matice navzoči vsi oni, ki so Želeli Še enkrat vfdeti regenta. Koncertna dvorana Je za to slavnostno prireditev oblekla zeleno praznično obleko, z estrade nad odrom se je belila doprsna soha kralja Petra, obdana od osem zastav pev-skih društev. Dragocene preproge so se menjavale z zelenim smrečjem. V tej dvorani svečanostno razpolože-no občinstvo, elegantne toalete druga poleg druge, zastopniki uradov in korporacij, društev, zastopniki vo-jaštva. skratka: vsi sloff prebivalstva v pestri edinosti.
Tako Je prtila ura koncerta, 2e s svečanostno razsvetljene ceste se je sUšalo v dvorano mogočno vzklikanje občinstva, ki je valovito napref v dvorano skozi špalir Sokolov. Vi; svojem običamem spremstvu je stopil regent v dvorano med občinstvo, ki te je dvignilo s sedežev. Mogočni vzkliki »2*vio« so zadoneli in z bal-1 kona se je vsulo cvetje na njega. Sprcjet in pozdravljen od predsedni-ka Ćlasbene Matice dr. A^adirairja; Ravniharja je zavzel prestolonasied-nik - regent s spremstvom prostore. pred odrom.
Pričel se je koncert — uveden ćd naSe kraljevske himne. Ravnatelj Matej Hubad je zbral pođ svojo tak-tirko glasove »Orkestralnega dTuštva Olasbene Matice« in mešanega zbo» ra, da je s svojimi svečanimi akordi ne samo kot hlmn&, marveč kot izbrana koncertna točka našega skladatelja učinkovala v čustvenem ozi-. ru ravno tako, kakor v glasbenem.
O koncertu samem govoriti bt bilo nepotrebno in neumestno. Poznamo prof. Jeraja in poznamo ravnatelja Hubada. Obe imeni nam jam-čita, da je bil koncert dovršen in če navedemo vrh tega še, da sta, se oba. kapelnika izrazila po končanem koncertu zelo pohvalno m laskavo o godbenikih in pevkah ter pevcih, ter se jim iskreno zahvalila za trud, disciplino, pozornost in Čustvenost, Je to pohvala, ki mora navdati vse s ponosom tem bolj, ker se sklada po~ polnoma z vtiskom, ki ga je dobil od koncerta regent sam.
Po koncertu, ki se je končal   zl naŠo himno »Lepa naša domovino«,1 si je dal prestolonaslednik predstavi-' ti ravnatelja Mateja Hubada in prof. Karla Jeraja,   s katerima se }e delj Časa razgovarjal o koncertnih    to-; Čkah ter o zborih. Izrazil je svoje ve-' liko občudovanje nad krasno šolanim, velikim zborom ter izrazil svoja za-j dovo&iost, naglašajoč, da so posmi, kl jfh je izvajala Olasbena   Matica, Čudovito krasne in da je perje zbora divno. Čestital je obema dirigentoma ter jim opetovano naročal,   da   naj sporočlta pevkam, pevcem in godbe-nikom njegovo iskreno zahvalo m za-dovoljnost Izrazil se je o koncert« :• To so moji najlepšt spominL Z obema dirigentoma se je razgovarjal zelo prisrčno tuđi o njihovem doseđa-, njem delovanju na glasbenem polju, ter nato s svojim spremstvom ob pol 24. uri otfšel iz dvorane, spremjjan od vzhfčenih vzkKkov občinstva.
Pot regenta na Stalersko.
V torek zjutraj kmalu po šesti uri se je začelo občinstvo zbirat! pred vladno palačo, ob Bleiweisov1, Aleksandrovi in Dunajski cesti. Vsak je hotel še enkrat videti in pozdraviti regenta, predno odpotuje iz bele Ljubljane na zeleno Štajerska Tisoči in tisoči so tvorili špalir od vladne palače pa skoraj do Ježiće. Z veseljem v očeh, da vidijo še enkrat svojega kraljevića, obenem pa s tiho bridkostjo, ki je napolnjevala srca teh tisočev z mislilo, da zapušča re-gent za sedaj Liubljano, so nestrpno pričakovaie množice trenutka« ko se pojavi kolona avtomobilov s presto-lonaslednikom.
Točno ob osmih se Je podovfl regent Aleksander od družine prea-sednika dr. Đrejca in stopil ob vihai-nih živio - klicih v svoj avtomobiL Oodba je zaigrala kraljevsko himno »Bože pravde« in kolona avtomobilov se je začela premikati Med na-vdušenim pozdravijenjem z »živio regent Aleksander! Na svidenje kraljević!« je hitel resrentov avtomobfl med množico. ki se kar ni moglu sprijazniti z mislijo, da odhaja nas dragi Aleksander. ki je kakor vedno s prijaznim nasmehom odzdravljal na vse strani Za regentovim avto-mobilom Je hitela ćela vrsta avtomobilov z rejreotovim spremstvom. kl ga je množica ravno tako navdušeno pozdravljala. Še dolgo so gledali Ljubljančani za hitečo kolono, ki jim le odpeljala mlađega kraljevića.
Prestolonaslednikova pot na se-ver naše domovine je bila pravi tri-umf. Od Ljubljane do Maribora ni bilo ob ćeli doigi poti niti ene hiše, ki ne bi bila kolikornajveč mogoče slavnostno okrašena. Slavolok za slavo-lokom, eden lepši od dmgre^a z napisi: Živel naš osvobodltelj! Živio kraljević Aleksander! Slava slavnemu sinu Petra Velikega! Živio naš kralj! itd. Je pričal 0 veliki Uubezni naše« Unđstva do svojega vladarja. Zastave In zastavice, državne in narodne, cvetje in zelenje, mlajl in okrašeni brzojavni drogovi vse to ie pričalo Jasno, da prebiva na tej zemlji ljudstvo, ki se zaveda svofe svobode tn da Je te svobode tuđi vredno. Noben Habsbnnrovec ali katerikoll tnji vladar ne bi moftd doživeti da U n naš narod sprejemal, oocdr&vljal in ćastff taka kakor je spreiel in počastO svo-Jega prvgra domaćeg,  vladarja   Iz
oduševljene ovacije, kl Jih je narod prirejal regentu na potu iz Ljubljane v Maribor, so siiajne manifestacije državne misli, poosebljene v presto-lonasledniku Aleksandru.
Med grmenjem možnarjev in to-j pičev, ki so se po tolikem času zopet ■ oglasili, da proslavilo topot dogodek,; kakršnega še nišo nikdar   proslavili, se je vozil regent Aleksander skozi naše vaši hi trge. ki so v slavnostni opremi pričakovali   prihod  tugoslo-venskega kraljevića. Topiči so pokali, zvonovi zvonili, naš   narod pa ie pozdravljal in obstpal s cvetjem svojega osvoboditelja.   Staro in  mlado, vse je proslavljalo na najslovesnejši način obisk ljubljenega regenta. 2ai da se ni mogel ustaviti   regent   po-vsodL, kjer mu je   priredilo   ljudstvo' sprejem.
Na Jezici, Crnučah, v Domža-lah. Lukovici, Krašnji do Vranskcga,; povsod je sprejemalo ljudstvo svojega vladarja z največjim veseljem, ki je prihajalo naravnost iz srca. Ravno tako dalje vse do Maribora. Žalec^ kjer je regent izstopil, je bil ves v za-stavah in zelenju. Regent se je pouo-varjal z ljudstvom, ki ga je presrčno pozdravljalo. Vsa Savinjska dolina je proslavila pot prestolonaslednika najslovesnejše. Ce bi se hotela na-tančno popisati vsa pot iz Ljubljane do Maribora, bi bila to obširna knji-i ga, polna najodkritosrčnejših izrazov Uubezni našega naroda do dinasta in države.
Naše ljubko Celje se je sprem»-nilo kar čez noć v nekak vrt. Roža pri roži, vse v cvetju in zelenju, vse v zastavah. Sprejem regenta v Celju je bil izredno domač in prisrčen. Nekaj posebnega je bilo, ko se je rai,-; govarjal regent pred magistratom z zastopniki raznih oblasti, društev m zasebniki. ko je hodil med pozdrav-, ljajočo mladino, med Sokoli in našim! primor. beguncev, Id so mu izročill krasen šopek s črnuni trakovi.
Oerent celjske občine je Docdra< vfl regenta z nastopnimi besedami:
Vaša kraljevska Visokost!
Srce nam Celjanom prekipeva udanosti/hvaleznosti in ponosa, ko se Vam prvemu narodnemu vladarja klanja starodavno mesto Celje,
Na teh, za nas Slovence zgodo-vinskih tleh Vam meSćanl celjski pri-segamo večno svestoboi, ki je ne omaje nlkak vihar.
V tem slavnostivffl^ VfllMlttniVB" čmdh iz <fa^ duiM
Bor: živi na5e?a prvem slavan-skesra kralja Petra L!
Bor živi Njegovo kraljevsko Vi-sokost našega junaškega prestolona-slednika in regenta Aleksandra!
Živio! 2ivio! 2ivio!
Nadalje se je poklonila regentu soproga odvetnika dr. Kalana v imenu velike skupine celjskega ženstva v narodnih nošah. Prestolonaslednik si je dal predstaviti mnogo navzoč-nih. Med drugimi ste mu bili predstavljeni tuđi soproga in hčerka ministra dr. Kukovca. Celjska društva z mnogobrojnim* zastavami so z na-vdušeniml ovacijami pozdravljala regenta, ko je pregledava! njihove vrste. Nato je šel prestolonaslednik s svojim spremstvom po Mestnem trgu skozi gost špalir vzklikajočega naroda. Po ginljivem slovesu je na to nadaijeval med navdušenimi ovacijami Celjanov svojo pot prjti Mariboru.
Jugoslovenski kraljević, obdan od naše mladine, aklamiran od tiso-čev celjskih Slovencev v še nedavno za nas tujem mestu! Boj, ki smo ga bojevali dolga desetletja za našo posest, je danes končan in naš vladar se sprenaja med celjskimi Slovenci, kakor brat med brati! Kdor je videl vse to, temu ni treba, da bi se prepri-čal kakor neverjetni Tomaž o jugo-slovenstvu našega Celja. Obisk regenta v Celju je bila slovesna manifestacija Jugoslovenstva pod staro-davnimi razvalinami celjskih grrofov.
Vsi večji in manjši kraji, skozi katere se je vozil regent proti Mariboru, so mu priredili siiajen sprejem. Vojnik, Konjice, Slov. Bistrica in po-vsod drugod: vse okrašeno, vse na-vdušeno. Sokoli, društva, šolska mladina, belo ablečene deklice, kmetska konjenica. V nobenem preie več ali mani nemškutarskem kraju ni bilo videti kakega upora s strani onih. ki so trpeli pod nemškim jarmom, fn katerih narodna zavest je vsled nemškega pritiska v Avstriji otrpne-la. Vse se je udeležilo svečanesa sprejema jugoslovenskega vladarja.
Malo po dvanajsti uri je dosnel reeent s svojim spremstvom v naš Maribor. Na Tržaški cesti ob želez-niškem tiru so pozdravili regenta naši narodni železničarji s slavolokom in godbo. Na velikem dravskem mostu so tvorile špalir belo oblečene deklice Ciril - Metodove sole in drugih zavodov. Ves špalir je bil nekaj izredno umetniškega. Na glavarm de-klic bele girlande. med girlandami manjše deklice z zelenimi venci. Ob viharnih pozdravih se ie pripeljal regent na Glavni trg, kjer je bila zbra-na ogromna množica mariborskih Slovencev. Pred krasno ovenčanim magistratom je pozdravil pod baldahinom regenta vladni komisar dr, Leskovar z nastopnim govorom:
Kraljevo Visočanstvo!
Maribor, biser naše težko pri-dobljene in sedaj trdne sevejne mele prekipeva danes radosti, ko srne iskreno pozdraviti in se klanjati vla-darju ujedinjenoga našega kralje-stva.
Srecen, ponosen sem, ko v tem trenotku zagotavljam Vašemu Viso-čanstvu, da so srca mariborskeera prebivalstva hvaležnoti polna, ker jim je mila usoda dodelila srečo videti Vaše Visočanstvo, da prisegajo sedaj vsi sem došli nebrojni Slovenci iz okrožja mariborskega, iz kmalu svobodne Koroške in bogatega Prek-muria trajno in trdno zvestobo Nje-grovemu Veličanstvu kralju Petru in Vašemu Visočanstvu.
Sev. Slovenci pa hočemo ne samo v besedah, verrrveč rudi v deianiih izkazati našo neomeieno hvaležnost visoki dinastiji Karagjorgjevičev. ki je osvobodila naš rod in izpolnila proroške besede našega pesnika Gregrorčiča:
Ne bo nas već tujčin teptal.
ne tlačil nas krvavo;
naš rod bo tu gospodovaL
naš jezik, naše pravo!
Pod streho našo tuji rod
naj gost nam bo. a ne gospod:
mi tu smo gospod arii
in Bog in naši kralji!
V tem imenu kliČem v svetem, globokem navdušenju: Živio kralj Pe-ter. Živio Vaše kraljevsko Visočan-stvo!
Regent se je presrčno zahvalil za lep sprejem. »Glasbena Matica« je zapela »Bože pravde«, soproga generala Maistra pa ie izročila kralje-viču krasen šopek s trakovi in napisom v zlatih črkah: »Ti naš si Alek-sander. in mi smo Tvoji.« Nato je šel regent s svojim spremstvom na magistrat, kjer ie sprejel razne deputa-cijejned njimi zastopnike Prekmurja. mariborskih Nemcev iz mariborske evangelijske zveze. Zastopnik Prck-murja je pozdravil prestolonasledni-ka sledeče:
Kraljevska Visokost!
Več kot tisoč let smo trepetali Slovenci v Prekmurju pod tajim jarmom, a vse j&kane naših   krutih
afiYTft*rftffff nas dUuq moste iigMifl*
bitL Trdno stoflmo na zemftL katero so s krvavim! žulfi obdelovali že naši pradedje v korist nasilnega tuica kot zavedni Slovenci in zvesti državljani naše lepe Jugoslavije. Čut ne-popisne hvaležnosti nas navdaja za našega osvoboditelja in se ponizno klanjamo Vaši kraljevski Visokosti, proseč za daljno blasrohotno naklonjenost.
Po končanih deputacijah je sto-pil prestolonaslednik regent na balkon, se zahvalil za sprejem takole: -Hvala Vam lepa, bratje Slovenci! Ziveli!« Večtisočfflava množica ie pnrejala kralieviču navdušene ovacije, ki kar nišo hotele prenehati. Nato se je peljal resrent s svolim spremstvom po slavnostno okrašenih ulicah do Narodnesra doma. Povsod £a je pozdravljalo ljudstvo z največ-jim navdušenjem in veseljem. Med slavnostnim obedom v Narodnem domu je pel moški zbor mariborske Glasbene Matice narodne pesmi, za katere se je resrent prijazno zahvalie-val. Točno ob 3. popoldne je zapustil prestolonaslednik Narodni dom med
špaliHem Sokolić in se odpellal na glavni kolodvor. Vso pot od Narod-nega doma do svečano okrašenega kolodvora je pozdravlja! narod svojega osvoboditelja. Na peronu mu ie izročila primorska mladina šopek cvetlic kot pozdrav neodrešenih bratov in sester v našem Primorju. Ob y*4. je odpelja! dvorni vlak kraljevi-ča in njegovo spremstvo. Maribor-sko občinstvo je pozdravljalo tako na peronu, kakor ob železnici odha-jajočega regenta z »Živio!« - klici. Maribor, ki je še nedavno ječal pod nemško silo, naš divni iugoslo-venski Maribor, je sprejel svojega vladarja kar naibolj slovesno. še nik-dar ni doživel Maribor takejara dne-va, kakor ie bil obisk našeea presto-lonaslednika. Sleherno slovensko srce je čutilo, da je prihod mlađega vladaria kakor slovesno pritisnien pečat na jujjoslovenstvo našejara Maribora. Neizbrisno ostane v spominu vsakecra obisk našegra prvegra na-rodnecra vladarja v najsevernejšem mestu naše kraljevine.
VII. osesokolshl zlet o Pragl.
V P r a g i. 23. junija 1920.
Prvikrat se zbira Sokolstvo v svobodni zlati Pragi po tolikih letih najkrutejše človeške borbe, v kateri je zamrl sleherni čut do dolžnosti. bratstva in Ijubezni. Kot prvo dviga ta prapor bratstva in Ijubezni Sokolstvo, kličoč pod svoje okrilje vse, ki so dobre volje in hočejo graditi novo stavbo, v kateri se naj zbirajo delav-ci, ki ne poznajo osebnih koristi, ki jim je blagor naroda in domovine predvsem na srcu. Pod najtežjimi po-goji se je odločilo Češko Sokolstvo za prireditev vsesokolskega zleta. Pomanjkanje hrane na češkem, ne-urejene notranje razmere, neugodni zunanji politični položaj ter neštero drugih manjših neprilik je oviralo de-lo in priprave in ponovno se je razglasilo, da e zlet preložen oziroma gh se ne vrsi. Vlada sama je ponovnu opozarjala na težkoče. ki se zlastl pojavljajo z ozirom na zunanje - politični položaj ter skušala vplivati na Sokolstva da se zlet preloži. Češko Sokolstvo je resno vpoštevalo vse te nasvete> računalo je z vsemi temi težkočami, ni se pa dalo preplašiti v svojih načrtih in z doslednim neumornim delom vsega Sokolstva ;y izvršilo delo, ki bode skozi desetlet.a pričalo celemu svetu o zavednosti ln moralni moči Sokolstva, ki mu je dala ono sveto navdušenje, da je mojrio postaviti to velikansko stavbo svo-bode.
Tista sila, ki je rušila temelje stare vsegermanske Avstrije, se Je pokazala rudi sedaj v podrejeni moći. Stari, izkušeni, neumorni sokolski delavci in legijonarji zajedno z naj-mlajšimi borci za svobodo svojega naroda, ki so komaj odložili svoje bojno orožje so bili dan in noč na deku sto in sto nesebičnih, požrtvovai-nih mož in žena je žrtvovalo ves svol prosti čas delu za narod in pozabiio pri tem na one moreče eksistenčnc vsakdanje skrbi. Na obrazih teh de-lavcev ni bilo videti otožnosti, obu-panja, iz njihovih ust ni bilo slišati tožb in zabavljic — v slogi, bratstvu, prepojeni vsi z edino mislijo, željo koristiti svojemu narodu, so delali in delali.
»Sletova kancelar« v Pra«i je podobna ogromni delavnici — veli-kansko število sokolskih delavcev vrši dan in noč težko delo — večina brezplačno, uporabljajoČ svoje pred-pisane uradne dopuste za delo v sokolski pisami. Sto in sto ljudi nrihaja dnevno po razne informacije itd. Tako, da je podobno poslopje. kjer se nahaja centralna pisama velikemu čebelnjaku. Razven tega pa Še ne-broj manjših pisarn, ki so razstre-sene po mestu in velika informačna pisama na telovadišču*
Praga se je odela v praznično obleko — vse ulice so v zastavah. posamezne hiše okrašene, po ulicah vlada navdušeno razpoloženie. Dva dni že prihajajo razni gosti v Prago. katere sprejema celokupno občinstvo z navdušenjem. Sokolski reditelii imajo dovolj opravila, z veseljem smo zlasti opazovali naraščaj, ki z vzorno disciplino opravlja razne roditeljske posle. Včeraj in danes so prišli zastopniki mesta Pariza, Londona in Rima, dalje francoski bi belgijski gimnasti — v večietn številu. Sprejem francoskih in belgijskih go-stov je bil prisrčen in občinstvo jlh Je z velikanskim navdušeojem pozdravljalo.
Ravnotako zastopnike franco-ske, belgijske in angleške vlade. Zastopniki Rima in italijanske vlade so bili sprejeti samo od zastopnflcov Prage in češke vlade. Spreiem Ie bil povsem korekten toda hlađen, občinstvo je bilo povsem mirno, samo le-gijonarji so pozdravljali svoiesra nek-danjecra povelinika generala Orazzla-nija. Sokolstvo se sprejema ni udele-žilo. Poudarjati moramo pri tei prttt-kL da č«Hdq Sckolstvo itaDJanov ni
vabilo na zlet ter ie odbilo prijavo italijanskih gimnastov, ravnotako prijavo Bolj?arov. Vse druge vesti so neresnične in tendencijozne. Pač pa je vabila češka vlada — vse vlade, in sicer vlade entente, nevtralne in nasprotne tako tuđi bolgarsko, nemško in tuđi poljsko. Češka vlada je storila v tem oziru svojo dolžnost na-pram vsem enako. Češko Sokolstvo je pa držalo sveto besedo, katero ju dalo jiiKoslovanskemu, da Italijanov ne zove na zlet. Danes se pripravha Praga, da slavnostno sprejme \mzo-slovansko Sokolstvo. Včeraj je prišla že deputacija mesta Ljubljane k. podžupan dr. Triller in svetnik Btei-weis ter deputacija Sokolov iz Trsta in Gorice. Sprejem te deputacije 1« bil prisrčen. Na kolodvoru iih je pozdravil starosta ČOS dr. Scheiner in številno Sokolstvo. potem župan mesta Prasre dr. Baxa, greneral Pelle, ministrski predsednik Tusar in raz^ ni drujari dostojanstveniki. Občinstvo je našo delegacijo živahno pozdravljalo. Danes priđe pa poseben vlak z 420 jue:oslovanskimi Sokoli. Za spreiem vlada veliko navdušenje in veliki plakati po mestu naznanjajo prihod Jutfoslovanov.
ITALUANSKO - JUGOSLOVENSKI INCIDENT.
Praga, 25. junija. Pra^a stoji popolnoma pod vtisom sijajne in veličaštne sokolske svečanosti. Vedno dohajajo novi gostje iz vseh evropskih držav. Ti-sočglava množica valovi po okrašenih cestah. Danes dopoldne so jugo-slovenski gostje o^iedovali mesto Prago. Ob pol 13. jih je predsednik čeho - slovaške republike dr. Masa-ryk oficijalno sprejel na Hradžanih. Pri sprejemu so bili navzočni iugo-slovenski poslanik v Praši Hribar. čeho - slovaški poslanik y Beogradu Kalina, minister za trgovino dr. Nin-čič, minister za prosveto Svetozar Pribičevič, dalje zastopniki parlamenta, juKOsiovenskih pokrajinskih vlad, mest jiovinariev. Sokolov ln raziičnih društev. Dr. Ninčič je pozdravil predsednika dr. Masaryka s toplimi besedami in je poudarjal, da se morajo prisrčne vezi med iujjoslo-venskim in čeho - slovaSkim narodom v bodoče še ojačiti. Za to, kar se je doslej vršilo, ima velike zasluge predsednik dr. Masaryk, ki je de-loval ne Ie za svobodo čeho - slova-škega, temveč tuđi ju^osloveftske^a naroda. Svoj Kovor je zaključil s tri-kratnim vzklikom predsedniku dr. Masarvku. Dr. Masaryk se ie zahvalil v prisrčnih besedah in je poudarjal, da je vedno. v Rimu. v Svici in povsod deloval ne Ie za čeho - slo-vaški, temveč tuđi za lujroslovenski narod. Jujjoslo venski interesi mu bodo vedno pri srcu. Nato je predsednik dr. Masaryk priredil cerele. h kateremu je bilo povabljenih kakih 60 oseb. Ob 16. ie praški župan dr. BaxasprejemalvObecnem dumu zastopnike mest. Dr. Baxa je najprel pozdravil tuje »oste v francoščini, nato pa zastopnike jujfoslovenskih mest v srbo - hrvaSčini. Govorili so različni zastopniki Francije, Anglije, Belgije in drugih držav. Pri govoru zastopnlka iz mesta Rima je doSlo do incidenta. Ko je namreč italifanski zastopnik v deklamatoričnih bese* dah poudarjal. da se je Italija vedno borila za svobodo vseh podjarmljenih narodov in da Je držala svojo besedo. da so se vsi narodi osvobo-dili, kateri so to zaslužili, so fccoelo-renskl zastopoBd dcmonstraU?ao ln korporattvao satmstn ćronmo la m rrnM ide. ko Ie HaSuMU tastom* tvpi covor koočaL ▼ imenu Jmroslo-venov ie irovortl Ie beograjski župan dr. Košta JovaitovKL Oovorfl Ie najprei v francoščint se zahvalil sa iskren sprejem in pozdravu bratsko Mio - slovaško ljudstvo ter prestol-iio mesto Prago v taman vseca Jn-
ffoslovenskega naroda. Pozdravfl )e demonstrativno čeho - slovaški narod v imenu ne Ie osvobojenih, nego tuđi zasedenih iugoslovenskih ozemelj in je izrazi! uverjenje. da bodo zasedesa. DOdiannUena iugoslo-veaska oženila kmalu v svobodi združena z Ingoalovetisko očetniavo. (Veliko odobravanje pri Jujroslove-nih in Čefiih.) Dalje je firovoril v srbo - hrvaščini in prosil -čeho - slovaški narod, da sodeluje v boju za osvr»b^»e"*e bratov v o^dlarmlienih ozemljih, ko priđe za to čas. Ob 18. je predsednik   dr. Masarvk   priredi!
na Hradčanlh vrtno veselico za tule goste. Jugoslovenski zastopniki so prišli korporativno. Vojaška godba je svirala češke napeve in melodije. Zbor moravskih učiteljev je pel slo* vanske pesmL Zvečer se bo vrSii V Obecnem domu oficijalen pozdrav, s cimer se je pravzaprav otvorila sokolska slavnost. Zvečer bo Vltavg slavnostno razsvetljena. Jutri ztu-traj pričakuje Pra8:a tisoče in tisoče sokolskih društev iz vseh slovan-skih ozemelj. NavduSenje je nepo-pisno.             ___   ___
KrltiCen poIoZal o Italiji.
LDU. Trst, 27. junija. Listi poro-čajo iz Ancone: Dne 26. t. m. ob 3. ziutraj se }e uprl en batalion 11. pol-ka bersagflierov (strelcev), ki bi isti dan dopoldne moral oditi v Albanije Že dan poprej se je med moštvom moglo opa7iti, da nekaj vre in da se pripravlja nekaj izrednega. Voiaki so se odločno uprli povelju za odhod v Albanijo. Ob tej uri je imel stražo v vojašnici samo en častnik. Uporniki so nfega in ostale ^arže razorožili in iih zaprli. Zaprli so vrata in na okna postavili strojnice. Tekom dopoldne-va je divij. poveljništvo naročilo polkovnikti, naj napravi red. Zato mu je dalo na razpolago vojaštvo in var-nostrto stražo. Ćete so pbkolile vo-jašnico ter postavile okoli nje strojnice in rudi dve bateriji topov. Ker se uporniki nišo hoteli vdati, so čete za-čele streljati na vojašnico. Oddanih je bilo tuđi neka} strelov iz topov. Uporniki so odjrovarjali in ranili već vojakov. Bilo je tuđi nekaj mrtvih-Kasneje je začel okoli vojašnice patrolirati oklopni avtomobil, ki se je spopadel s Četami. Začeli so na obeh straneh streljati, vsled česar je bilo ranjenih več oseb. Popoldne se je polkovniku vendarle posrečilo priti v vojašnico in pomiriti upomike. Pola-goma so vdrle v poslopje čete ter razorožile in pozaprle uporne bersa-gliere. Upor pa še ni končan, ker se majhna četa nezadovoljnežev §e vedno upira, — Prelšnji večer je prišlo v vojašnico par sto oboroženlh civili-stov, ki so nasrovarjali bataljon, naj se upre. Ti dvilisti so skupaf z uporniki tekom dopoldneva in dober del r'Otx>ld7ieva streljali na Čete, ki so oblegale vojašnico. Večji del teh ci-vilistov so 5ete. ko so polasroma vkrv-rakale v vojašnfeo. razorožile in jih z drugimi upornfk vred pozaprle, — Prebivalstvo je zelo razburjeno. Vse trg"o\ine so se takoj zaprle. Delavska zbornica je tako} proglasila splošno stavko. Po mestu demonstrirajo cl-vilisti proti vladi in zlast! proti militarizmu. Med demonstranti so se nri-nile tolpe malopridnežev, ki so jele pleniti. Votaštvo in vamostne straže. so velik del teh tolp polovile, izgredi ta se klfub temu nadaljujejo.
Včeraj 26. t. m. Je vojni mfnister Bonomi na iirterpelacijo poročal o dogodkih v Anconi. Poročilo se približno strinja z vestmi, ki so iih listi prejeli iz Italije. Na koncu ministro-
vega govora so soci}alisti burno za-htevali, naj vojni minister pove, kam so bili vojaki namenjeni. Minister je bil namreč dejal, da se enajsti polk bersaglierov premesti iz viŠjih ozi-rov. Ker minister Bononl ni hotel po-vedati, so socialisti zagnali velik hrup. Vladne stranke so odgrovarjale. Nastal Je velik vrišč, tako da ie moral predsednik dvakrat prekinuti sejo. Seja se je zaključila ob velikem r&z-burjenju vseh strank.
LDU. Trst, 27. junija. Listi objav-Ijajo poročilo »Agenzia Stefani«, k! pravi, da se je v Anconi red skoraj popolnoma vzpostavil. Vojaški upor je takorekoč končan. Pač pa še vedno krožijo po mestu razne tolpe, kl se poizkušajo okoristiti ob teh de-monstracijah. Tuđi tuka! se red po-lagoma vzpostavlja. Računa se, đa bo tekom današnjega dneva (27. t m.) mesto zadobilo zopet normalno lice. — Listi dostavljalo, da se še vedno čujejo streli po mestu,
LDU. Trst, 27. junija. Listi poro-čajo iz Piše z dne 26. t. m.: V Plom-binu so izbruhnili hudi nemiri, ker Je prebivalstvo ogorčeno radi narašča-joče draglnje. Ob 10.30 dopoldne so se rudarji oborožili s svojim    orod-jen% napadli trgovine in Jih oplenlli, Ko Je nastnpila varnostna straža, so |o rudarji napadli s streli m ročnlmi granatami. Karabinjerji,   kl so imeli nekaj izgub, so začeli    streljati    iz strojnic na množico, vsTed česar sta bili dve oseb! ubiti, približno 50 pa ranjenih. Rudarji so vrgli bombo pod eno strojnico, vsled česar se Je !e-ta razleteta ln ranila vse vojake, ki so stali ob njej. Pri tem sta bili ubiti dve osebi. Izgredi hi plenitve trgrovtn set] v predmestju nadaljujeja Karablnerfi ki so streljali na množico, so bili pr&-, šibki in so se morali umafchiti. Upor-i niki so zgradili barikado.     Popoldne^ so se izgredi ponavljali. UpornOd so; napadi! vojašnico karabinjerjev in Jd skušali zažgati. Vojaki so lačeli streljati in prisilili napadalce,   da so so umaknilL Rudarji so nato vđrli na po-! stajo in razdejali   urade,   dočim   Joj druga skupina dnmonstrirala po mestu.     Okrog 18. so }ih ustavili tifle oklopni avtomoblli, ki so v kratkem razprSili izgrednike. Red se Je kmalu na to vzpostavil.     Pri Izgredih Je bilo mnogo oseb ranjenih, b^je Je tuđi nekaj mrtvih.
fažia izpreneriha đoloOl glede noža iitirioznili preflmetBT.
Prepoved glede uvoza luksuri-oznih predmetov, katera je bila objavljena v Uradnem listu št. 41 z dne 31. marca 1920, je sedaj izpremenje-na in omiljena z naredbo flnančnega ministra z dne 10. junija 1920, broj 38.185. Po tem ukazu Ie dovoljetio zopet uvažati sledeče stvari: iz carinske postavke 278: zamet utls-njen, za moŠko obleko; iz postavke 284: traki za čevlje; iz postavke 35J. patroni za slikarje; iz postavke 359: tkanine iz zime; iz postavke 372: čevlji iz tkanin vseh vrst, izvzemšl svilene in polsvilene; Iz carinske postavke 413: ščetke za brivce in sa zobe; iz postavke 419: gumbi iz kosti in roževine in drugega priproste-ga živalskesra materiala za rezbaruo; iz postavke 434: sedišča za stole; ii postavke 440: lasnice in gumbi bre» finesa in najfinejše^a materiala; iz postavke 444: gumbi iz koščanca; Iz postavke 456; patrone za slikarje; iz postavke 505: gumbi iz porcelana; to postavke 518: gumbi iz stekla; iz postavke 572: gumbi, zakačke, za* ponke in druge potrebščine iz železa iz jekla za izdelovanje moške in ženske obleke; postavke 595: gumbi m cinka; iz postavke 605: gumbi iz čina; iz postavke 622: izdelkl iz mede-nlne, ki služilo za tehniške, stavbin-ske iz obrtne potrebe: iz postavku £30: predmeti za uniforme in mašna oblačHa: tkani ali Pleteni trakovi brez oztra na matertat kl po načinu tzdetka slnitto za okras ln ooremlle-«|e soikli kiobakerv. ako Sli uvažalo tatotoTalcl klobakoT.
Po novem ukazu se pa mrepoT*-dala rroi: laktranasa mađM (oostav-ka 374). obarala b laklraneta ttsnia (postavka 379) afl deO te takesa ntria IntolaaL otarala te fetaaoren «ala afi ddl te lakata rada. prfltro-loM lakirano mmđt xa otnivala (po-stavka 386). kdttečM  taMUbM.
denine, kl ne služik) tehničkim, stay-benim in obrtnim potrebanu
Po novem ukazu je minister po-oblaščen, da dopušča import vseh predmetov, kl so potrebni za mdu-strialna, tovarniška ln obrtna pod-jetja, toda pod posebno uporabno kontrolo, ki jo predpiše minister fl-nanc. Pod enakimi poproji se bo dopn-Ščalo import obveznega materiala in kirurffičnih potrebščin, kakor tudl lekarnarskih meril.
Blasro, katero je grori navedeno kot prepovedano za Import, se sme uvažati, ako je bilo odpravijeno tekom 10 dni po uvel javljen ju te ara ukaza ali pred tem časom ter ako dojde na naše ozemlie tekom 2 mese-cev. Glede posrojev, katere je Izpolnf-ti. in dokazov. katere je donesti. ve-Ijajo predpisi v ukazu z dne 22. marca 1920, C Br. 22.892. Ta ukaz velja tako za potnike kakor za posrne po§*-Uatve.
One predmete, katerih uvoz te prepovedan po naredbi z dne 19. marca 1920 in po predstoječem ukazu, smejo uvažati naSi državljani, k! se vračajo iz inozemstva, kjer so se mudili zaradi zaslužka. Vrednost ne srne prese^ati 100 dmarjev.
Klerikalizem v sodišču*
(Dopia)
Noto mesto, 23. junija 1920. Danes bi se imela vršiti pred tur kajšnjim okrožnim sodiščem vzklicna rasprava v zađevi tožbe ra4i žaljenja ^aati znanoga klerikalnega vol jaka, zu-žemberškega Vehovca, proti notarju Carliju. Kakor sem 2e svojčas poročal, bil je notar Carll v prvi instanci popol-noma oproščen obtožbe, ko Je o&tal Vehovca, da Je moraliftno maniTreden Movelc in propalica, k«r Je Vehovtn dokaza! toliko podlih in neHstaih d#-janj, da se mu je dokaz resniee* naimv« aort sjajno poutt&l*    JUbtm MPfcj
fltranatto sođiMe ne bi moglo prve •od-ba spremeniti, kor so bili doprineŠeni dokazi, nničujočl za Vehovca.
Toda Vehovec in njegova družba ni mirovala. Ohrabrena veled sedanje \z-ključno klerikalne vlade, je zasnovala nacrt, kako bi kljub jasnim dokazom redila svojega veljaka - nepoštenjaka in ugonobila ter obsodila moža, ki si je upal povedati Vehovcu v obraz, kako podel človiek da je. V našem franČi-fkanskem samostanu se je zasnoval ta nacrt in pri njem so sodelovali sedanji ssaoaenii vod ja okrožnega sodiSca dr. Polenšek ter prejšnji nemškutar okraj-ni sodnik dr. Fischlnger, oba zagrizena klerikalca.
Član sodečega senata je bil tuđi svetnik Knder. Ker je fcuder objektive« sodnik, ki si ne da vplivati na svoje mnenje, ga je bilo treba odstraniti ter spraviti na njegovo mesto druge ga, omabljivega, ki bi se pri sedanjih raz-merah dal nkloniti. V torek zjutraj je vložil VehovČev zastopnik predlog, s katerim odklanja sodnika Kudra, češ, dft kot predsednik naše krajevne organizacije JDS. ne more biti »odnik v politični pravdi. Dr. Polenšek. ki jo dobro vedel, da bo prišel ta predlog, se je na-pravil bclnega ta dan in ostal doma, da bi se zdelo, kakor da s stvarjo nima ni-česar skupnoga, Toda vsled njogovega izreonega narocila, da se mu imajo vsi spisi donesti na dom. dobil je v roke tadi ta predlog ter ga rešil, kakor je bilo že dogororjeno, ter določil druge-ga sodnika, mesto Kudra, kot člana senata, dasi ne bi smel v stvari sploh oA-ločevati, ker je bil ravno za to pravdo že odklonjen po notarju Carliju, ker je, ko je bii še v Trebnjem. tuđi spravil tamošnjega notarja Tausesa k vojakom.
Sre&er na to pa •• }• sfeats r w mostanu franči&kanov arušb*, oostole-6a is Vebovčevega zftfttofmik* dt. Na-tlačena, patra Pavla In le nekaterih drugih odličnih klerikalnih veljakor. V tej družbi se je nahajal tadi dr. F i -»chinger, ki je imel biti drugi dan v senatu poročevaleo v pravdi, tedaj najvažnejdi član aodiftfia. Naravno je, da se je govorilo 1© o pravdi, kajti ▼ ta namen je bil sklican ta sestanek. Družba se je veselila nad tem, da drugi dan po intrigi zmaga krivica nad pravico. Popivala in napijala si je ta orna družba — daled čez polnod, do drage ure zjutraj, popolnoma sigurna, da se njeni nacrti ne morejo ve$ preprediti in izjaloviti.
Toda tuđi noć ima svoje oči in zidovi našega samostana nišo tako ne-prodirni, da se ne bi vedelo, kaj se za njimi godi.
Kot bomba je u cinkova lo, ko je Carlijev zastopnik drugo jutro pred razpravo v posebnem spisu vso to korupcijo pojasnil, odklonil ćelo sodišče. Take zmede in takega posvetovanja ter tekaDja semtertja še ni videlo naše sodno poslooje. Dr. Polenšek se je krševito držal tega ,da 3e mora razprava resiti, kljub tema, da je bila korupcija, ki 3e je izvršila v prilog Vehovca, na dlani in je dr. Fischlnger priznal, da je v samostanu popi val. Prebrskalo »e je vse knjige, ki bi mogle dati le količ-kanj opore za to, da se v očigled takim razmeram vendar le razpravlja in no-tarja Carlija po krivici obsodt Po več kot dveurnem cincanju semintja ter sklepanju se je vsa stvar odložila, ker se je vendar uvidelo, da je skandal, ki se je dogodil, prevelik in da bi krivica, ki se je imela zgcditi, vpila do neba ...
Dneune uesti.
V Ljubljani, 30. /unija 1920.
—  Regent Ijubljanskemu županu.
Nj. Visokost regent je blagovolil ljub-Ijanskemu županu večkrat izraziti svoje veliko zadovoljstvo nad pri-srcnim sprejemom v našem mestu. Takoj po pozdravu pred južnim kolodvorom je regent živo stisnil županu foko ter mu naročal, na) bo tol-tnač njegove radosti, ko je stopil na tla slovenskega glavnega mesta ter njegove iskrene zadovoljnosti nad pozdravi, ki so ga spremljali vso pot do Ljubljane. Ko je regent posetil naš magistrat. \e zopet izrekel svoje zadoščenjo nad dokazi ljubezni po mestu; nato si je z zanimanjem ogledal zgođovlnsko hiso, vprašal župana, kako dolgo že stoji ta stara zgradba, ogledoval spominske plošče z imeni županov ter cltal, da je po-slednje vklesano ime Ivana Hribarja. Pri avdijencl zast, mestn. uradnnikov Je regent ljubljanskemu županu še tretjič Izrazil svoje veliko zadovoljstvo nad dokazi veselja in udanosti ljubljanskoga občinstva ter je nagla-ial, da Je Ljubljana lepo in zelo simpatično mesto. Posebno zadovoljstvo Je izrekel, da deluje ljubljanska elek-trarna tako brezhibno in bogato, o čemer se !e imei priliko prepričati ob splošni razsvetljavi. Tako velja regentova pohvala, izražena našemu županu, vsemu našemu meŠčanstvu, ki ie enodušno pokazalo, da zna sto-riti vse, kada-r gre za ugled naše Ljubljane. Vse vedenje Nj. VIsokosti, ne§te\ilni prizori in prizorčki so očitno in nedvomno izražaj da je bii naš najvišji gost z našim meščan-sn^m iskreno zadovoljen ter ne dromimo, da je odnesel s seboj naj-boljše vtiske.
—Kraljevfč Aleksanđer v fa«« govtjfa s književnik! in novinari!. V nedeljo po dvomem dineju so bili predstavljeni regentu prestolona-šledniku Aleksandru pesnlk mestn! arhivar Oton Zupančič, pisatel] župnik Fran Finžgar, skladatelj Stanko Premerl, slikar prof. Ivan VavpotiČ in glavni urednik »Slov. Narodac Rasto Pustoslemšek. S pesnikom Otonom Zupančičem in pisateljem Finžgarjem se je regent razgovarjal o slovenski književnosti in o jugo-slovenski literaturi vobče, s slikar-|em Vavpotičem pa o umetnosti na- ! glašajoč, da ga povabi v Beograd, da | mu naslika njegov portret. Napram j uredniku našega lista se Je regent Vrlo pohvalno izrazil.o »Slovenskem Narodu«, se informira! o visočini |dnevne naklade ter naglašal, da tud! bn dobiva in čita »Slovenski Narod«.
—    TetmiŠka   fakulteta.   Vsled neugodnega   položaja,   kl le nastal glede  nastanitve  tehniške fakultete, sklenil je profesorski zbor te fakultete v svoji redni seji dne 25. Junlja ;t. 1. nabiti na črai deski   sledečo izjavo: Dijaštvu se naznanja^ da otvo-ritev V. semestra v jeseni 1920   radi pomanjkanja pfostorov 5e ni zajamčena*   Ali se V. semester pHčne alf ne, se bo objavilo, eventuelno po ča* sopisih, pravočasno i i. gotovo preći Ittpisovilnim   terminom   v   inozem- • «tvu.
—  Za ikmdlso   oaSe   vahtioi t prometu   z teozemstrom.   Plnančni minister Je   izđal % dnem   26. maja 1920 št 69748 odiok,   i katerim se Mbfe&*> trmrnfoe pri naknpovan*
<
zmislu. Kakor Je že splošno znano, Je eden izined glavnih vzrokov nizke-mu kurzu naše valute in njenemu po-časnemu dviganju na^a ogromna izplačila v inozemstvu. Vsled večlet-ne votne je naša zemlja popolnoma izčrpana in ćele pokrajine so čisto opustošene ter se obračajo na centralno vi ado za svoio obnovo. Ako se k temu priračunajo še razne druge dobave v inozemstvu, ki Jlh ni dobiti v naši kraljevini, tedaj se dobi Jasnejši pojm o naših ogromnih izplačilih v inozemstvo, med tem ko so plačilna sredstva v to svrho Jako pičla. Naislabše je pa to> da se cppaŽa, da se pri vseh dobavah v inozemstvu sklepajo pogodbe s plačilom v valuti. ki je nesorazmerno višja od naše t. j. ne gleda se na event. možnost pla-čila v naši valuti, da niti na to ne, da se plača v denarju dotične države, iz katere se blago dobavlja. Nedvomno ie, da se na ta način manija naša plačilna moč ter se mora čimprej one-mogočiti tako postopanje. Ker je g. minister financ v prvi vrsti pokllcan, da vodi račune o našem plačilnem prometu ter ukrene vse potrebno za zboljšanje naše valute, Je odredil: 1. Naj se v bodoče poskuSa sklepati dobavne pogodbe v inozemstvu v prvi vrsti v naši valuti, potem §e-le v valuti države, kjer se blago naro-ča; 1. Na se ne dobavlja v nevtralnih ali onih državah, kojih valuta Je nesorazmerno višja kakor naša; 3. Naj se predloži g. fmančnemu ministru v vedrrost In odobrenje vse pogodbe, v katerih se stranka obveze k pla-čflu v inozemstvu. Pri tej prilikl se pripominja, da se ne bo odobrila m>-bena pogodba, ki v pogledu valute ne odgovarja jromfim principom hi zlasti ne pogodbe o dobavah te držav s rx)vsem rrfzkim valutnim kurzom, ako se dogovori plačilo v boljši valuti kakor n. pr. pogodbe, sklenjeni v Rornunij! ali Pol^ki etc., ako se ni pogodilo plačflo v dermrju dotične države temveč v tnjem novcu veCJe vređnostf.
— 2 unfvence. Za đelcana tefinlSke fakultete v Ljubljani v 5tudliskem letu 1920/21 Je izvolien Makso Same«, profesor kemije. 2a dekana teološke fakultete pa Ale5 USeničnik, profesor filozofije.
—    Krateru!   odbor  narođneca sveta v VetrfnjH fia Korolkem — «e obrača na slovensko občinstva slov. društva fn zavode s   toplo   proŠftk>. da nam damiete slovenske, hrvatske In srbske zastava, kl ffh lahko potresate. Lahko boste to stortli oo đnevfh slovestiosti.   E^nijte po svoflh   nat-boljših močeh. da bodo olftpolafo   ob slovesnih ornfkah   tndl ▼ nt«em ut-jnleenem Vetrirjfu loeotlovMttk« tr#-bojnioft.
—   Pocđnnr   feeoitf>iWMi   Sto-r^acev. V duhu z vanti vaši sodedUS ttsočletnem robetvt  te   ttsodetoih satij   našega   naroda   poifllamo   fes osrčia svobođne fn seđtnieiie domovine udane pozđnve naiemit kraHn MaUažu te njegovi vojikl. Beottnjskl Slovenci.
—  Antfupofofkf Irmsnv v IHi Hol V prvi polovici S4pt€oibra 1M0 «e bo vrlfl v Partoi kongres M vrtK novit«v MenHicilOMdMC« bfttftrtft m atitropoteeija  Đlnktortl  prfMv* Hahuai flđbm ii mdkl fc Nfca
Zupaniča,   da sastopA Jugoslo-vene.
—  Reffoatovo đwMo u airoauH Ine vseaćtliščnike. Rektorju univerze dr. Plemlju |e izročfl major   Radko Raketič 40.000 kron kot dar Njego-vega Visočanstva prestolonaslednika regenta Aleksandra za siromašne dl-jake ljubljanske univerze.
—  Pravoslavna služba božta y LJublfant katere se je udeležil    regent Aleksanđer, se je vriila v evan-geljski  cerkvi   in ne   v pravoslavni, kakor je bilo pomotoma poročano.
—    Uvažanje    blaca ▼ obmelni pas. Uvažanje predmetov. omenjenih v § 3 pravilnika z dne 16. maja 1920, pod št. 238^ »Ur. L.«. Iz drugih kra-jev naše države v 15kilometrski ob-mejni pas tostran demarkacijske crte, je dovolieno le z odpreflinlml  Iz-kaznicami. Te izkaznice izdajajo oni mestni magistrati, oziroma    okrajna glavarsrva, iz katerih    področja   se blago izvaža, in sicer samo na podlaci potrdila občinskih oblastev onih občin, v katere se uvaža, da so dotični proizvodi tamkaj potrebni. Blago, ki se uvaža v ta pas brez    odprem-nih izkaznic se konfiscira.
—- Kavclje za telefonske pogovore. S 1. julijem t. 1. morajo vsi telefonski naročniki, ki se hočejo Se nadalje udeleževati medkrajevnega tele-fonskega prometa ali predajati in pre-jemati brzojavke po telefonu, položiti pri svoji telefonski centrali za vsako vrsto tega prometa posebe jamčevino v znesku, ki bi kril pristojbine narastle iz tega prometa vsaj za en mesec naj-manj pa po 50 dinarjev = 200 kron. Ako je jamčevina med mesecem do 3/4 položene svote izCrpana, se mora nadopolniti do prvobitne svote. Konec meseca se morajo računi iz tega prometa v treh dneh poravnati.
—  Interesi naših driavUanov  ▼ NemčBL Oddelek za izvrši te v med-narodnih poirodb v Beogradu je po-daljšai z odlokom št. 912 z dne 15. ju-nija 1920. svoječasno že do 20. maja podaljšani rok za prijave posrodb, katere so skleniii    naši    državljani    z nemškimi pred 5.  februarjem  1919., do 30. junija 1920.   Interesiranct   ki jim ie na tem, da se njihove pogodbe izvrše, naj jih   nemudoma   prijavilo zgroraj imenovanemu oddelku. Prijave po 30. t. m. se ne bođo vpo§teva-le.   (To notico smo   dobili v objavo dne 29. t. m. dopoldne.)
—  Obrtniške vestL Mestni obč. svet Je y svoji zadnji seji ugodil tem-le prošnjam: Katarine Anzlinove   za prenos isrostilniške koncesije s Reslje-ve ceste v Hradeckega vas št 48, St Bergantovih dedičev za   prenos «ro-stilniške koncesije na Sv. Jakoba tr* št 2 in Josipa Plankarja za   prenoti ijostilniške koncesije z Doleniske ceste na Karlovsko št. 4. Odklonjen* so bile prošnje za arostflniške koncesije Neže Kočevarjeve, Marije Vollman-nove In Katarine Erženove.
—   Otvorltev Javne govorllnlce v Rimskih  Toplicah. Pri poštnem  in brzojavnera uradu Rimske Toplice, ki Je uže dosedaj posloval kot telefonska centrala,  se  je  dne   12.  junija   1920 otvorila javna govorilnica.
—   Ustanovitev  poštnoč«kon»-ga orada v Zagrebu. Poštni čekovni urad v Zagrrebu priČne poslovati dne 1. julija. UradnJ prostori se nahajajo v Narodni banki SHS V Juršičevi ni.
št. 21
—  Upravna komisija tehnliko-
vlsokošolsklh fonđov v Ljubljani, (Turjaški trg l/I.) razpisuje xa Studijsko leto 1920/21 podpore iž tehn. visoko* lolskega študijskega fonda. Vlsokolold-tehniki, ki reflektirajo na tako podpo-ro se opozarjajo na tozadevni raipis v .Uradnem listu".
—  „Državna posredovalnlca za delo*.  Dela ilčejo:  pisani,  moči, trgov. sotrndniki in sotruđnice, dninarji in dninarice, natakarji in natakarice, sluškinje, kuharice, čipkarice, kljnčav ničarji, kovači,   ličarji, mlinarji, peki, vratarji, oskrbniki. V delo se sprej-mejo: služkinje, kuharice, gozi de* lavci,  hlapd, dekle,   delavd,   vajend razne stroke,  mizarji, lidarji, tesarji, pletarji itd.
—  Poroka. Q. inff. Leo Mendn-ger, gradbeni svetnik v Ljubljani se je poročil pretekli teden z gdC Anlco Tratnikovo v. Ljubljani, Bilo srečno!
—  Poročil se je v Pragi gosp. Jan KoStif, sin inanega čeSkesa industrijalca Koltifa,   i  gdč.  Ruženko Spitalsko, hčtrko vfSJega ravnatelja Zlvnottenske banke v Prag!.
fc — Umri Je dne 28. t nt g. Pr. Slajpahu, magistru famtacil« *h£*k Vlado.
— UMri fc dm » i wl na thl-booeni   potovanja   med   Spltto« In Makarsko,   mmM od srtM   ktpL f. Janko K#rsalk» kontrolor tobaone tovara« v Splitu. Pokojnik te la ana-na narodne Kersnikove rodbina. Bn |e odulevUea narodajak   la   ođlien pavec - temriet Slulboval Ja vat tet v DeimacOL Ob prevrata |e prilel v LlnbUanOh od koder Je bđ premeUefk ▼ Beograd, na kar je M Imenovan na svoje novo ektftefio maslo y Splita. Pokofeiku kodt ohraalea te S90-n*t niogDvi rođbiol nife »dUdJe,
Đnm 28. finija sta &k t OkreSlJa na Katnntlko sedlo ena partija turlstov Iz Ce-l)a in droga te Soitanja. Pri Prischaufovem doma so opazili navioči turisti povratek islatnlkov s Kamniškega sedla okoll 14. t daljnofledom. Ko to prišli prvi turisti na •aeillče pod skalo, to gledalci * OkreSlJa opazili, da ie ena oseba zdrknila po zne-tiiču navzdol in se drča'a Cer prodlSče na dm« nižje ležeći sneg. Slučajno navzoči načelnik sa vinske podružnice SPD gosp. Ft. Kocbek ie tako] slutil veliko nesrečo. Hitro je poklical pastir]a z OkreSlja In šel t gosp. A. Karčetom na mesto nesreče, kjer so našli ponesrečenca na snežišču ležeče-jra ob skali, strleči Iz snežišča. Ponesreče-nec Je Valter Kosek, medicinec Iz Celja, kl Je t svojo Ženo in z bratom ter prijateljem VVnsserJem napravfl izlet v planine.
Na snelišču mu je naenkrat zdrknllo ter ie drčal okoli 20 metrov po snežišču, 90 metrov po prodišču in po drugem sne-žiSČu okoli 100 metrov, dokler ni z glavo treSčil v skalo, molečo iz snežiSča. Pone-srečenec Je imeJ časlh ŽivČne napade; mor-da Je na snegu imel naenkrat tak napad, ker ga je po prodišču valilo povprekf po drugern sneži§ču pa Je drča! na trebuhu le-žeC z glavo navzdol. S pomočjo pastirja, gosp. Karčeta In doSHh SoStanjskih turistov so ponesrečenca prenesli na Okrešelj v biv-So nemško bajto. Ponesrečenec ie imel na glavi velike smrtnonevame rane na teme-nu in nad levim očesom blizu senc. Bil je popolnoma brez zavesti, kmalu }e imel zatekle obrvi In ustnlce. Iz ran pa je hudo krvavel. Načelnik podružnice Je takoj pf>-slal po liudl k Phkernlku, ki so doSli že ob 19. !n odnesli ponesrečenca, M Je pri slapu Savlne pod Rinko umri. Obenem z Jose-kom se Je ponesrečila tuđi njegova žena, ki pa Je obričala na prodiSčn. Spravili so Jo na Okrešell. Dobila Je samo lahke rane na rokah in no^ah. KakSno je stanje moža, se J! na željo navzoCth sorodnlkov ni spo-ročllo. Opomnlti Je treba, da ]t bfla celjska turistovska družba slabo hrfbovsko opremljena v navadnih salonskih čevlffh In je nesreča nastala vsled turistične neiztirjeno-srJ ponesrečenca.
Soholsfuo.
Umri I« brat Otmar nerman, ođbomlk In dolgoletni član Sokola Vič fn Dmštva za zgradbo Sok. doma na Viču. Đratje obeh dništev se pozivljajo, da se udele2e pogreba v kroju kl se vr51 v Četrtek I. Julija iz Rožne doline 5t. 184. ZbiraliSče pred solo na VlCu ob pol 5. Odbor Sokola VIC.      k
Sokol Polje priredi r nedeljo, 4. Julija t L svolo prvo javno tclovađbo po 8 meseC-nem delovanju. Nastop se vrši na prostoni ▼evšice papfrnlce v Vevčah (t9c telovad-nlce). Po nastopn velika vrtna priredJtev Istotam. Sodelufe celotnl orkester br. dru-Stva Sokola I. ZaSetek ob pol 16. VaMJo se vsa br. društva, da se po možnosti udeleže tesa našega prvega Javnega nastopa v čim veČJem števlln! 4. Julija vsi na VevČe! Do viđenja v nedeljo, 4. Julija v Vevčah! Bratski Zdravo!                                        k
—  Štepanjstremn Sokofn }e po-đaril ob prflfk! svčjeg-a godovanja gr. Peter   KoSak,    srostflničar   pri Frtlncu 500 K. Iskrena hvala! Vivat segaens?        __________________k
Draitoene oesfl In prlredltue.
—  Produktivna zadruga čevflar-sklh moistrov za Sloveniio v Lfablia-nl rćff.   zadr. z omej. zav.   vabi   na svoj izrednl občni zbor.   kl se   bode vr&il v nedeljo. dne 4. Julija 1920. ob 9. uri dopoldne v restavraciji Narod-neffa doma z običajnim dnevnim redom. —   Pripomba: Ako bi ta občni zbor ne bil ob določenl uri sklepčen. vrSI se pol ure   pozneje   drujfi   na istem mestu. ili z   istim   sporedom. osebna vabila se ne razpošiljaja
nalnooelSa poroCIla.
REOENTOV POVRATEK V BEOGRAD.
LDU Beocract 29. junija. Dvorni vlak. s katerim se ie vrail renent prestolonaslednik s svojim sprem-stvom v Beograd, fe do§el ob 19. v Zagreb, kjer so sa na kolodvoru pričakovali zastopnikl vlade in vojske, da se ponovno poklonilo pre-stolonaslednlku. Vlak Je po kratkem odmoru krenil dalje.
LDU Beograd. 30. hitila. Regent prestolonaslednik Aleksanđer se le đanes vrnil ob 8. deooldnd v Beograd. Prlrejen nm Je bfl svečan sprejetti. ALBANCI SO ZAVZCU VALONO!
LDU Beograd. 29. Junija. »Pravda« priaaša brzojavko Iz Skadra, da š6 albanski vstali imeli Dred Valono kud bol % ttalUani ter da so do napadu tavsaO Vakmo, ori fitmtr to za-M italBBiisko sraralzflo.
LDU Beograd. 29. Junfla. »Prav-<la« poroča Iz Londona: Rimski do-Dtsnflt Usta »Times« poroča, da se Je pritela vstaia proti italllansklm Se-tam t Skadru in da je prekinjena zv«a med italljanskimi četaml v Sktdra tn četamt M so v Sv. Ivanu Medttanslcem.
sEKvesnuctrc
LDU Btotrad. &. hmttau Mfnl-st«r sa pravotodi# Marko Trifkovlć |f potlftl Narodnttmi predstavniitvu sakooskl peeđbMk   M  fcaicmcm  afi
Imetje pođanfleov neprijateljskih rđr-žav stavlja pod državni sekvester. Dokler ta zakon ne bo reSen. se bo to vprašanje uredilo z začasno naredbo, ki jo je že podpisal regent prestolonaslednik Aleksanđer. FRANCOSKO ODLIKOVANJE DR.
SCHEINERJA.
LDU Praga, 28. junija. (CTU) Francoski minister Barthou je izro-čil starosti češke obei sokolske div Scheinerju oficirski križ častne 1^ gije,__________________________
—  Razglednice o spreienm   regenta Aleksandra   je   založilo Društvo   jugoslovensklh   novinarjev   v Ljubljani. Serija obsega osem prizo-rov In sicer:  1. Pozdrav predsedni-ka dr. Brejca na kolodvoru.   2. Regent pred častno stotnijo. 3. Nagovofi župana dr. Tavčarja   pred kolodvor rom.   4. Skupine   narodnih   noŠ   iz AdlešiČev,    Marindola   in    Zumber-ka. 5. Skupine narodnih noš na Wii-sonovi cesti. 6. Regent v trenutku po pozdravu beerunske deklice. 7. Spre-vod pred    vlado, Sokol    na   konjih. Razglednice   se   prodajajo po 2 K V prid pokojninskemu skladu novinarjev in se dobe v nastopnih   knjigar-nah in trgovinah:    Narodna knjigar-na v Prešernovi ulici, L. Schwenrneri v Prešernovi   ulici,   BonaČ v Selen-burgovi ulici.    Jugoslovenska    knjigama   pred Škofijo,   Ničman v Ko-pitarjevi ulici,    LukniŠ na Valvazor-jevem trgu, OajŠek na Sv. Petra cesti.   Zunanja narocila naj se naslove na  Društvo jugoslovenskih novinar-jev jvJLjubljani.____________________
tnrlstllsa In sport.
—  Konjske dirke. V torek. dne 29. junija je priredil dirkalni klub v Ljubljani na prostoru vojaškega veŽ-baJišča vozno in galopno dirko, ki sta obe dobro uspeli, čeprav ni bilo toliko posetnikov, kakor pri prvih dveh dirkah.    Pri vozni dirki je bila prva enovprežna   za    toplokrvne    konje. Udeležilo   se   je   devet   tekmecev, razdalja 1600 m.   Prvi je dospel   na cilj »Maks« gosp. Škrjanca v 4 mlnu-tah 12 sekundah,    darilo 1000 kron; drugi »Ruska« gosp. Fr. Rugelja, darilo 600 kron; tretji »Dantea« gosp. Fr. Kodele, darilo 400 kroTL Totallza-tor 20 : 133. — Sledila je enovprežna dirka za toplokrvne konje, razdalja 2000 metrov, udeležend trije. Prvi ie dospel na cilj »Duci« gosp. J. Stupice, 1895 m v 3 minutah 56 sekundah, darilo 1500 kron, drugi »Živa-« prosp. VI. Stareta, 1805 m, darilo 800 kron, tretji »Junker« jsrosp. J. Stupice, 2555 metrov, darilo   600 K.   Totalizator 20 : 116. — Tretja fe bfla enovprežna vožnja za mrzlokrvne korile, dalja va 800 m. udeležend trlje. Prvi Je dospel na cilj »Milo§« srosp. Al Oso-lina v 2 minutah 49 sek.. darilo 1000 kron, drusd »Mi§ko« jrosp. Fr. Kod©-, le, darilo 600 kron, tretfl »Hanzit jr. Mat. Kodele, darilo 400 k. Totalte**-tor: 20 : 19. — Končno Je sledila le dvovprežna   vožnja   za toplokrvne konje, razdalfa 2400 m, udeležtifkov osem. Prva sta dospela na cilj »Junker« in »Dud« sr. J. Stupice, 2755 m, čas: 4 minute 20 sek., darilo 1500 K, draga »Janez« in »MaJcst g. Skrjan-ca, 2400 m. darilo 800 K, tretja »Danica In »Timfe« g. Kodele,   2310 m. darilo 600 kron. Totalizator: 20 : 20
—  Cestna   dirka   za    eno- m dvo^ vprežne vozove   je vsled    prepifilfi udeležbe odpadla.
Zanimivejša od vozne fe Btta galopna dirka. Prva je bila kmetska dirka na razdallo 1200 m, dirkačev 7. Prvi je dospel na dlj »Mis« g. M. Kodele, darilo 800 kron, drugi »Dlana« g. Krapeža, darilo 600 K, tretfl »Luci« g. Kodele, darilo 400 K. Totalizator: 20 : 45. — Sledila je dirka % zaprekami, razdalja 3000 m, uddež-nikov 7. Prvi je dospel na cilj »Tuga« g. Mirkoviča. drugi »Belec« fc. Tera-na. tretji g. Mat. Kodela. Darila so bila samo častna. Totalizat: 20: 110.
—  Končno je sledila še dirka za mar strom. katere se je udeležilo devet podčastnikov.   Prvi je dospel na cilj g. Fabjančič od dravskesra artfljerii-skega polka, darilo 800 kron,   drurf g. Cevc od vozarskega   eskadrona, darilo 600 K, tretji g. Kos od vozar-skega švadrona. darilo 500 kron, če-trti g. Noster od vozarskegra Svadro-na, darilo 400 kron.
EHrka je v splošnem lepo uspela, žal, da je proti koncu priče! padati dež, ki je pre^iial občinstvo. Opaziti Je pa bilo, da ta prireditev ni dosega-la v detajlffi ni prvo, ni drusro dirko in tuđi med občinstvom nf vladalo ono raspoloženje, kakor pri prvih dveh dirkah. Nezgode ni bflo nobo-ne. Želeti bi bilo, da se za prihodnjo dirko, ki se vrši baje v avgustu, pr©-slcrbi želeraiiško zvezo med me-stom in dirkališčem, kar je prav lahko mogoče in bo s tem ustreženo tako občinstvu, kakor tuđi priredlta-ljem, ker bo obisk dirk slitttrno mno-go večiž. kakor dosedai.___________
fiospodarshe ocstL
fem. LDU Cm rt U, 28. lxmH*> (CTTJJ D&ZK B4ffln X4A   lolaiiđ« «Mi
147. štev.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 1. Juliji 1920.
. —____________________,_______________                                          -------------■—_^-------------------                            ________________________
5« stran«
______^
York 548» London 21.78, Pariz 45,40, Milan 33.60, Bruseli 47JX>, Kodanj 91.50, Kristija-nija 93, Madrid 91.75, Buenos Alres 238, Praga 13.10, Zagreb 7.65, Budimpešta 3.50, Varšava 3.75, Dtinaj 3.90, avstrijske žigo-sane krone 4, Beograd 31.
LDU Dunaj, 28. junija. (CTU) Devine: Amsterdam 5875, Berlin 440, BukareSta 0,
Curih 2790, Kristijanija 2700, Kodanj 2500, Stockholm 3225. — Valute: Nemške marke 436, roramiski leji 320, bolgarski !evi 290, Švicarski sranki 2766, francoskl franki 1200, talijanske lire 900, angjleški funti 2755, fran-coski franki 1200, italijanske lire 900, angle-
ški funti 580, ameriški dolarji 145, carski rublji 220. — Tečaji v pro&tem prometu: Zagreb »9—239, Budimpešta plaćfla pott-
ne hranilnicn 96—108, plačila v žtgosanih kronah 96—106, madžarske žigotane krone 96—108, Prm^a 366-386, Varšava in Kra-kov v poljskih kronah 105—121, čeho - slo-vaSke krone 5000čaki 366-386, čeho-s!ow ske krone manjši bankovci 367—3S7, novi dinarji 850—900.
Polzuedbe.
ProSnJa.    Namiznl prtiček, na kateretn
je  siala pogača    škofjeloške  ženitovanjske
skupine, naj poslie oni, kl sa je shranfl, Ođ-seku 2a narodne naše. 4^fejnj muzej. EUai-wdswa cesta. Prosimo!
Izdubi) je eden izmed rediteljev na Đleiweisovi cesti ▼ soboto popoldne pri sprevodu tlstnico s potnim Hstom, drmani spisi io većja svoto deaarja. PoSteni najdi-telj na) najdeno stvar odda proti nagradi na pol ravnateljstvu.
Dobra aagr*aa za ukradeno kobila V noči od 27. na 28. juniia t L je bilo vlom-Ijeno v hlev hotela »Tivoii« v Ljubijaiil ter
g. Vekoslav DolnjČarju ukradena 8 let sta-
—.^—^——____
ra temoorjava kobila. Na Čelu ima belo Um ii nad kopitom zadnje desne nove beli rob, visoka je približilo 15 pesti. Kobila je vredna 20.000 K. Kdor o tem kaj izsledi se prosi, da takoj sporoči lastniku.
Zgubila se je večja vsota denarja z ttstnico vred, ker denar ni bil last dotične-ga« se najditelj prosi, naj vrne proti dobri nagradi na policijo ali v upravi »Slov. Naroda«.                                                       •
Ulfadno se aaproša ako bi kdo znal za naslov g. Ivana Sernel iz Rakeka, da ml sporoči na moj naslov Marija Jerovec, Velikovec.
N«3la se ie na veselici denarnica * nianjso vsoto denarja in z listinami. Dobi se v Spod. Siški, Gasilska ulica št 219. pri g. Grčarju.
Izgubila se ie v necteljo dopoldne pred rešernom zlata stara broša od narodne nose, najditelj naj jo odda proti dobri nagradi na policiji.                                      k
Glavni urednik: Rasto Pusfoslemšelt.
Odgovorni urednik: ________Božidar Vodeb.
PfvovisinaiajtapS^i^
po 50 vin.   nudi   Em. Šopane v  Rogatcn
RnnfnriCtiniS o°^tnica. traži nanije-ilUlIlUlttliUjd, štenie. Govori srbo-hr-vatski, slovenski, prilično i njemački. Adresa u upravi Slov. Naroda.       4716
Proda se § »oz trave ^ SS!8
ob glavni cesti. Poizve se na postaji Skofljica.                                         4712
Motorna Rala 4 f? ^rs^s?1;
dobrem stanju, se proda. A. MaJek. Vrbnika 248,                                    4708
Kina železoato vino '^.ft1*
DuaajSka cesta, krepča malokrvne, nervozne, oslabele odrasle in otrofce. Naro-čila proti povzetju.                       10800
IrgovsSega vajenes. lVfn^kot
obrazbo, screjme L. Fnrsager v Radov-Ijici. Kdor želi odgovor, naj priloži znamko.                                         472S
flrnđflia \M1 V Kočevski Reki se odda rltilđju lEJfl. 20.0—3C09 smrekovih in bukovih debel na'višjemu ponudniku. VeČ pove Josip JakliČ v HntterhSnser pri Kotevja, ki tud do 10. julija t. 1. spre-jema ponudbe.                                4682
ArnsnlRs zapK d™™1^
tve ter đ'uge gospodarske in premoženj-ske zadeve urejujc Gospodarska pisama dr. Černe, Ljubljana, M.ktošičeva ccs. 6, (Ljudska posojilnica) Telef. 37.          33J7
riulldillU. druge kovine, večjo množino starega bakra, nove papirnate in stare jutaste vreče, 5 vagonov starih vojaških čevijev, bakrene Žice kakor tuđi izolirane in razni drugi stari materijal. Adolf Kraus   stariji, Osiiek.    4706
Dre lim popravlja £R tisz
SI«, mro ¥ tfrMtMO.              3505
Trgovioa na deželi srUT c?tt
dbe   pod   „Brez   koikerence   4689"   na
upravo Slov. Naroda.                      46*9
KniDrtO ^K^ke ^ pisarniSke (tuđi 11111(116 s tiskom firme), dalie pečatni vosek itd. pri L. Pevalek, lldorska ulica 4.                                        4631
MnhnlnUnikD (tr»kovne)  *" svece ima
IflllUUJUViJlAlS  v   zalogi   Ljobljantka  ko-
merc. dražba,   Ljubljani,   Bleiwelsova   18-
____________________4668
Več tesapjev se spreime
tako} v trajno ćelo. Amton ftolfler, Jeranova uL II, Izubijana.      3277
Hrta » Marihnni blizu kolodvora, pn-
UiđS f ndUUUIU, merna za trgovino z lesom z velikim prostorom za skladišče se proda. Ponudbe pod .HiŠa 4690* na upravo Slov. Naroda.                      4890
Trstje za strone izđeloje in prodaja
na debelo in arobno m2 po K 4-80 pri večiih naročilh znaten popust Stelner Anton« Llnbllana, Jeranova »lica 13, Trnovo.                               4256
Surejnie se lakoj sMlinla u,L^.
Ia proti dobri plači in hrani v trgovsko nišo. Istotam se sprejme tuđi šivilja na dor" za belo perilo. Naslov pove uprav-ništvo Slov. Naroda.                       4553
DicDmAi nanir v maPah 10/I° ^tudi s
rlSclllSaJ  jldPIl     slovenskim!   napisi)
od K 4— naprej; dalje konceptni ra-cir, notni papir 12 in 14 vrstni, konfeti Itd. na debelo in drobno pri L. Pevalek trgovina s papirfem, Ljubljana Židovska 4.
4632
Sorodnfkom In prijateljem naznanjava, da nama je  zavratoa pljuČnica ugrabila najin najdražji z&kl&d, edinega sinčka
Uladota
Zapustll naju  je, star koraaj 3 mesece, dne 28. t m. ob  12  uri
opoldne.
I           V Linbljani, 28. junifa, 1920.
.Mag. pharm. Franoe Šlafpata, Meta ftlafpahova. roj Vldmar.
Brez posebnega obvestila.
I          Tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem m znancem, da
i    je naš predobri  soprog, o^e, te-at in svak
Otmar Herman
priaiav Ini. ialmnle« ia poMstnlk
včeraj ob  pol   3   pop.   po   dolgi   maCnl   bolezn!  previđen   s  sv. zakramenti za vedno zaspaL
Pogreb predragega pokojnika se vr§i dne 1. jul. ob 5. Wl pop. iz hiSe žalosti v Rolm dolini 184.
Rotaa dolina, 30. junija 1920.
Zatajo« oitaH.  |
i______         —.—.^^—
I    Brei poseboega aazaaaUa. ■
I          V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom,
I   prijateljem in znancem pretužno vest, da je naS iskre-I   no ljubljeni soprog, sin, brat, svak in stric, gospod
Janko Krsnik
I                      kontrolor kr. to*. «ot.
I   dne 22. jtinija nenadoma izdihnil svojo blago đula. I   Nepozabnega pokojnika so položili v Imotskem v Dal-I   maciji k večnemn počitka.
I          V LI«UIbbI§ dne 28> J^i11 192°-
im mi«: i* tom. mi
DffMln f§ raoško kolo, kooalna banja rlDUd IC iz kovine, električna svetiljka (viseCa) ter dva bakrena ponikljana svetitnika za svece. Naslov pove uprav-ništvo Slov. Naroda.                     4649
Davnliflaira umetniSke in drape (tuđi IMIjjIcDĐIlE s slov. napisi), dalje papirnate prtičke (serviete) kopirne svin-čnike (olovke) na debelo in drobno pri L. Patalek, tldovaka bL 4.    4585
brim Solskim uspehom in sprtčevalom se sprejme pri tvrdki Rudolf Pevec t Mozirjn.                                           4719
VnmnaniAiiba Katera g°sPodifna ali
Au!U|JaS|UQll vdova ima veselje sode lovati s trgovino, naj roda natančne conudbe pod: .Srečolo? 4715" na uprav-
ništvo Slov. Naroda.                      4715
^■••■kt za ceri i en je trt, cevi za UUini Škropilnice, plašči in cevi za kolesa, vcntilne cevi, gamijevo rai-topilo itd. se najceneje kupi pri tvrdkl Iga. Vok, LivMjau.                  3868
UglaSevanje in popravljanje klavirjev
tuđi na deželi. Falfks Pov*«9 «gU-sevalec klaviii«v9 Llvklfasa, Tr-iaika c—U *tay. 45._________4082
Ml nrnHii 2 voza (diri)» napolkrlta ko-Ild lllBlIaJ čija. prsna oprava za 2 konja, v-e v dobrem stanju. Ogleda se iahko vsak dan od 10.—12. ure ter od 5.-7. popoldne. Rimska cesta it. 5, pojasnila   pri A. KnŠIta,   Karfofska c 15
4976
DalmatinsRo uino
tuđi vermut zajamčeno pristno 10, II, 12°;0 priporoča po konkurenčnih cenah veletrgovina vina Barbić 6 Radoslć Novi Voimat y hi&l g. Lapajna.
Kmet & Lubšlna
Temerin9 Badka Tel« 16,
nud! vsako množino vsakovrstnega žita, kupuje vseb vrst les in goriva.   Ponudbe na zgorajSnjo tvrdko.
Drva
trtfa kupi vsako ranolino
Alojzu Plausteiner,
St Jurii ob iui. iel.
Nasljednici Pere K. Koštica
tantralat Bos. »rod. ToMon SO.                                   Pllliala: Btogra««s«¥«. Toltfon 497.
Uvozna I Izvozna trgovina svih industrijskih, kolonijalnih i zemaljskih proizvoda. Izvozna trgovina raznog drveta.
Velika pecara špirita i rakije.
Min MlhmliL Mmuovaiia fivointa radnja: los'pit, (oii Portt tomai-Saia.
TUtrMrii   PB RUM.
••"     8tavfe«M »««|«U«     ~W*
Tavčar & Svetina
LJaMlaaa,   6«sp«svetska   cesta   štev.   i
Irvovrden slrolnlk
k parni tokomobill, veif vteh montai m z znanjem elektromontaže, se iSč« za trajno službo. VpoStevale se bodo samo ponudbe onih reflektantov, ki se izkaiejo s prvovrstnimi sDričevali. Ponudbe na upravo Slov. Naroda.     4634
Koncipijenta
spreme dr. R. Plpul,
odv«tslk v Maribor«.
! CENE DOLI!
Sandale fM ma kros 30.— do ĆarlJI                 50.— saliano.
iwm i seljafc w«a-
9^T     Mastili   atavbnlk     "fM
Ivan Bricelj
stavftMio podleti«, ftafenllM pisama,   LJ«bl|«na9   Sfomlkova
MMf it. 19, nasproti mest. elektrarae, se prtporoča za vsa stavbna dela, napravo načrtov in proračunov. Deio solidno, cene zmerne in najboljSi kvalificirani delavcL
PrroTrstno itakatamo
7 TRSJE =5
dobavlja lakoj v vsald množini dokler v zalogi najceneje tvrdka
Jn. M, ljuljan. lintAa il. 22.
Kdor enkrat narott, kupi večkrat ker se prepriča, da dobi   najboljše blago.
ORODJE
(ALAT)
priporoča
Odon Koutnv
&la*l|ana, Kolodvorska  37.
Telefon štev. 460.
Stavbeno   pod]et]e
lm. Jis. Dik
EranlP   SlOTonlla
IzvrSaje:
BctMskt la I«l«if)b«tOBske Zjrmm*  mm Israb*   w%šalh
Blektrama
MmIm sajraA«
Jaseva
Okraiaa Bavar#vam|a
lUdarsa iitelri|. aapravt
KuaJUaall«
Vad#|anie
VlMka ataviM ▼••* frat
PalJaMlaha pMtopfa
C«ata« atavka
ter ima na razpolago veliko množino okroglega železa za Železo-betonske zgrađbe.
ANILINSKE
BARVE
■      ■• volno
pavolo
svilo7
nemfld fabrikat  uporabljive s  ld-
•liiio in brez nje, uvtte v karttnih
I po 1 ta 21/. S aa^l t akladiača
BuaitiMua aTS^ekSai: STR?
Hadorzabffaojave: JbtaatravlasNi1.
I av^jk^L_^^^Aa^. - ^^^^^^^^^^^^^^^aj^ a^^ai ^Baaaa%aaaaaa1k_
L                                                                                                ________t
OiMalfl n diEilanta defa i hoteli
dali. Pmntfbe da 8. jilija u
upravo hotela.    4709
latoga poblitva  in Upetoiska dalamlea
Brata Sever,
LJabliaaa, Ooapoavetalui o. (Kolizej)
priporoča     vsakovrstno    pohištvo    po zmarnih cenah. Vabimo na ogled!
Kupujem In zamenjum
staro zlato in srebro. Velika zaloga zlatnine in brlljantov. Lastna delavnica.
Alojzij   Fuchs,
Selanbargova ul. 8.      1607
Kupujem
po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru.              9919
Bukova drva
po 1 m dolga, lepa, sekana v septembru 1. 1919, se prodajo po 150 K kubični meter tuđi na drobno. Poizve se v Anontnl ekapadlcijl Al. Mata-nt, Ljubljana.                            4453
la ulja* od koiUca, sumpor, kava, papar, edenu kUettmi, clajeretitl papir, koiomas, pflit* ako uUo I druao nudja us n«|« J«fHnlj« cijona
Beiolil Heomann
Zagreb.   Poslovnica:   Ulca   73.
Telefon lnteruros 377. Đrsojevl:
ENOROS.
Konjak
Pri slabosti vsled  starosti,  težkočah   v želodca, pešanja moči, je
star vinski konjak
pravo življenje vzbujajoče sredstvo. Dve titrski steklenici posije z zabojem vred Jcot zaporno blago franko za naprej poslanih K 180-40, ter a porto in pri-stojbino (odbivSl povzetje) 16*40 K skupa* za K 19680
Bllli Hflrfl veleposestnik, grad Oolič RIO UcIU, pri   Konjicab,   Štajersko.
3946
f                       MedUam
vsakovrstna
živnuo potrebićlne
Gjorgje Grujić
KLINGERIT
eftoestf emietiarOf tehnlCne
ODON KOUTNY
Ljubljana, Kolodvorska   uL  37.
Telefon St 46a
jnDRijjr
Mirodilnica in zaloga
fotografskih aparatov ter
potrebščin.
UiHp, fctalupa i[ i.
iarriU m «Weke „TEKLA44. Pralo praškL Čistila za slamnike „STRO-Wmr. NaetaKStflt tetaka. Haime-ttno toaletnega mila. „RO/NI PRA-Sda lajboljsc aftdstt« a ncgofi-ejt aetlL Prdzkašcao oaera trabt^i Mtti m^UKL — ParRa^ ii 'diiaf e. Srcjstra ia koflicnrinmje jaje — — Ktfleetl)tiiraia altfa ttnp#yi

Isborno vlaleeo
pivo v stekleDitah
razpošilja v vsaki množini MavrMij Hayr ml, v Kranju.
■------------------------------------------------------------------------------------------------------— ■■
B. f. MA
w              BaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaBBBBBBBBB^Bai
uglaaavaloc  glaaovlr]ev In trgovao z glaablll
Ljubljana, Wolfova ul. 12
Zahvala.
Podpisani se kar najsrčneje zahvaljuje gospodu dr. Jeniterli rudničke mu zdravnlku v Trbovljah za njegov i zvao« redni tmd ia fino ravnanje pri porod-niSki operaciji moje žene, Gospodtj doktorju se imam zahvaliti za življenje svoje Žene in novorojene h^erke, ki sta danes zdravi in čili.
Trbovlje, 22. Janija 1920.
Joilp Strojj
posestrrlk in gottiiničat
Kavo, iaj
Cokotetfo, Kakao, Bonbone« Kavnlpridetek,
PvondoBfftOf
Roslno,
ParadllnUce,
»St
SNvo9
Difovo,
Konjak,
Rom,
Sampanloc,
Namtona vi«««
razpoSIlja  po  vsem   kraljestvu.
Prelaniova uL S4.
CUO
do]d (harfa) za tkanine
Glavno zastupstvo za Jugoslavije
Oskar Fuchs i drag
Talalott 11-38.
Zagreb, Vlalka ulica 59
KEMIKALIJE. |
JUaun.                                               I
Borakskrist                                   I
Karboliia kistom 100 %.               I
Kaliiev oksalat (Kleasalz).            I
Mramorni plovec mJjmni (Bisns-   I
stein).                                              I
iatrium banzoicum.                       I
Natrtaai ftfTocyaMtum.                 I
Olovna gledja.                                I
Olovni saćar.                                  I
Pariško »odrito lOOV^               I
Sal alcan krtst                              I
Salmlak za krtanjt.                        I
Steklo topivo (tfassanlas 36)   I
\ UO Bi.                                    I
Vinski kaman  (aanor tartarl)  I
i druga kemlkahla prodale na  I
voUko tvrtka                              I
Ign. Milan Reian I
TeaiiCka vosl«?iica   ia  keaijtka I
luimtrl]*, Zagreb, PttrlaJskaaL 17. I
I an*j«fl:B«jaaZafiiaT«ltlaill«ai. I
6. stran.
.SLOVENSKI NAROD*  dne 1. jnlija 1930.
147. iter.
Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
.Pr erama ne buču aoala aoi ■■laaaaaollhal aeaalL
Beograd,   C*JJ*9   Dubrovnik,   Kotor*
KratiJ, Ljubljana, Maribopf Motko«
Ylćp Opatija, Sarajevo, Split, Slbenlky
Zadar, Zagreb, Trst, Wlen.
Poslovne   zveze  z vsemi  večjimi kraji v
tu- in inozemstvu.
mm   HnftOUK t KQhOr = w*
=====    Cankarjeva muca atev. 18. — Telefon 3T*.   =====
Velika zaloga vseh vrst živil, kolonijalnega blaga, stavbenega materijala,  železa,  sirovin,  drv za kurjavo i. t. d. se priporofta.
Polnojarmenik
okvirne Širine 520 in 730, brusilni stroji za žage, zobčarji za žage, trak ovna žaga 700 mm, strofi za oblanje 500 in 600 mm Širine, prirejalni stroji 400 in 50U mm širine ter vsi drugi stroji in orodje za obdelovanje lesa (Žage sa jar-menike,  krožne, trakovne  žage, rezila  za  oblice itd.)   fp"    iajfcail takoj
ING. MAX KORN 6 Co.,
_______________Wten VII., NontoaHigoaao No. SS.
Cene so patile!  K|g? Sumo v veletrsomni Alojz Dularja
topreje Oskar teitter t Slovenjeingradca. — Naznanjam slavnemu obč n^tvu, da sem izdatno zitižal cene pri vsej zalogi kakor pri: manufakturi, špeceri:i in železnini. Prodajam koruzno moko po 6 — K, koruzni zdrob po 6*50 K. DoM ao tuđi sladkor  in    rogaška  slatina v poljubni množini   — Za obilen obisk se
priporočam z odličnim spoStovanjem ALOJZ DULAR. ac====     Priđite tsI ta pre?ri6atte Ml     =====
Uprava  graščlne  Planina  ¥ Sevnlcl
odda ponudbenim potom freske vagao
S vagomv boftovega iglja ii 2 vap kup
(Schwartltnge). — Natančna pojasnila se dobe pri .Parni 2agi° eraičine Planina v Sevnici, kjer se tuđi oglje in les lahko ogleda in pogoje dozna. — Po-nadbe  je   predložiti ozir. vposlati do 10. julija t. 1. do 12. ure pri podpisanem.
»oliiil pf. Premeraten, okr. gozdar ia drta fri nadgrark graidie PlaahM.
Cevlji, gamaše, sandale
acs5ssp^=s5s     VOtflCO  IZDtfS«   —   ZfHOfftO CSJS)S«     sasaoinsK
Prodaja trgovcem na debelo
—■ I^;PlacovI<S i diretg; sh
Linbljasa,                   Zagrab,                   Bessrsi,
Itritarjera vi. 7.       lUcalčka aL i.      fsrsfMaiui sL 8.
JMesarji, pozor!
I Glede preselitve se proda takoj lepa pritlična kita in še I eno pošlopje z dobro vpeljano mesarijo z vsemi obrtnimi I prostori, obstoječe iz klavnice, mesnice, sušilnice, pralnice, I ledenice, šupe, drvarnice, hleva in z lepim vrtom. V prijaz-I nem in prometnem kraju v blizini Ljubljane. — Naslov I               pove upravništvo Slovenskega Naroda.             4592
B________
BENCIN
725J740 v železnlh sodlh po 400 kg
s« 39 K kg loco Ljubljana prispe v približno 14 iask.
Naročila prevzema
naBaf^ftaiET^    tehn> " industrijsko  podjetje,  d. z o, z,, «"K^af I^IC I             Ljubljana, Gradišće štev. 9.
Spiritna industrija d. d.
Zagreb, Bsfksvltevs slio« 7.
Bnojavi: Spiritusindustrija.                               Telefon iotermban 4-96.
Ima v Ljubljani skladišče finega rafiniranega špirita pri tvrdki ^Sal-»*■«, tffovsU spedJdjslui ifl koaisijika defelika dnrtka, ter dobavlja iz sv^ojib ivoniic surovi Špirit za trornice, ocet in denatnrimni Špirit na velUco. Naročbe sprejema gl. zas topnik Mant First LjiUJaaa, Saiaa tL k
L                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                 J
M *^^-^ ^^ ^^1 ^ m § aajMfej« in aajpriljabljeaejši pisaiii stroj se-AIIWinMnS| aiijMti. iz vrs ten pred vojni angl. materija). •^■■■^■*^**S •^•S Pisava krasna, zelo priporoćen, uporaba ncoporečna, cena zraerna. flAVe SAS, LiftUlasa, Camkar|#v* wOiroi|o iatv. i. — TaisfMi mm. 41*.                                                           4683
D«z konkurencfje!VV^2iX Bez konkurencije!
JOTOSUMENSKA INDUSTRIJA PAPIRA
telef.br. tt-3« 43USMVSEU6HANN telep. br. e-ss Dr2ojavt.J»p->fikohćev» 3.   ZAGREB    Nikolićcva ul. 3.
{^ci—fi> d»Ww te hMili itaigm: r«irtfc irst M»M» half: tishamfa, plisknai. ^»KtfftuHt, aifciitnt—aa. fceadptatfa Mm* ftd, paplniitfliprto«.pa»kiazi p««et utitili) vtfmtšk hi Imk, MMtov. aav. kasci hi oitatof« w te strate saate-^_______________   jtlsf« blagi._________________
Krasa* sjnetariika rtprstskeMa v već barrak
ZNAMENITE BR0HARJEVE SLIKE
PRI M02A TRDBASJA
USTANOVSTELJA  SLOVENSKE KVJIŽEVNOSTt
Vi—am •• —i ta itreka 1S mm f naj-lapai okraa Taaka aloraaska Mia. Trn r#pr##aAatja ja saiah naflapaa to naj-*ovrt—fto aaf jih lamamo gloraacL
Cena s pošto kron IO.—
har. KHJiamaifl
V UOBUAKI. PRE-SERH9VA SL. ST. 7
Lane arežite
najceneje naravnost od
Ivana Maront.
ZaleCi SlOTealJa.
Preparacija ženskih las,  izdelo-
valnica lasnih mrežic NajmanjSa
oddaja 6 tucatov.
I Ealaa 1 lalkalieiol [jc4aaMC»' 1 niiaaktiT-M tema aa kMtiaeata
LIPIK
i   itnaatao  m f alatno kopafišit w Stofonifl
r leci sigurno ]
f revmatlzem, iSIas, ko- ■ stolom, eksudate, 2e- ■ | lodčne   ia   ledične   ter 1 I dečje bo1ezatt diabetes, 1 f konstitualne baleiat in ar- 1 terioskloroso.           1
KopaliSče otvor|eao vse Ie-} f to. Velik najmoderneje are- _ jen park.  Zabave: koncerti, 1 kino, kopalittna ftaaba, ten-I nisttd. Protpekte poalijain ni-I svete daje aarafi aaatliiia Uaik
Eteriino jelkino Qlje
rakt in jalkov ekstrakt priporo£am lekarnam, drog. zdraviliščem itd. afaB-■•v sok (suceus) prozorno čist, nt drobno in debelo onim, ki raipolagajo s sladkorjem; sada« eseaee ta aaampemfelf*) za izdelavo pokalic so vedno
razpoložljive za sodavičarje.
Potnlk Srećko, LjabUaaa, SlomikOTa aU 27.
Tretira a dpihe slnaiK,
stroji najnovejše konstrukcije, v najboljieci teku, kompletno opremljena z vsemi pripada jočimi orodnimi stroji in orodjem, transmisijami in jermeni, motorjem itd., lahko prenosno, •• proda. Tedensko se Izdela 4000 mille. Vpralanja na rRANZ ANDEKOHL, Wiea HI., Dnklerfasse, Siaatsbaha-VIa4akt 0-7.         4724
Asistent   oćesnega   oddalka   de±«   bolnioe
dr. Leopold Ješe
ja prićal ordinirati xg odssfta boleaiti nm Punajshi cesti 17,/l, od '/»2«—V» 3, ura pop.
Stedjalaa krsjafaica ia tfane ni                                                                   |
gospode   po   Bajaovejilh   oso^eHa
S. Pototnlk, Llnbljana, SdeabHUffa riJ/LiH.
Za i*mc ia gosaoae BMtferao opreatljeal
■odai salta prre vrste. Za aaro^aike. ki
ariaesej* MaVo, ista pastrelaa. Obraeaaje,
664                                                aaierairiratje oble t iztfcmije iilfom.
Zahtevail« povsod adinote
„Ciril in Netodov caj"
v aevitHili« Glavna aaloaa in slavni dobavMali
ST    IVAN PgROAM V UUBUJHH.    "S»
Jadransko hotelsko in kapnllšno dlon. druitvo
Siliak-Rakaf Zvonimirova ulica Itav. IO2.
___________9C   Usta* aUeleoia satotor ia aasaatf*Jt)vt   "f>l_______
Hotel Pention f,SnaaaTa\«
„IMFamiaL" OeaHla.
Hotcl-Pension in morsko
kupališne JUMT StSaHUi
Telefon interurb. 2-14.
Hotel-Pension in morsko
kopališCe .JAMUUI-
Bakar.
Sanatorij in veliko morsko kopalKČe „TBftaM Ja" Crikf etica.
Vsi hoteli in sanatoriji so najmoderneje z vsem konfofCom ure]eni. — Cskrba iz vrst na. — Otvor-jeni sfcozi ćelo teto. — Vse naročbe prejema in daje pojasnila za Crikvenico: uprava hotela .MifiBare" ▼ Crikvenici: za Novi: uprava hotela .Saa-aartee* v Novom:zaSoSak; Sreaisaji are* tn-štra, Saiak-teka. — Naslov za brzojave: laiioa-■eatfala Saaoa-Boka, tataraai Mafn 9n. H4.
Palače-Hotel Grlkfetiea TtUai Umi 11.
ttotel-Pension „lAaTOaaaaiO«
ini liMJati Ta afw. S.
Botel-Pessioaia idft#
menkt fctaaJKe .LrSAMJ' Meri vtotoslskl
Kl^^ensko odpremničko dio^^V
%«^o„^5 ZA6REB j«ca^V|
Podružnice:2EMUN, SARAJEVO, MARIBOR, WlEH.Lfionagag.16. Jspostava. PRAG, Dlouha tn 4V
prima
sve zbirne i vagonske pošiljke na otpremu iz M|a«a. lnirljt,    I tosaala^raako sa ¥laatHlai pnftoalaaa«                  I
CatftosaV M9aV^toVMri0a            StTSial# #04Wl8sa4#)«     I
Bavi se isključivo transportnim i odpremničkim po-  I slovima. Posebni odio za ispitivanje tovarnih listova.  I
ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritori«wa mNc« itev. 2.

o»MiHiw a—w»iai ao.ooft.ooo— fcfow.
Podružnice v Splitu, Cetovcu; Trstu, Sarajevu, Gorici, Četu, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju.
vloge na knjiilcs in tekoli raiun
MMjMtf^o^  aaflatfa^a^^^^AA^AAa   ^^aa^P^Bk^KO^^atas^a^^ka^ai                                                    '   I
|pv^Pa«  ■jB^s^pfjPvWWW   ▼a^V*^sa'S^B>waBM|Bai                                           |
Kanale in prodala vao vrsta vrodnoalnNi papiriav, vattrt
kidovoliiiia
vsakovrslne KREDITE
I^aa^aaHI aa Baa> a>NajcQj(^aS atajBaVaVN^
2a laMratatriBl OdniWM Vo^HMfcl KftAtiAJL