OSREDNJA LETO XXXII, številka 10, 12. maj 2000 Cena 269,00 SIT CELJE ZGORNJESAVINJSKI ČASOPIS Sixviiy KNJIŽNIC, tr9 la' nuja ------------------^------ SNOOO ; ------------- VIJUGE IN CERI ALEKSANDRA Vu>ECNIKA MORILEC USTRELJEN V KOLOVRATU TEMA MESECA: POROKA - ČUDOVIT IN POMEMBEN DOGODEK KPS Ljubija Mozirje tel: 831-040; 831-871 Sredstva za nego bazenskih vod * za dezinfekcijo Br..Elg za stabilizacijo aktivnega klora * za korekcijo PH vrednosti * za preprečevanje pojava alg ^ * za bistrenje in čiščenje... ELEKTflC Ljubije, tel: S31-C47 * oprema za preživljanje vročih poletnih dni ležalniki, blazine, senčniki, hladilne torbe.. OSREDNJA KNJIŽNICA TRETJA sMaHT 3 ISSN 03S1-8140 Leto XXXJL1, št. 10,12. maj 2000 Izhaja vsaJj drugi petek Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, telefon: 063/83-90-790, telefon in faks: 063/83-90-791, žiro račun 52810-685-13016 Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kapjir, Jože Miklavc, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marjja Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marija Sukalo, Vesna Barjevič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove Tsynica uredništva: Barbara Zacirkovnik Računalniška obdelava; Tomaž Pajk C \ ' N \ ' \ \ . Tržete: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063 Naslov uredništva: Savinjske novice Savinjska cesta 4,3331 Nazarje Telefon: 063/83-90-790 Telefon in faks: 063/83-90-791 J E-pošta: savinjske.novice@siol.net Internet: http//:www.savinj-novioe-sp.si Cena za izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 229,00 SIT Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. x \ \ sj Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za polletje. Mozirje j e bilo zadnji konec tednapovsem nehote v centru pozornosti slovenske javnosti. Morilec zakonskega para iz Belih Vod seje namreč izmuznil iz policijskega obroča na Veliki planini in se uspel prebiti do Mozirja. Tukaj gaje opazilapatrulja, zato je neznanec zapustil ukradeni osebni avto in se s kolesom odpeljal v Kolovrat, kjer gaje nekaj ur kasneje policijapo obvestilu občanke vendarle izsledila in gapo oboroženem spopadu tudi ubila. S tridnevno zakasnitvijo smo izvedeli, daje morileeprišel v Slovenijo iz Bosne in da gre za starega znanca tamkajšnjepolicije, kije v dneh bivanja v naši državi poleg omenjenega dvojnega umora zagrešil še kopico drugih kaznivih dejanj. Njegovo obnašanje je dokazovalo, da gre za brezkompromisnega zločinca, zato so bilipolicistipri lovu nanj izjemno previdni. Po mnenju nekaterih občanov celo preveč. Novinarski kolegi, ki so spremljali akcijo iskanja z državnega nivoja, so ugotovili, daje slovenskapolicija za tovrstne intervencije relativno slabo oziromapreskromno opremljena, odgovornosti za izpostavljanje nezadostno zaščitenihpolicistovpa seveda ne moreprevzeti nihče. Kakorkoli že, vse skupaj se je končalo srečno, brez dodatnihčloveškihžrtev(zizjemo morilca, kajpak), vsekakor pa ostaja odprto vprašanje motiva za zverinski umor zakoncev v Belih Vodah. Alije šlo res za maščevanje po naročilu kriminalne združbe, o čemer se veliko govori? Policija zaenkrat molči, ljudem pa v teh dneh zares ne zmanjka tem za vročo debato. Mozirje se je v preteklih dneh v medijih pojavilo tudi zaradi toče, ki je dodobra oklestila cvetje v gaju. Po skoraj40.000 obiskovalcihje razstavo Cvetje in ideje 2000prekinila neusmiljena narava. Upravljavciparka, ki so le dan predtempozdravili 1.500.000. obiskovalko, so takoj zavihali rokave in ob pomoči slovenskih vrtnarjev na novo zasadili poškodovane gredice. Inpark je znova lep ter vreden ogleda. Po otvoritvi mostu in ostalih prireditvah v sklopu krajevnega praznika so Mozirjani minulipetek doživeli še en slovesen trenutek. Njihov sokrajan Aleksander Videčnik je predstavil svojo novo knjigo z naslovom Vijuge in čeri, ki opisuje njegovo pestro in na trenutke celo razburkano življenjsko pot. Ob spremni besedi dr. Matjaža Kmecla, ubranih glasovih Savinjskega rožmarina in številnih čestitkah ter pozdravih obiskovalcev je priznani naro-dopisec in publicist doživel potrditev pravilnosti svoje odločitve, da svojo osebno karieropred vstopom v deveto desetletje življenja razgali predjavnostjo. Da mu življenjska in ustvarjalna energija niti slučajno še ne usiha, bo dokazal že v torek, 23. maja, ko bo v mozirski galeriji predaval o zgodovini obrtništva v Zgornji Savinjskih dolini s poudarkom na cehih. Želim vam lep mesec maj! IZ VSEBINE: Občinski svet Nazarje; Brez soglasja za ustanovitev GIZ Zgornja Savinjska dolina.............5 Pavličevo sedlo: Prek mejnega prehoda končno tudi z avtomobili . 5 KS Mozirje: Most preko Savinje odprt za promet..................8 Mozirski gsg: Toča uničila tulipane..9 SLS+SKD Slovenska ljudska stranka: Združevanje združene stranke tudi na terenu. 11 TD Rečica ob Savinji: S kakovostnimi želodci v Slovenijo in svet..........13 Zavod za kulturo Mozirje: Druga razstava mozirskih slikarjev..................14 Avtobiografija Aleksandra Videčnika: Vijuge in čeri.........15 Kvartet Pušeljc: Rojstni dan popestrile tudi z gosti................15 Primož Z vir iz Šentjanža: Izvir glasbene zakladnice......... 17 Zgodovina in narodopisje: Še nekaj o cehih...........20 Tema meseca: Poroka - čudovit in pomemben dogodek...........22 ŠD Vrbovec Nazarje: 22. nogometni maraton. 30 Kronika: Morilec ustreljen v Kolovratu............ 35 Fotografije na naslovnici: Osrednja fotografija: Odprtje mejnega prehoda Pavličevo sedlo (foto: C. Sem) Zgoraj desno: Predstavitev avtobiografije Aleksandra Videčnika (foto: Ciril Sem) Zgoraj levo: Odprtje novega mostu preko Savinje v Mozirju (foto: Ciril Sem) Spodaj desno: Čestitke 1.500.000. obiskovalki Mozirskega gaja (foto: Ciril Sem) JKP Komunala Gornji Grad Precej postorili, veliko P v v -g se caka V gornjegrajskem komunalnem podjetju so se v preteklem letu soočali z likvidnostnimi težavami predvsem zaradi uvedbe davka na dodano vrednost. Kljub temu so leto zaključili pozitivno, zaradi nedokončane delitvene bilance bivše skupne občine pa zaradi neformirane amortizacije trpi predvsem infrastruktura. Med pomembnejšimi ukrepi, ki so jih uspeli realizirati v preteklem letu, je gotovo sanacija odlagališča Pod-hom, vključno z izgradnjo rastlinske čistilne naprave. Nedvomno ne gre zanemariti obnove celotne kanalizacije, kažejo pa se potrebe po pospešitvi individualnih priključkov. Seveda tam, kjer so zagotovljene tehnične možnosti, to pa bi omogočilo racionalnejšo delovanje čistilne naprave. Svojevrsten problem ostaja pitna voda. Dejstvo je, ugotavlja direktor Niko Purnat, da se kvaliteta vode slabša. Vzroki so raznoliki, od okvar na vodotokih in zbiralnikih, del krivde pa gre verjetno pripisati šte- vilnim posegom na področje Menine. Mišljene so predvsem gozdne vlake in ceste, ki presekajo zemljišče in omogočajo vdormeteornih voda. Na dolgu jim ostaja tudi obnova vodo-hrama v Gornjem Gradu - tehnično rešitev iščejo v direktni povezavi vodovoda mimo vodohrama. S tem bi zagotovili večji pritisk vode. Vedno bolj pereč postajajo tudi tako imenovani ekološki otoki. Dejstvo je, da so odpadki izredno slabo prebrani, za dodaten problem pa zaradi nerednega odvoza poskrbi še PUP iz Velenja. Savinjčan Gorenje Velenje Začetek proizvodnje v novi tovarni hladilne tehnike V sredo, 12. aprila, je stekla redna proizvodnja na dveh od petih predvidenih montažnih linijah v novi tovarni hladilne tehnike Gorenja v Velenju. Izdelanih je bilo prvih tisoč hladil-no-zamrzovalnih aparatov, kar pomeni enega izmed pomembnih uspehovGorenjavnjegovem jubilejnem petdesetem letu. Na prostoru, kjer so lani aprila na zelenicah še stali skladiščni prostori, je v manj kot letu dni zrasla tovarniška hala, v katero bo postopno prenesena proiz-vodnjaizsedanjih treh obratovza proizvodnjo hladilno-zamrzovalnih aparatov. Na dve sodobno opremljeni montažni liniji, na katerih ne manjka računalniškega vodenja in nadzora proizvodnje, tudi s pomočjo termovizijske kamere, so najprej preselili proizvodnjo iz sedanjega obrata zamrzovalnih omar. Na vsaki od petih montažnih linij naj bi dnevno izdelali do 1.200 hladilno-zamrzovalnih aparatov, saj je predvideno, da bodo ob popolnem zagonu izde-lalivnovi tovarni preko 5.600 aparatov dnevno. Naložba Gorenja v novo tovarno hladilne tehnike je ena največjih tovrstnih investicij v Sloveniji, v katero je vloženega tudi veliko znanja domačih strokovnjakov. Zadnji teden v aprilu so Slovenijo obiskali zaposleni v podjetju Gorenje Skandinavien A/s v Kopenhagnu in vodilni delavci švedske trgovske verige Sparman, ki ima v svoji lasti kar 65 trgovin. Gostje s severa Evrope so se seznanili s prizadevanji Gorenja, da bi povečalo poslovno sodelovanje s skandinavskimi partnerji, in pri tem niso skrivali zadovoljstva nad novimi oblikami aparatov bele tehnike. »Že na prvi pogled je napredek očiten; posebej izstopa dizajn, ki je v kratkem času prešel s povprečne na vrhunsko raven,« je ob tem izjavil direktor prodaje Gorenja Skandinavien Kristjan Hansen. Hinko Jerčič PODJETNIŠKI KOTIČEK ZPC d.o.o. Mozirje in Zavod RS za zaposlovanje Območna služba Velenje organizirata POSVET O SPODBUDAH AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA, ki bo v torek, 16. maja 2000, ob 13- uri v Delavskem domu Nazarje. Predstavili vam bomo programe aktivne politike zaposlovanja, sodelovanje Zavoda RS za zaposlovanje z delodajalci, možnosti sodelovanja na področju štipendiranja in vzpostavitev ter vzdrževanje evidence samostojnih podjetnikov, izvedli pa bomo tudi anketo o kadrovskih potrebah podjetnikov. Prijave in informacije: ZPC Mozirje, Savinjska c. 39, Mozirje, tel. 49-73-111, faks 49-73-110. Vljudno vabljeni! 2G0RNJESAVINJSKI PODJETNIŠKI CENTER ASC 2000 d.o.o. Mozirje Adut je pristop do kupca Zasebno podjetje ASC 2000 iz Mozirja je bilo ustanovljeno leta 1997. Poslovne prostore ima v objektu Cinkarne Celje v Ljubiji, tik ob regionalni cesti Mozirje-Šentrupert. ASC 2000 nudi celovite rešitve na področju ogrevanja (tudi talnega), plinskih in vodovodnih instalacij, sanitarne keramike, prezračevanja, izkoriščanja alternativnih virov energije, klimatskih naprav in izvedbe ter sanacije dimnikov. »Naša prednost pred konkurenco je neposreden pristop do končnega kupca, vključno s svetovanjem na terenu ali ob razstavljenih eksponatih, dostavo na dom in montažo,« zatrjuje direktor podjetja Andrej Orličnik. ASC 2000, v katerem so trije redno zaposleni, namreč pogodbeno sodeluje s strokovno usposobljenimi monterji, ki po naročilu kupcev opravijo montažo ter kasneje skrbijo za kvalitetno servisiranje. Poleg tega je treba omeniti še ugodne plačilne pogoje oziroma pomoč pri financiranju investicije, kar je dandanes prav tako zelo pomembno. Z dosedanjimi rezultati poslovanja so v podjetju ASC 2000 zadovoljni. Motita jih le finančna nedisciplina in nelojalna konkurenca, toda tudi ti problemi naj bi se v prihodnje rešili. Zato z optimizmom gledajo v prihodnost, ko nameravajo povečati svoj prodajni program in se tako še bolj približati kupcem. Njihov srednjeročni cilj je izgradnja lastnega poslovnega objekta, v katerem bodo lahko še temeljiteje predstavili svoj program in lažje svetovali kupcem. PR Andrej Orličnik z zadovoljstvom svetuje strankam pri izbiri materialov (foto: F. Kotnik) Občinski svet Nazarje Brez soglasja za ustanovitev GIZ Zgornja Savinjska dolina Osrednja točka 15. redne seje občinskega sveta občine Nazarje, opravili jo so v torek, 2 5. aprila, je bila namenjena ustanovitvi lokalne turistične organizacije, ki naj bi se formirala kot gospodarsko interesno združenje (GIZ) z imenom Zgornja Savinjska dolina. Župan Ivan Purnat je na sejo povabil operativnega koordinatorja za ustanovitev lokalne turistične organizacije (LTO) Marka Lenarčiča, ki pa ni uspel prepričati svetnikov, da bi soglašali s (so)ustanoviteljstvom omenjenega podjetja. Lenarčič je članom občinskega sveta pojasnil vlogo in namen lokalnih turističnih organizacij, ki jih predvideva zakon o pospeševanju turizma, in jih opozoril na priporočilo ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, da se na območju Zgornje Savinjske doline ustanovi ena LTO. GIZ Zgornja Savinjska dolina naj bi ustanovile zgornjesavinjske občine in zainteresirani gospodarski subjekti, ki bodo plačevali članarino, slednja pa bo obvezna tudi za vse tiste, ki jih k temu po sprejetem seznamu dejavnosti zavezuje zakon. Na vprašanje Vanje Hofbauer, kam se bo poslej stekala turistična taksa, je Marko Lenarčič odgovoril, naj bi jo tudi v prihodnje prejemala turistična društva. Toni Boršnak je spomnil na številne študije o turizmu v Zgornji Savinjski dolini, ki so bile izdelane v preteklosti, vendar nobena izmed njih ni zaživela v praksi. Izrazil je prepričanje, da Občina Nazarje ne more vstopiti v skupno turistično organizacijo brez vnaprej znanih stroškov oziroma programa dela. Postavlja se tudi vprašanje, kolikšen del finančnih sredstev naj bi v ta namen prispevala država. Lenarčič je pojasnil, da država neposredno ne bo financirala lokalnih turističnih organizacij, pač pa je tovrstna pravno-formalna organiziranost potrebna za prij avlj an-je na različne javne razpise, preko katerih država nudi finančno podporo turističnim območjem. Če LTO ne obstaja, se tudi na razpise na more prijavljati. Po Lenarčičevih besedah sta doslej ustanovitev GIZ Zgornja Savinjska dolina podprla občinska sveta v Lučah in Gornjem Gradu, v Solčavi in Mozirju naj bi se to zgodilo v maju, ljubenski svetniki pa so se odločili, da bodo o tem sklepali zadnji. Matej Pečovnik je izrazil nezadovoljstvo zaradi taktiziranja občin pri skupnih projektih, kot je ustanovitev lokalne turistične organizacije, Vanja Hofbauer pa je negativno ocenila pripravljenost za povezovanje s strani zasebnih turističnih subjektov. To je po njenem mnenju posledica nezaupanja zaradi nezadostnih rezultatov povezovanja v preteklem obdobju. Kljub županovemu racionalnemu razmišljanju, da v Zgornji Savinjski dolini potrebujemo skupno organizacijo za promocijo in trženje turizma, za ustanovitev GIZ Zgornja Savinjska dolina ni glasoval nihče izmed prisotnih svetnikov, večina se je glasovanja vzdržala. Ta tema se bo na zasedanje nazarskega občinskega sveta očitno še vrnila. V nadaljevanju so svetniki po hitrem postopku sprejeli spremembe odloka o gospodarskih javnih službah, nakar so po umirjeni razpravi podali pozitivno mnenje k imenovanju Zvoneta Smrketa za ravnatelja Osnovne šole Nazarje. Smrke je doslej opravljal funkcijo vršilca dolžnosti ravnatelja, njegovo delo pa so tako učenci in učitelji kot tudi starši ocenili pozitivno. Seveda nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše, zato so bodočemu ravnatelju priporočili, naj v šoli začne z računalniškim izobraževanjem, znova pa naj bi se organiziral tudi šolski pevski zbor. Franci Kotnik Solčava Prek Pavličevega sedla končno tudi z avtomobili Od prejšnjega petka je mednarodni mejni prehod Pavličevo sedlo končno odprt tudi za osebna vozila, saj je bilo doslej možno prečkati mejni prehod samo peš. Slovenski in avstrijski mejni organi so ob prisotnosti številnih županovz obeh strani državne meje, poslancev Jakoba Presečnika in Mirka Zamernika ter generalnega konzula Slovenije v Celovcu Jožeta Jeraja, s simboličnim dvigom rampe dejansko udejanjili dolgoletna prizadevanja obeh strani. Sedlo bo odprto vsak dan in sicer do 30. junija med 8. in 19. uro, od l.julija do 15. septembra od 6. do 22. ure in potem do konca oktobra od 8. do 19. ure. V zimskih mesecih bo visokogorski mejni prehod zaprt. Skoraj tridesetletna zgodovina vezana na odprtje prehoda je dobila prvi epilog 14. aprila 1997, ko sta takratna predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek in koroški deželni glavar dr. Christof Zernatto, odprla medržavni mejni prehod, ki je bil dotlej samo maloobmejni. V lanskem letu sta nekaj podobnega ponovila državni sekretar Ernest Petrič in Zernattov naslednik dr. Jorg Haider. Prizadevanja številnih so končna okronana, kljub temu, da je cesta tako z avstrijske kot slovenske strani še v fazi obnove. Na avstrijski strani bodo dela zaključena še letos, na slovenski strani pa bodo do konca avgusta asfaltirali drugi odsek ceste. Finančna sredstva ne bi smela biti vprašljiva, nam je zatrdil Jakob Presečnik, ki je poleg Jožeta Jeraja nedvomno najbolj zaslužen, Prijateljski stisk rok ob odprtem mejnem prehodu (foto: Ciril Sem) da je prehod končno zaživel v polni funciji. V času rekonstrukcije ceste bo občina Solčava poskrbela za obvoz, tako da bodo dela lahko potekala neovirano. Zaradi gradnje skupnega poslopja za domače in avstrijske obmejne organe ob samem mejnem prehodu, bo promet nekoliko otežen. Doslej je bil torej prestop meje možen samo za državljane Avstrije in Slovenije, z odločbo notranjega ministrstva o prekategorizaciji, bo odslej tudi za državljanečlanic EU in podpisnic Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru. Po številnih zapletih in odlogih je želja Zgornjesavinjčanov končno izpolnjena in na nek način odprto okno v svet. Savinjčan Efekt d.o.o. Podjetje Efekt širi svoje tržišče Podjetje EFEKT d.o.o. je 24. decembra 1999 slavilo 9 let uspešnega dela na področju varovanja premoženja in ljudi. V minulem letu smo v podjetju EFEKT v glavnem dosegli vse cilje, ki smo si jih zastavili v poslovnem načrtu. V zelo kratkem času smo v skladu z novo organizacijo v okviru HOLDINGA EFEKT PROTON z novim vodstvenim kadrom ter s predanimi in strokovnimi vodilnimi delavci v vseh sektorjih dosegli nadaljnjo rast podjetja tako po kadrovski, izobrazbeni kot tudi po kakovostni plati, vse to pa je zahtevalo od nas strategijo širitve naše dejavnosti na organiziran način, ki je skladen z našim sistemom kak- ovosti po standardu ISO 9002. nadzorno-intervencijski center za območje M0ZIR-JE-NAZARJE, ki je lociran v podjetju ELKROJ. Strategija za širitev podjetja na območje Šaleške in Savinjske doline je dozorevala kar precej časa, pogojevale pa so jo spreminjajoče se razmere v našem poslovnem okolju. V zelo kratkem času smo dosegli izjemno rast podjetja, vse to pa je preseglo okvire, ki nam jih je do sedaj nudilo obstoječe tržišče. Področje, ki ga na novo tržno osvajamo, Podjetje EFEKT ima od 1. januarja letos nadzorno -intervencijski center tudi v Nazarjah V podjetju je trenutno zaposlenih 100 delavcev, ki so usposobljeni za opravljanje različnih oblik varovanja. S svojim programom varovanja varujemo okoli 400 različnih vrst objektov, ki so vezani na naše nadzorne centre v Slovenj Gradcu, Velenju in Mozirju. Naš poglavitni cilj je, da na vseh teh območjih ponudimo celovite in kakovostne varnostne storitve, ki obsegajo: -1. TEHNIČNO VAROVANJE (projektiranje, vgradnja, nadzor in vzdrževanje) -protivlomni sistemi, -protipožarni, -protiropni, - sisteme video-nadzora in prenosa slike na daljavo, - evidenco delovnega časa s pristopno kontrolo, - PROJEKTIRANJE VSEH ZGORAJ NAVEDENIH SISTEMOV, - lastne nadzorno-intervencijske centre, 2. FIZIČNO VAROVANJE Z INTERVENCIJO, 3. PRENOSE IN PREVOZE GOTOVINE, 4. KOMUNIKACIJSKI SISTEM K1IC NA POMOČ, 5. MEHANSKO ZAŠČITO - trezorji, ključavnice, protivlomni sistemski ključi, protivlomne folije, 6. ELEKTRONSKE SISTEME ZA VAROVANJE BLAGA. Na Koroškem smo praktično edini, ki ponujamo celovit sistem varovanja. Naše delovanje je geografsko deljeno na podsektor Slovenj Gradec, podsek-tor Ravne na Koroškem, podsektor Dravograd in podsektor Radlje ob Dravi. Od 1. decembra 1998 smo svoje delovanje razširili v Šaleško dolino, kjer nas lahko potencialni naročniki varnostnih storitev poiščejo v poslovnih prostorih na Žarovi 19 v Velenju, od 1. januarja 2000 pa imamo še nov nudi izjemno dobre kadrovske potenciale, tako iz tehnične kot tudi iz varnostne stroke. To je zelo pomemben dejavnik za celovito ponudbo varnostnih storitev. Varnostna kultura je na dokaj visokem nivoju. Podjetja, ki jih že varujemo, in druga še ne varovana podjetja so na tem področju zdrava, uspešna in perspektivna, predvsem pa znajo ceniti svoje premoženje. Zaposlujemo takšne sodelavce, ki imajo veliko mero zaupanja v okolju, v katerem živijo, ustrezno izobrazbo in ostale pogoje v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja. Pomemben cilj širitve podjetja na to področje pa je tudi zmanjšanje splošne nezaposlenosti, saj načrtujemo v letu 2000 občutno povečan- je zaposlenih. Na vseh delovnih območjih (Koroška, Savinjska in Šaleška dolina) smo prisotni 24 ur na dan z lastnimi intervencijskimi skupinami, ki v najkrajšem času opravijo intervencijo na alarmiranem objektu. Svojo strokovno usposobljenost podjetje EFEKT dokazuje z naslednjimi dokazili: - LICENCA ZA FIZIČNO VAROVANJE (št. licence 030795/F) - LICENCA ZA TEHNIČNO VAROVANJE (št. licence 020395/T) - CERTIFIKAT KAKOVOSTI ISO 9002 (št. certifikata 117/1998-02-04) - POOBLASTILO ZA IZVAJANJE POŽARNEGA VAROVANJA (MORS, sš. pooblastila 845-05/2-97, z dne 1.9.1997) -POTRDILAO BREZHIBNEM DELOVANJU SISTEMA AKTIVNE POŽARNE ZAŠČITE, št. CPV 186/97 in 186A/97 (potrdilo smo prejeli za vse naše sprejemne centre) - ODLOČBA O VPISU PODJETJA EFEKT PROTON V IMENIK PROJEKTIVNIH PODJETIJ, POD ZAPOREDNO št. 1861. V začetku leta 1998 smo pričeli izdajati trimesečno revijo EFEKT-PROTON, ki širšo javnost informira o varnostni problematiki ter poskuša poiskati ustrezne rešitve za večjo varnost ljudi in njihovega premoženja. Širjenje tržišča podjetja EFEKT še zdaleč ni končano, saj smo v začetku leta 2000 ustanovili novi podjetji, in sicer EFEKT d.d. Maribor, podjetje za projektiranje proizvodnjo in varovanje, in mednarodno podjetje VIM - EFEKT - PROTON KIJEV, s ciljem poseči tudi v mednarodni prostor pri projektiranju, proizvodnji in montaži specializirane varnostne opreme. Več o podjetju EFEKT lahko najdete na spletnih straneh http://www.efekt-sg.si. PR M Si §51 NUDIMO VAM FIZIČNO IN TEHNIČNO VAROVANJE VSEH VRST OBJEKTOV S - PROTIVLOMNO IN PROTIPOŽARNO ZAŠČITO -VIDEO NADZOR - OGNJEVARNI TREZORJI SENTRY - PRISTOPNA KONTROLA IN EVIDENCA DELOVNEGA ČASA Tel.: 0602 / 43-972, fax: 0602 / 501-481 Ronkova 4, Slovenj Gradec Efekt Velenje: 063/ 897-10 -20 E-mail: info@efekt-sg.si Gornji Grad PRINTS d.o.o. Mozirje Podjetje za projektiranje in gradbeni inženiring Človek je družbeno bitje, ki vedno znova nekaj načrtuje, si postavlja cilje in skrbi za svoje potrebe. Med glavnimi je tudi urejen in dovolj velik življenjski prostor, ki mu omogoča zdrav in neoviran razvoj. Družbapa je urejena z mnogimi normami, tako tudi pri načrtovanju in izkoriščanju življenjskega prostora. Zavoljo tega se moramo ljudje držati predpisanih pravil, s katerimi se zakonsko urejujejo določena vprašanja. Tildi tista, ki se tičejo gradnje prostorov, kinam služijo zaživljenje, delo inboljše počutje. Sem spadajo stanovanja, poslovni prostori, garaže, vikendi, razni pomožni objekti in podobno. Pri načrtovanju vsega tega pa je potrebnega veliko znanja, ki pa ga vsakdo nima. Prav zato obstajajo družbe in podjetja, ki nam pomagajo pri vsem tem. Največji zavezanec za vračilo Cerkvi Zaradi zgodovinskih okoliščin je v postopku denacionalizacije cerkvenega premoženja občina Gornji Grad daleč največji zavezanec za vračilo po vojni odvzete zemlje in objektov. Objektivno gledano predstavlja to za občino precejšnje breme, po dosedanjih razgovorih s predstavniki nadškofije sodeč, pa bo za obojestransko zadovoljivo rešitev potrebno precej modrosti in dobre volje. Zemljišča, ta naj bi predstavljala manjši problem, bo potrebno vrniti v naravi, oziroma odplačati preko obveznic Republike Slovenije. Na zadnji seji so svetniki razmišljali tudi o možnosti odkupa, s tem bi zemlja prešla v občinsko last, seveda ob za občino sprejemljivi ceni. Nekoliko presenetljivo je, da se predstavniki nadškofije o ceni za kvadratni meter zemlje ne želijo opredeliti - cenovno ponudbo naj bi, kar se zdi nelogično, podal morebitni kupec. Največ dokazovanj z ene in druge strani bo nedvomno v primeru Stekla, nekdanjega vhodnega stolpa. Občina namreč preko cenilca dokazuje, da je v času od nacionalizacije do zadnje poravnave vložila v objekt 78.000 nemških mark, to pa je številka, s katero se ne strinja cenilec postavljen s strani nadškofije. Naslednje vprašanje je, ali se objekt vrne v naravi, kar bi seveda pomenilo ponovno preračunavanje. Zadeve so torej zapletene, cerkvena stran pa je očitno odločena postopke pripeljati do kraja še v letošnjem letu. V Gornjem Gradu se zavedajo, da se bo potrebno pogajati. Vse opcije so namreč še odprte, res pa je, da ima denacionalizacijski upravičenec izredno strokovno podkovane in dosledne pogajalce. Savinjčan Nova Štifta Eno izmed teh podjetij je hitro razvijajoče-se družinsko podjetje Šramelnovih iz Mozirja z imenom PRINTS d.o.o. Začetki podjetja segajo vleto 1991, za ustanovitev pa so se odločili zaradi pomanjkanja tovrstnega znanja na področju Zgornje Savinjske doline in zaradi bogatih dotedanjih izkušenj, ki pa so v družini že tradicija. Podjetje se ukvarja s projektiranjem, gradbenim inženiringom in svetovanjem pri urejevanju tovrstne dokumentacije. So edino podjetje za izdelavo projektne dokumentacije na našem prostoru, ki je registrirano in vam lahko nudi kompletno izvedbo projektne dokumentacije. To pomeni, da poskrbijo za gradbeni kakor tudi inštalacijski del. Njihovo delovanje sega izven meja doline, saj prihajajo k njim stranke iz cele Slovenije. Poleg izdelave projektne dokumentacije za enodružinske hiše, stanovanjske in poslovne objekte, objekte za potrebe kmečkega turizma in rekonstrukcij obstoječih objektov izdelujejo tudi načrte za priglasitve del. Poleg vsega tega poskrbijo tudi za projekte zunanjih ureditev. In kaj morajo vsi tisti, ki bi radi kaj gradili ali popravljali obstoječe storiti? Nič lažjega. Potrebne so le želje, za vse ostalo pa poskrbijo strokovnjaki podjetja PRINTS, ki so vam, na voljo vsak delavnik med 7. in 15. uro na sedežu podjetja na Aškerčevi 28 v Mozirju ali po predhodnem dogovoru na tel. št. 831-727,041-764-315 ali 041-971-711 tudi izven tega časa. PR Eden izmed objektov, ki je rezultat projektiranja v mozirskem podjetju Prints (foto: B. Kanjir) Za urejenost pokopališča Krajani Nove Štifte so na krajevno skupnost naslovili pobudo, po kateri naj bi sami urejali pokopališče. Župnik je v te namene že kupil kosilnico in sploh je pripravljen fizično skrbeti za urejeno podobo pokopališča. Po zakonu o javni komunalni rabi in občinskem odloku iz leta 1996 pa seveda to ni mogoče, saj je za skrb za javne komunalne površine, kamor sodijo tudi pokopališča, v pristojnosti komunalnega podjetja. Stroškovno to za krajane ne pomeni nič, vendar, pravijo predstavniki Nove Štifte v gornjegrajskem občinskem svetu, krajani s storitvami komunale niso zadovoljni. Največja težava pravzaprav nastopi pozimi - ljudje pač pričakujejo, da bodo stop- nice do cerkve očiščene že zgodaj zjutraj. Direktor komunale Niko Purnat seveda ugovarja z argumentom, daje pač potrebno spoštovati prioriteto čiščenja in zavrača očitke na račun komunale. Problema pravzaprav ne bi smelo biti. Bo komunala sama skrbela za urejenost pokopališča ali vso stvar pogodbeno prepustila drugemu, je v končni fazi vseeno. V vsakem primeru standard storitev ne sme biti slabši od sedanjega. Nesporno je tudi, da se mora denar od pobrane grobnine porabiti v kraju, kjer je bil pobran. V primeru Nove Štifte je res tudi to, da je bilo tega denarja za odkup zemlje za mrliško vežico premalo. Manjkajoča sredstva je morala dodati občina iz proračuna, ugotavlja župan Toni Rifelj. In bržčas je res tudi to, da so krajam zaradi bolj ali manj upravičenih zavlačevanj okoli izgradnje mrliške vežice že nekoliko slabe volje. Krajevna skupnost Mozirje Most preko Savinje odprt za promet Osrednji dogodek letošnjega praznovanja praznika krajevne skupnosti Mozirje - Jurjevega je bila slovesna otvoritev novega mostu preko Savinje. Po otvoritvi je na trgu sledil tradicionalni Jurjev sejem domače obrti, piko na i pa je dodal obisk predsednika državnega zbora Janeza Podobnika, ki se je s krajani srečal v dvorani kulturnega doma. Tudi letošnji sejem domače obrti je bil pester in zanimiv (foto: Ciril Sem) Mozirjani in okoličani so začeli sanjati o novem mostu takoj po katastrofalnih poplavah leta 1990. Mnogi politiki in lokalni oblastniki so jim seveda obljubljali vso podporo in pomoč, ki pa je, kot je temu rado, ostala pri prijaznih besedah. Vendar se Ločani niso pustili predolgo voditi za nos. Potrebno je bilo veliko pregovarjanj, slabe volje, jeze in včasih kar hudih besed, da so začele besede počasi pre-hajativdejanja.Zadnjabeseda je seveda ostala domena mozirskih občinskih svetnikov, ki so morali projekt podpreti in v proračunu zagotoviti potrebna finančna sredstva. Mnenja so bila deljena, vsi pa so si bili složni, da se most mora zgraditi, saj je stari most ljudem ob Savinji ob vsakem večjem deževju vlival strah pred novimi poplavami ter terjal škodo, ki jo je bilo zavarovalnicam in obči- ni težko dokazovati, še težje pa izterjati. Projekt je bil naročen in izdelan že v času županovanja Jakoba Presečnika, sedanji županjože Kramer pa se je nadaljevanja projekta lotil nadvse resno. V lanskem letu so tako svetniki izglasovali del finančnih sredstev za začetek gradnje. Cestno podjetje Celje se je dela lotilo takoj po podpisu pogodbe v drugi polovici lanskega leta. V pogodbi se je obvezalo, da bo gradnja zaključena do konca leta 1999,saj so mnogi imeli že takrat v mislih gala pričakovanje novegaleta2000 na tem prelepem objektu. Ko so bile ostale zadeve urejene, je vmes stopilo nepredvidljivo vreme in hladna ter dolgo- trajna zima. Nizke temperature so onemogočile gradnjo in jo s tem popolnoma ustavile. Nedokončan most je tako prezimil v miru in pričakovanju nadaljevanja del. Le-ta so se zopetpričelapomladi inmost je nekaj dni pred uradno otvoritvijo, 29- aprila 2000, zablestel v vsem sijaju. Nekaj dni pred otvoritvijo so delavci podrli stari most, ki se ga bodo v dobri luči spominjali le redki. Slavnostni govornik Jože Kramer je razložil dejstva, ki so privedla do gradnje in izpostavil predvsem povečanje poplavne varnosti in prometne prehodnosti. Most bo z vsemi priključki stal okoli 135 milijonov tolarjev, od tega jih je Občina Mozirje že odplačala 115. K izgradnji so pripomogli tudi krajani, ki so se odrekli poplavnim sredstvom iz leta 1998 in prispevali nekaj iz svojih žepov. Skupno seje tako zbralo dobra dva milijona tolarjev. Slovesnosti ob novem mostu se je s pozdravi pridružil predsednik državnega zbora Janez Podobnik. “Mostovi so bili v zgodovini vedno pomembne odločitve. Vedno je bilo pomembno, kdo se je odločil za te investicije, kdo jih je načrtoval, kdo jih je zgradil in kdo plačal, “ je Podobnik poudaril v svojem govoru. Kot se temu spodobi, je nov objekt blagoslovil mozirski župnik Ivo Suhoveršnik, ki je vsem bodočim uporabnikom ob tej priliki zaželel srečno pot. Naslednja stvar, ki še čaka pred dokončno prometno ureditvijo tega dela, je most preko struge, ki ga bo prav tako potrebno razširiti. Projekt je že naročen, zanj pa bo potrebnih še okoli 10 milijonov. V kulturnem programu ob otvoritvi so z deklamacijami nastopili otroci OŠ Mozirje, kvartetjoy in domača godba napihala. Praznični sobotni popoldan se je nadaljeval na mozirskem trgu, kjer je sledil četrti sejem domače obrti. Novost letošnjega sejma je bil lectar, ostali sodelujoči pa so se v Mozirju že predstavili. Za dobro voljo sta poskrbela harmonikarja Andrej Rak in Uroš Točaj,ob 16. uri pa ju je zamenjala vse bolj popularna Natalija Verboten z ansamblom Zmaji. Skupaj so poskrbeli za vroče vzdušje, saj je Natalija med eno izmed pesmi zamenjala gostinske mize za plesni podij, kar je ugajalo predvsem moškemu delu občinstva. Ob 17. uri je bil v dvorani kulturnega Ljubno ob Savinji Lokacija se zdi primerna tudi zaradi vsakoletnega praznovanja flosarskih običajev, katerega višek Ljubenci pripravijo na prostoru ob Savinji. Na srečo se je iz časov splavarjev ohranilo precej orodja in doma pogovor z Janezom Podobnikom, ki ga je vodil poslanec Jakob Presečnik, udeležila pa sta se ga tudi poslanca Jože Zagožen in Franc Zagožen. Govorili so predvsem o aktualnem političnem dogaj anju, o izbiri morebitnega mandatarja, ki je bil v času pisanja tega članka že izbran, in o volilnem sistemu. Poslanci so odgovarjali na vprašanja krajanov v dvorani in razjasnili marsikatero dilemo, ki se je pojavila v zadnjem času, ki v mnogočem burka slovensko družbenopolitično ozračje. Zbiranje krajanov na osrednjem mozirskem trgu se je nadaljevalo pozno v noč, kar je potrditev misli, da je tovrstnega dogajanja premalo in da je to tisto, kar ljudje vdanašnjem času vse bolj potrebujejo. Benjamin Kanjir drugih predmetov. Veliko je tudi fotografskega gradiva, tako da na Ljubnem upravičeno upajo, da bo muzej zaživel že letos, ko bodo praznovali 40. flosarski bal. Savinjčan Med obiskom v Mozirju si je Janez Podobnik ogledal tudi knjižnico in galerijo (foto: Ciril Sem) Muzejska zbirka splavarstva Ideja ni nova, saj Ljubenci že nekaj let iščejo primerno lokacijo in objekt, v katerem bi uredili stalno razstavo splavarstva. Po številnih razpravah so se odločili, da bodo v ta namen preuredili preužitkarsko hišo v Vrbju. Krajevna skupnost Mozirje, Kulturno društvo Jurij Mozirje Praznične slovesnosti pred mozirsko cerkvijo V praznovanje Jurjevega se vsa štiri leta, odkar je bil ta dan izbran za praznik, vključujejo tudi nedeljske prireditve. Prične se s slovesno mašo, nadaljuje s srečanjem krajanov pred cerkvijo, zaključi pa s tradicionalnim družinskim petjem, ki ga vsako leto organizirajo člani KD Jurij. letošnja osrednja sveta maša, ki jo je 30. aprila daroval župnik Ivo Suhoveršnik, je bila še prav posebno slovesna. Pri njej so namreč sodelovali cerkveni pevski zbori iz Mozirja, Šmartnega ob Dreti in Bočne. Vsem trem je namreč skupen zborovodj a in organist Anton Petek, ki skrbi za ubrano cerkveno petje v vseh treh omenjenih župnijah. Med mašo je bil slovesen blagoslov in umestitev novega župnijskega sveta ter blagoslov dveh slik, ki jih je naslikal Jože Kramberger. Prvo krasi podoba brezjanske matere božje z detetom Jezusom, na drugi pa je upodobil blaženega Antona Martina Slomška. Po daritvi so se krajani zbrali na Mozirski gaj prostoru pred cerkvijo, kjer so jih že čakale mize in stoli, člani župnijskega sveta so poskrbeli za domač kruh in rujno kapljico, člani godbe napihala pa za dobro in praznično vzdušje. Prisotne sta pozdravila predsednik KS Mozirje Roman Čretnik in župan Jože Kramer. Dobro vzdušje in zvrhana mera dobre volje sta poskrbela, da so nekateri kar na tem mestu počakali tradicionalno popoldansko družinsko petje. Člani KD Jurij Mozirje vlagajo v to prireditev ogromno naporov. Prav zaradi njih so jo krajani, kakor tudi pevske družine iz vse Slovenije, dobro sprejeli in vzeli za svojo. Letos so se tako predstavili: bratje in sestre Toča uničila tulipane Težko si je predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi se nepredvidljivo vreme poigralo z marljivimi upravljavci gaja v dneh izjemno uspešne in obiskane razstave Cvetje in ideje 2000. Na dan neurja, toča je dobesedno oklestila in scefrala čudovite nasade tulipanov, so se vrata razstave namreč zapirala. Okoli 35.000 obiskovalcev je rožam in seveda organizatorjem namenilo precej pohvalnih besed, ravno v tem času pa so prodali tudi 1.500.000. vstopnico. Alojziji Tacelj iz Svete Trojice v Slovenskih Goricah je sreča namenila trideset tisočakov vredno toplo gredo, katero ji je v imenu sponzorja Svee iz Zagorja izročil Franci Kremžar. Po uničujočem neurju so se člani Ekološko hortikulturnega društva odločili, da parka ne bodo zaprli za obiskovalce. Z znižanjem cene vstopnice in takojšnjim zasajevanjem parka s poletnim cvetjem želijo ohraniti park “pri življenju”, kar jim jev pretežni meri tudi uspelo. Mozirski gaj torej kljub slabi izkušnji z vremenom živi, največ seveda po zaslugi prizadevnih upravljavcev, na pomoč pa so jim priskočili številni slovenski vrtnarji. Savinjčan Člani EHD Mozirski gaj so takoj po neurju začeli s sanacijo parka (foto: C. Sem) Gorenc iz Rake na Dolenjskem, družina Atelšek iz Lokovice, družine Strmšek iz Slovenjskih Konjic, Slapnik iz Rovta, Repenšek iz Mozirja, Ulaga z Rečice pri Laškem, Bele iz Pristave, bratranci Oblak Iz Lepe Njive, družini Jakop iz Podplata pri Rogaški Slatini in Strmšek iz Brinjeve inštituta iz Ljubljane Maša Komavec in začetnik ali bolje utemeljitelj tovrstnega petja Slavko Pižorn iz Andraža. Kot je pred začetkom prireditve poudaril predsednik KD Jurij Jure Repenšek, bi radi s to manifestacijo ljudem povedali, da se moramo med Nastop družine Breznik iz Pameč (foto: Ciril Sem) Gore, sestre Nedeljko iz Prlekije, za dodatno vzdušje pa so s svojim nastopom poskrbeli dobro znani člani družine Breznik iz Pameč. Med nastopi dvanajstih pevskih družin, izmed katerih so bile štiri prvič v Mozirju, so se predstavili tudi trije instrumentalni sestavi. Prireditev sta spremljala predstavnica Glasbeno-narodopisnega sabo čimveč pogovarjati, poslušati drug drugega in s tem skrbeti za dobre medsebojne odnose. Družina je osnovna družbena celica in če so odnosi v njej skrhani, je takšna celotna družba. Več druženja in manj televizije ter ostalih elektronskih medijev pa bo k temu največ pripomoglo. Benjamin Kanjir Sixviry’ix MOZIRJE d.d. objavlja prosto delovno mesto PRODAJALEC Izobrazba: IV. stopnja trgovske smeri Čas sklenitve delovnega razmerja: za določen čas Pogoji: - delovne izkušnje v trgovini - komunikativnost - prijazen odnos do ljudi -vozniško dovoljenje B-kategorije - zaradi težjih pogojev dela zaželen prodajalec Rok: Vloge s podrobnim življenjepisom in izobrazbi oddate v 8 dneh po objavi na naslov: SAVINJA MOZIRJE, d. d., Na trgu 14, 3330 MOZIRJE (kadrovska služba) Zgornja Savinjska dolina Od delavskega praznika samo še budnica Od praznovanja prvega maja, tradicionalnega praznika dela, je v Zgornji Savinjski dolini ostala samo še budnica, s katero godbeniki zgornjesavinjske godbe po občinskih središčih naznanijo prvi maj. V ta okvir sodi tudi maraton malega nogometa v Nazarjah. Nagelj v čast praznika dela - skoraj že pozabljena gesta (foto: Jože Miklavc) Nič kaj vzpodbudno, vendar razumljivo, saj je postala osnovna skrb delavstva borba za preživetje -brez besed in kazanja nezadovoljstva s katerim bi lahko spravili v slabo voljo tiste, ki se jim v teh časih reče lastnik. Dejstvo, da je trenutno na področju Zgornje Savinjske in Šaleške doline 3500 nezaposlenih je dovolj pomenljivo in ne terja komentarja. Kljub vsej pravni nemoči, ali pa prav zato, se je vsakoletnega srečan-ja na Graški gori udeležilo okoli 1500 ljudi. Na prvomajskem delavskem shodu v organizaciji Ob- močne organizacije ZSSS Velenje je osrednji govornik Marjan Ferčec, sekretar sindikata lesarstva in gozdarstva Slovenije, ponovno izpostavil kršenje statusnih pravic delavcev. Skoraj dnevno se dogajajo poskusi kraj letnih dopustov, neupravičeno nadurno delo in še cela vrsta kršitev, ob katerih ostajajo delavci praviloma nemočni, so samo del samovoljnega ravnanja poslovodnih organov, ki peljejo delavstvo v Evropo 19. in ne 21. stoletja, je bil jasen Ferčec. Savinjčan Jakob Presečnik, poslanec v Državnem zboru RS: Letošnje infrastrukturne pridobitve Obisk predsednika državnega zbora, dr. Janeza Podobnika, pred dnevi v Mozirju me je vzpodbudil, da zopet napišem nekaj vrstic za Savinjske novice. Pred tem sem ocenil, da je poleg njegove prisotnosti na otvoritvi novega mostu najpomembneje to, da se v dvorani sreča z občankami in občani. Seveda s tistimi, ki to želijo. In kar nekaj nas je bilo. Prišel sem do spoznanja (to so mi dejali tudi mnogi drugi), da bi se takšni razgovori, če bi jih organizirali pogosteje, bolj prijeli in ustvarili možnost neposrednejših stikov z vidnimi predstavniki naše države. Sicer so pa dogodki vezani na delovanje parlamenta in vlade predmet dnevnega poročanja vseh medijev in jih zato v tem prispevku ne želim posebej obravnavati. Prepričan sem, da je državni zbor sposoben rešiti trenutno vladno krizo in bo to tudi storil. Pričakujem, da bomo v teh dneh ponovno pospešili sprejemanje zakonodaje, ki jo moramo sprejeti v procesu prilagaj anja našega pravnega reda evropskemu. Že večkrat (predvsem ob pripravi in sprejemanju državnega proračuna) sem v Savinjskih novicah in drugih medijih pojasnjeval prizadevanja za večji vložek države v nekatere infrastrukturne objekte na območju Zgornje Savinjske doline in napovedal tudi čas njihove realizacije. Z veseljem sem prisostvoval manjši slovesnosti ob odprtju mejnega prehoda Pavličevo sedlo za motorni promet. To je po več kot tridesetletnem prizadevanju izredno pomemben do- godek, ki mu sodeč tudi po udeležbi mnogih elektronskih in pišočih medijev iz sosednje Avstrije, tudi pri sosedih namenjajo izredno pozornost. Pri tem moram seveda poudariti, da vsa infrastruktura še ni dograjena, je pa v izgradnji. Na slovenski strani je bil v lanskem letu dograjen prvi odsek ceste, trenutno je v izgradnji drugi, ob dokončanju v avgustu se bo pričela izgradnja zadnjega, tretjega odseka. Tildi ta bo do pozne jeseni (odvisno seveda tudi od vremenskih razmer) dobil grobo asfaltno podlago in bo nato v naslednjem letu še Analiziran. Pričela se je tudi izgradnja mejnega objekta s platojem, ki bo stal na slovenski strani, v njem pa bodo delovali tako avstrijski kot slovenski mejni organi. Objekt bo dokončan do zgodnje jeseni. Avstrija ima groba dela na cesti do Pavličevega sedla dokončana (na vsaki strani je cesta dolga približno 7,5 km), cesta pa bo dobila asfaltno prevleko že v naslednjih mesecih. Denar za navedena dela je zagotov- ljen v proračunu za letošnje leto in iz PHARE programa, razen za zadnji odsek ceste, za kar bo potrebno glede na jesensko izvedbo zagotoviti plačilo iz proračuna za leto 2001. Pri tem moram poudariti tudi veliko angažiranje posameznikov v pristojnih državnih institucijah, ki so zadolženi za ta projekt (direkcija za ceste RS, družba za državne ceste, servis skupnih služb Vlade RS, carinska uprava, policija). Zaradi obširnejše obrazložitve poteka izgradnje mejnega prehoda bom tokrat ostale objekte omenil samo bežno. Nadaljuje se izgradnja ceste Ljubno-Luče, odsek v izgradnji bo ob vseh razrešenih problemih dokončan do poletja, v pozni jeseni pričakujem pričetek izgradnje naslednjega odseka. Kmalu bosta dograjena tudi mostova v Gornjem Gradu in na Kropi, pričele pa so se tudi aktivnosti pri preplastitvah posameznih cestnih odsekov. Prvi, na Ljubnem, je že v delu, sledili mu bodo še drugi odseki na relaciji Rečica-Mozirje-Soteska in v Logarski dolini. Pripravlja se temeljita prometna in vodarska re- konstrukcija odseka ceste pri BSH Nazarje, ki zaradi velikosti posega in sodelovanja Občine Nazarje pri izgradnji pločnika in avtobusnih postajališč terja večjo pripravo. Ne smem pozabiti omeniti tudi izgradnje jezu na Ljubnem, pri katerem upam, da bodo na koncu le zglajena različna nesoglasja. Pri vsem tem moram poudariti, da so seveda vse te investicije državne, da so vodene s strani državnih institucij in v večini (razen sofinanciranja občin tistega dela infrastrukture, ki je lokalnega pomena - pločniki, postajališča ipd.) tudi financirane s strani države. Pa vendar je potrebno učinkovito sodelovanje občin, saj se ti objekti gradijo v prostoru, za katerega skrbijo občine in koristijo ali prizadenejo občane, ki v tem okolju živijo. Od tega sodelovanja je seveda odvisna tudi učinkovitost realizacije posameznih projektov. SLS+SKD Slovenska ljudska stranka Združevanje združene stranke tudi na terenu Po združitvi nekdanje SLS in SKD na državnem nivoju je precej pozornosti namenjene združevanju oziroma uskladitvi strank na terenu. Aktivnosti že potekajo, najbolj množično pa naj bi bilo ravno v tem mesecu. V Zgornji Savinjski dolini sta za pripravo občnih zborov zadolžena Andrej Presečnik (nekdanja SLS) in Ivo Glušič (nekdanja SKD). Za osvežitev spomina povejmo, da so bili krščanski demokrati organizirani po občinskih odborih, ljudska stranka pa je delovala kot podružnica za celotno področje Zgornje Savinjske doline. Po novem, pravi Andrej Presečnik, bo potrebno v vsaki občini formirati odbor stranke. Predvideni so celo krajevni odbori, vendar je po mnenju Presečnika, glede na relativno majhnost občin, organiziranost pod občinskim nivojem nesmiselna. Do izvolitev organov občinskih odborov bodo delovali po sedanji organiziranosti, dr. Franc Zagožen, predsednik združene stranke, pa bo do nadaljnjega vodil tudi podružnico. Z izvolitvijo dr. Andreja Bajuka za mandatarja nove vlade smo se izognili predčasnim volitvam. Ostaja pa odprto vprašanje volilnega sistema in sodelovanje SLS+SKD Slovenske ljudske stranke in Socialdemokratske stranke Slovenije na jesenskih državnozborskih volitvah. Vprašanje je zanimivo predvsem zato, ker trenutno zastopata dolino v državnem zboru prav poslanca novonastale koalicije Slovenija. “Po sedanjem volilnem sistemu podpisan sporazum z socialdemokrati ne igra nobene vloge, vsebina je tudi sodelovanje po volitvah. V kolikor bodo volitve izvedene po večinskem sis- Med drugim je poudaril, da je spoštovanje dneva upora proti okupatorju dolg do naše lastne preteklosti. Samostojnost Slovenije ni prišla sama od sebe, ampak je rezultat dolgoletnih prizadevanj slovenskega naroda, da zaživi v svoji, neodvisni državi. Pot do samostojnosti je bila težka, zato bi jo morali bolj spoštovati in dneve, namenjene spominu na pomembne trenutke v slovenski zgodovini, dostojno praznovati. Levji delež kulturnega programa je na omenjeni prireditvi prispeval moški pevski zbor iz temu bodo v določenem številu okrajev stranke nastopile vsaka s svojim kandidatom,” pojasnjuje Presečnik. Zdi se torej, da bosta koalicijski partnerici, seveda v primeru volitev po večinskem sistemu, v Zgornji Savinjski dolini nastopili vsaka s svojim kandidatom. V kolikor stranke v rokavu ne skrivajo nepredvidljivih kart, so znana tudi imena tekmecev za sedež v povolilnem državnem zboru. Vsekakor se nam obeta zanimiva politična jesen. Dejstvo je, ugotavlja Presečnik, da preteklo sodelovanje strank ni bilo najboljše. Podružnica SLS Zgornje Savinjske doline je bila ena redkih v Sloveniji, ki je nasprotovala vstopu v Drnovškovo vlado. Kljub temu je precej članov, vsaj miselno, prestopilo k socialdemokratom, kar je bilo na nek način izkoriščeno. V vsakem primeru bo potrebno več kot doslej narediti na pridobivanju članstva, po Presečnikovem mnenju, je prostor za širino stranke odprt. Obdržati bo potrebno tudi regijske povezave in seveda tradicionalna druženja, med katerimi je gotovo v ospredju vsakoletno srečanje družin. Savinjčan Mozirja pod vodstvom Antona Acmana starejšega, program pa je vodila Alenka Žagar. »Spomin bledi, usiha četa borcev starih, vendar pozabiti ni moč boja za svobodo...« je dejala na začetku. Iz njenih besed, ki so skladno povezovale glasbene točke, bi lahko izluščili tudi spoznanje, da moramo mlado generacijo učiti prizadevanj za splošno blaginjo in zmanjševanje socialnih razlik, ne pa osebnega, poslovnega in strankarskega egoizma, kateremu smo danes priča skoraj na vsakem koraku. Franci Kotnik Društvo Sožitje Tudi v bodoče delo po ustaljenih tirnicah Drugo soboto v aprilu so se na občnem zboru zbrali člani društva Sožitje, društva za pomoč duševno prizadetim v dolini. Društvo si je zadalo nalogo pokazati ljudem, da so med nami ljudje z drugačnimi potrebami, obenem pa pomagati družinam s takšnimi družinskimi člani. Druženje tovrstnih družin je njihova osrednja naloga. O delu v preteklem obdobju je spregovorila predsednica Darinka Marolt. Za izboljšanje kakovosti življenja so organizirah tečaj z naslovom Pomoč in nega bolnika na domu, ki je bilo dobro obiskan in zanimiv. Junija so pripravili družabno srečanje vTrnavčah, ki je bil sprostitvenega značaja za otroke in njihove starše. V okviru zveze se je nekaj družin udeležilo seminarjev in letovanj. Jeseni so se podali na potepanje po Prekmurju. December je bil tudi za društvo Sožitje čas praznovanj in srečanj. Veseli so, da lahko razveselijo »otroke« in jim popestrijo monotoni vsakdan. Ob ^izvajanju letnega programa so jim pomagali različni donatQrji, ki so se jim na zboru še posebej zahvalili. ^ Tudi v naslednjem obdobju bodo nadaljevali delo po začrtanih smernicah. V prvi vrsti se bodo trudili za izboljšanje kakovosti življenja duševno prizadetih v naši dolini. Delali bodo tudi na socialnem programu: obiskovali duševno prizadete na domovih, organizirah družabna srečanja in seminarje, ohranjali psihofizične sposobnosti staršev in otrok s posebnimi potrebami. Sodelovali bodo pri SOS v okviru varstveno delovnega centra in s Centrom za socialno delo Mozirje, decembra pa bodo pripravili družabno srečanje članov društva. V društvu Sožitje se ukvarjajo s športnimi aktivnostmi, pri čemer dosegajo že vidne rezultate. Naslednje leto je društvo organizator regijskih iger. Velik športni dogodek pa je tudi odhod Tomaža Irnarja na specialno olimpiado na Nizozemsko. Na zboru so se dotaknili tudi nadaljnje usode Urhove hiše, kjer bo sedež VDC. Odgovore glede gradnje sta podala župan občine Mozirje Jože Kramer in direktorica CSD Marijana Veršnik Fale. Pogovor je stekel tudi o življenju in težavah staršev, ki se bojijo, kam s svojimi otroki, ko bodo sami omagali in jih ne bodo mogh imeti v domači oskrbi. To je problem vseh občin v dolini, zato so menih, da je o teh težavah potrebno večkrat javno spregovoriti. Marija Sukalo Občinski odbor ZZB NOV Mozirje Spoštovanje dneva upora je dolg do naše preteklosti Mozirski občinski odbor zveze borcev je na predvečer dneva upora proti okupatorju v tamkajšnjem kulturnem domu pripravil priložnostno svečanost, na kateri so se navzoči spomnili tistih odločilnih dni v zgodovini slovenskega naroda, ki so posledično pomenili upor proti fašističnim in nacističnim zavojevalcem naše domovine. Slavnostni govornik je bil župan občine Mozirje Jože Kramer. ZBIRANJE NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV 1. BARVE, LAKI, EMAJLI, RAZPRŠILKE, LEPILA TESNILNE MASE IN TISKARSKE BARVE 2. EMBALAŽA, ADSORBENTI, ČISTILNE KRPE, ČOPIČI, KRPE, FILTRIRNA SREDSTVA, EMAJLI, EMBALAŽE, OSTANKI BARV IN LAKOV 3. ODPADNA OLJA IN MAŠČOBE: (ODPADNO HIDRAVLIČNO OUE ZAVORNE TEKOČINE, IZTROŠENA MOTORNA, STROJNA IN MAZALNA OUA, DRUGA ODPADNA OUA) 4. ODPADNA JEDILNA OUA POZOR: Baterije in stara zdravila prinesite ločeno od ostalih nevarnih od| le v zaprtih posodah) SOLČAVA: DNE, 22.5.2000, OD 10. DO 17. URE V CENTRU SOLČAVE LUČE: DNE, 23.5.2000, OD 10. DO 17. URE PRI OBČINI LUČE LJUBNO: DNE, 24.5.2000, OD 10. DO 13. URE KOVINARSTVO VEGRAD OD 14. DO 17. URE RADMIRJE-OBČINSKO PARKIRIŠČE GORNJI GRAD: 25.5.2000, OD 10. DO 13. URE NA DVORIŠČU KOTLOVNICE "ENGO" OD 14. DO 17. URE BOČNA-ZADRUŽNI DOM NAZARJE: 26.5.2000, OD 10. DO 13. URE PRI GASILSKEM DOMU OD 14. DO 17. URE ŠMARTNO OB DRETI-ZADRUŽNI DOM PUP VELENJE d. d. Podjetje za urejanje prostora 3320 Velenje, Koroška 37/b Tel .-063/898-17-23, Fax:063/866-022 5. BATERIJE IN AKUMULATORJI 6. NEUPORABNA ZDRAVILA 7. ODPADKI, KI VSEBUJEJO ŽIVO SREBRO (TERMOMETRI, FLUORESCENTNE CEVI) 8. PESTICIDI: (ŠKROPIVA VSEH VRST S PODROČJA SADJARSTVA, VINOGRADNIŠTVA, VRTNARSTVA, POUEDELSTVA) 9. ODPADNE RAZTOPINE KISLIN, BAZ IN SOLI, ODPADNA TOPILA OPOZORILO: Trgovine, podjetja, obrtniki in ostali odpadkov prinesti davčno številko in šifro dejavnosti I Prosimo Vas, da prinesete nevarne odpadke ločeno in ob času zbiranja na zbirno mesto. SPOŠTUJMO NAČELO: Preteklost poznamo, sedanjost živimo, za prihodnost delamo OGLASI Turistično društvo Rečica ob Savinji S kakovostnimi želodci v Slovenijo in svet Zgornjesavinjski želodec še vedno ostaja edini slovenski suhomesnati izdelek, ki se ponaša z zaščitenim geografskim poreklom blaga. V mnogih slovenskih krajih si prizadevajo, da bi dosegli podobno zaščito svojih kulinaričnih specialitet, vendar jim to zaenkrat še ni uspelo. Zaradi tega ostaja zgornjesavinjski želodec v slovenskem prostoru nekakšen sinonim in prav je, da se začeto delo nekaterih zanesenjakov na področju zaščite nadaljuje. Ena izmed številnih aktivnosti, ki se vodijo v okviru zaščite geografskega porekla blaga, je vsakoletno ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev. Akcija je znana in v slovenskem prostoru izjemno odmevna, letos pa jo bodo člani Turističnega društva Rečica ob Savinji izvedli v soboto, 20. maja. Postopek akcije je dokaj znan: kakor vsako leto, bodo tudi letos želodce zbirali dan pred ocenjevanjem, torej v petek, 19. maja: v dopoldanskih urah jih bodo zbirale kmetijske svetoval-kev kmetijskih obratih na Ljubnem in v Lučah od 11. do 13. ure ter v Gornjem Gradu v kmetijskem obratu od 8. do 10. ure, na sedežu svetovalne službe v Mozirju pa od 8. do 10. ure; prav tako v petek, 19. maja, popoldne od 17. do 20. ure organizatorji akcije pričakujejo izdelovalce želodcev z njihovimi specialitetami v prostorih krajevnega urada na Rečici. V ocen- jevanju lahko sodelujejo samo izdelovalci in izdelki iz Zgornje Savinjske doline oziroma z območja Upravne enote Mozirje. Člani strokovne komisije, ki že dodobra poznajo in vedo, kakšen je, oziroma kakšen mora biti zgornjesavinjski želodec, bodo z delom začeli v soboto v dopoldanskih urah. Po pričakovanjih dr. Stanka Renčelja, predsednika komisije in enega vrhunskih slovenskih strokovnjakov na področju suhomesnatih izdelkov, naj bi bila letošnja »želodčna letina« med boljšimi, saj so bile klimatske razmere v času sušenja in zorenja želodcev zelo ugodne. Za kakovostne zgornjesavinjske želodce se štejejo izdelki, ki jih bo komisija ocenila z več kot 15 točkami. Za želodce, ki bodo prejeli od 17 do 18 točk prejmejo izdelovalci bronaste plakete; za želodce, ocenjene z 18 do 19 točkami, prejmejo srebrne plakete; izdelovalci z želodci, ocenjenimi nad 19 točk, pa bodo dobitniki zlatih plaket. Komisija ocenjuje več dejavnikov, od zunanjega izgleda izdelka do prereza, teksture, vonja..., najpomembnejši pa je seveda okus želodca. Postopek verjetno poznajo vsi tisti, ki so že prejeli ocenjevalne zapisnike na svoj dom. Kot je v navadi, bodo člani Turističnega društva Rečica tudi letos pripravili razglasitev rezultatov in podelitev potrdil o kvaliteti v soboto, 20. maja, ob 17. uri v prostorih Osnovne šole Rečica ob Savinji. Člani komisije bodo predstavili svoje delo, povedali kaj več o pomanjkljivostih naših zgornjesavinjskih dobrot ter odgovarjali na vprašanja izdelovalcev. Po razglasitvi rezultatov, ki ga bodo obogatile pevke kvarteta Pušeljc, bo sledila še pokušina letošnje letine zgornjesavinjskih želodcev. Istočasno pa člani TD seznanjajo izdelovalce, da se bodo želodci vračali v soboto, 20. maja, na sedežu KS ob 18. uri. Ob tem pa poudarjajo, da se vračajo izdelki, ki bodo na ocenjevanju dosegli manj kot 15 točk, ostale pa bo organizator zadržal kot degustacijski material na razglasitvi in za tradicionalno turistično prireditev Od lipe do prangerja na Večeru pod trško lipo v soboto, 1. julija, kjer bo tudi podelitev plaket. Nekako tako bo okvirno izgledalo letošnje ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev. Člani TD k sodelovanju vabijo vse dosedanje udeležence akcije oziroma izdelovalce zgornjesavinjskih želodcev, hkrati pa tudi tiste, ki se doslej ocenjevanja še niso udeležili - ocena oziroma število točk, doseženih v ocenjevanju na Rečici, je nedvomno porok vrhunske kakovosti, ki je v slovenskem in evropskem prostoru čedalje bolj cenjena. ŠM Društvo upokojencev Šmarno ob Dreti Babičina skrinja bo ostala polna tudi za mlade Zadnji vikend v aprilu je Društvo upokojencev Šmartno ob Dreti v tamkajšnji osnovni šoli pripravilo zanimivo in bogato razstavo ročnih del in starih predmetov. Ideja za razstavo se je porodila med upokojenci samimi in le požrtvovalno delo upravnega odbora in članov društva je bilo porok za uspešno razstavo, kjer so poleg ročnega dela in starin na ogled postavili svoje lovske trofeje tudi lovci - njihovi člani. Vsekakor so bili izredno zanimivi stari, že pozabljeni ročno izdelani predmeti, ki so služili za vsakdanjo rabo. Mlinček za kavo, rezalec rezancev za juho, kolovrat za predenje volne, likalnik na žerjavico, »stari Razstava v Šmartnem ob Dreti je bila izjemno zanimiva (foto: J. Miklavc) pralni stroji«... so marsikomu zbudili spomine in ga popeljali v daljno preteklost brez tehnologije in industrijskih izdelkov, kot jih imamo danes. Bogastvo vezenin z narodnimi motivi na grobem domačem ali tanjšemu industrijskem platnu na prtih in zavesah, kvačkani prtički vseh velikosti in oblik, rešiljeji, gobelini in še marsikaj, so bili samo dokaz, da bo babičina skrinja ostala bogato napolnjena tudi za nekaj generacij mladih rodov, ki prihajajo. Med izdelki spretnih prstov žena v tretjem življenjskem obdobju, pa je bilo opaziti tudi nekaj ročnih del mlajših izdelovalk. Ob odprtju razstave so osnovnošolci in malčki iz vrtca ob pomoči vzgojiteljic in učiteljic pripravili prisrčen kulturni program, ki mu je prisostvoval tudi župan občine Nazarje Ivan Purnat. Marija Sukalo Vzgojnovarstveni zavod Mozirje Razstava pisanic Otroci in vzgojno varstvene delavke mozirskega vrtca vsako leto vtednu pred veliko nočjo izdelujejo pisanice. Množico idej, ki pa jih lahkoz malce domišljije vsakdo uresniči, prenesejo na jajčne lupine in tako ustvarijo najrazličnejše oblike. Gotove izdelke radi pokažejo tudi ostalim ljudem, ki nimajo otrok v vrtcu. Vsako leto zato pripravijo razstavo teh izdelkov in jo postavijo na določeno mesto. Letos so tako najrazličnejše pisanice v velikem tednu krasile vežo mesnice Bartolac v Mozirju. Benjamin Kanjir Zavod za kulturo Mozirje Druga razstava mozirskih slikarjev Uvodno dejanje letošnjega že četrtega praznika KS Mozirje je bila druga razstava amaterskih in profesionalnih likovnikov, ki živijo v krajevni skupnosti. Svoja dela je na ogled postavilo za marsikoga presenetljivih 21 slikarjev, kar pa, kot je dejal pobudnik in organizator Alojz Zavolovšek, še ni končno število. Obiskovalce je skozi razstavo popeljal njen pobudnik Alojz Zavolovšek (foto: Ciril Sem) Število se je glede na lansko prvo tovrstno razstavo povečalo za pet, vsi umetniki skupaj pa so s svojimi deli v prostorih mozirske galerije ustvarili raznoliko, po drugi strani pa vendarle enotno in življenjsko podobo videnega v samem Mozirju ali njegovi okolici. Umetnikom je dano, da lahko vidijo tisto, kar ostalim, v primerjavi z njimi, ni odkrito. Njihovo globoko pojmovanje vsakdana, materialnega ali zgolj duhovnega, daje navdih pri stvaritvah, ki so očem bolj ali manj všečne. Seveda imajo vsake oči svojega “malarja”, zato tudi pojmovanje umetnikov ni enako pri vseh ljudeh. In prav je tako, saj s tem vsak slikar pridobi določen krog občudovalcev, ki v njegovem delu dobivajo možnost sprostitve. Razstavljalce je uvodoma pozdravil predsednik KS Mozirje Roman Čretnik. Izrazil je svoje veselje ob dejstvu, da se je prireditev dobro vklopila v praznovanje in dodala svoj pečat ob druženju domačinov. Na letošnji razstavi so se pred- stavili: Veronika Fürst, Amalija Germadnik, Karmen Goričar, Zdravko Gregorc, Erna Hren, Franc Jurkovnik, Elizabeta Kosmač, Jože Kramberger, Mira Kran- jc, Andrej Lednik, Roman Makarovič, Konrad Marčinko, Niko Mlakar, Vlado Parežnik, Jurij Re-penšek, Metod Sem, Roman Sle-menšek, Marjana Verbuč, Alojz Zavolovšek, Marjana Zavolovšek in Milica Zupan. Obiskovalce je skozi razstavo popeljal akademski slikar Alojz Zavolovšek, ki je predstavil vsakega umetnika posebej. Slikarjem so se letos prvič pridružili tudi umetnostni obrtniki, ki za svoje ustvarjanje uporabljajo naravne oblike lesa. Tako so bile na ogled plastike in razni uporabni predmeti, kot so stenske ure. Ti dodatki pa so razdelili mnenja obiskovalcev o primernosti časa in prostora razstavljanja. Za dodatno kulturno popestritev je poskrbel harmonikar Primož Kranjc, otvoritev pa je povezovala Vladka Planovšek. Benjamin Kanjir Galerija Steki Gornji Grad Barve življenja slikarja Antona Repnika O slikarju Antonu Repniku, Muta na Koroškem je njegovo “pribežališče”,je Jože Hudeček že pred časom zapisal, da se je obdržal pri življenju zaradi svoje različnosti in njegovega od boga podarjenega pogleda na svet. Menda se neizmerno prilega slovenskemu racionalizmu in slovenskemu nagnjenju h grafičnosti v likovni umetnosti. Od tod številne nagrade in priznanja, med njimi posebno ena Mir, humanost in prijateljstvo med narodi. Na slovenjgraški razstavi mu je bila dodeljena že davnega leta 1965, vendar Anton Repnik ostaja zvest občutljivi grenki bridkosti svojega bitja, tako je o sebi sam zapisal, tudi v poznih, zre- lih letih poigravanja z mešanico barv in neskončne ljubezni. Razstavo v gornjegrajski galeriji Steki je v imenu stroke pospremila na ogled akademska slikarka Terezija Bastelj. Repniku je bilo dano odkriti veliko skrivnost likovne umetnosti - notranjo govorico in navidez skrito govorico oblik. Dragocena sestavina njegove kompozicije, ki včasih nakazuje zvezo z ljudsko umetnostjo, spet drugič pa s . • _ ® trideja Vrtni hram NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE: tel 83947-50, faks/tel 839-47-51, GSM: 041/727-308 TRGOVINA ZA CELOVITO OSKRBO VRTOV, NASADOV IN MALIH ŽIVALI! Izkoristite bogato sezonsko izbiro parkovnih rastlin, trajnic, sadik balkonskega cvetja, vrhunskih substratov, gnojil, cvetličnih posod,... Svetujemo, načrtujemo, zasadimo. V.______Najbolje založena trgovina za vrtičkarje!_J pobudami iz visoke umetnosti, sta diti številni Repnikovi sokrajani, ki humor in ironija. Bežen prelet “svojega” slikarja cenijo in spoštu-njegovih stvaritev nakazuje grob jejo. ljudski humor in obešenjaško Savinjčan slikanje nravi - predvsem večnih človeških napak. Grobost je seveda navidezna, humorne situacije pa odkrivajo resnično sporočilo - s hrepenenjem po domu prežeto razmišljanje o človeškem bivanju, razpetim med preteklostjo in sedanjostjo. Njegove slike so odraz njega samega, je o Repnikovem slikarstvu med drugim dejala Bastelj nova. Otvoritev razstave je glasbeno oplemenitil Franc Roban s svojimi citrami, sproščenost trenutka pa V občinskem imenu je slikarja so pomagali nadgra- pozdravila Karlina Mermal (foto: EMS) Avtobiografija Aleksandra Videčnika Vijuge in čeri V mozirski galeriji je bila pred tednom dni, kot predzadnja v sklopu prireditev ob krajevnem prazniku, predstavitev nove knjige Aleksandra Videčnika Vijuge in čeri. Če je doslej priznani narodopisec in publicist pisal izključno o drugih, se je na pragu življenjskega jubileja - 80-letnice, lotil morda najzahtevnejše teme: pisanja o sebi, svoji življenjski poti in svojem delu. Po izidu knjige je povsem jasno, da mu je tudi to odlično uspelo, ker je v svojem uvodniku potrdil tudi dr. Matjaž Kmecl. O Videčnikovi avtobiografiji je na predstavitvi spregovoril dr. Matjaž Kmecl (foto: Ciril Sem) »Niti sam si nisem predstavljal, da se za ljubeznivo in mirno Videčniko-vo osebnostjo skriva tako zelo razburljiva, včasih kar dramatična življenjska zgodba; pa sem se vendar precej družil in pogovarjal z njim. Seveda: poznal sem ga predvsem kot vztrajnega popisovalca in zapisovalca Zgornje Savinjske doline in njenih ljudi... Videčnik pripoveduje mirno, kot ljubezniv sogovornik, pogosto nekoliko povzdigne vzgojni prst, včasih se tudi nasmehne. Zdi se, da je dolgemu nizu zapisov življenja v Zgornji Savinjski dolini s to knjigo dodal še enega, v mnogočem kardinalnega - o sebi samem. Ta leta, ko živi v Mozirju, je pač postal z dolino eno; celo več: postal je izjemen oblikovalec njene skupne zavesti. In tako je postalo tudi njegovo življenje del tega starodavnega in lepega slovensko-savin-jskega sveta,« je zapisal dr. Kmecl na tretji strani omenjene knjige. Matjaž Kmecl je po uvodnem pozdravu župana občine Mozirje Jožeta Kramerja v strnjeni besedi predstavil knjigo tudi ob tej priložnosti, nakar je spregovoril njen avtor Aleksander Videčnik. Ne o knjigi, pač pa o ljudeh, ki so tako ali drugače pripomogli k njenemu izidu. Med njimi je Videčnik posebej omenil svojega prvega mentorja prof. Janka Orožna, mozirskega prijatelja dr. Jožeta Goričarja, spremljevalca in spodbujevalca dr. Matjaža Kmecla in zgodovinarja dr. Milana Ževarta. Za- hvalil se je dr. Plesničarju in dr. Meštroviču, ki še danes bdita nad njegovim zdravjem, Zavodu za kulturo Mozirje na čelu z direktorjem Petrom Širkom, Savinjskim novicam in zgornjesavinjskim občinam oziroma županom in županji. Slednji so se z izjemo Mirka Zamernika in Vojka Klemenška tudi udeležili predstavitve knjige. Nizu pohval in čestitk ob izidu Videčnikove avtobiografije se je na posebej ganljiv način pridružil Franci Renier iz Podčetrtka. Obudil je spomin na čase, ko je Aleksander Videčnik oziroma Sandi, kot ga kličejo prijatelji, kot strokovnjak za kmetijstvo služboval naKozjanskem. Ljudje so ga imeli nadvse radi, njegova strokovna pomoč je bila oplemenitena s človeškim pristopom, zato se ga po Renierjevih besedah še danes s hvaležnostjo spominjajo. Zanimiva podrobnost je tudi ta, da je bil Aleksander Videčnik prvi predsednik iniciativnega odbora za izgradnjo Atomskih toplic. Prireditev v mozirski galeriji so z ubrano slovensko pesmijo obogatili člani vokalne skupine Savinjski rožmarin pod vodstvom prof. Tadeje Cigale, avtor Vijug in čeri pa je občinstvu zaupal, da že dela na novih projektih. Piše satirično delo o življenju mozirskih purgerjev, ki naj bi doživelo tudi odrsko uprizoritev, prav v teh dneh pa zaključuje referat o zgodovini obrtništva v Zgornji Savinjski dolini, ki bo objavljen v zborniku Območne obrtne zbornice Aleksander Videčnik predaval o or- Mozirje ob njeni 25-letnici. Obrtna ganiziranosti obrtnikov na tukajšn-zbornica in zavod za kulturo bosta jem območju v preteklem času. 23- maja v Galeriji Mozirje pripravi- Franci Kotnik la »cehovski večer«, na katerem bo Kvartet Pušeljc - sekcija društva Slap Rojstni dan popestrile tudi z gosti Kvartet ljudskih pevk Pušeljc, ki ga sestavljajo Ivana Žvipelj, Marjana Rihter, Betka Ročnik in Dragica Vršnik s frajtonarico, se je ob letu delovanja odločil, da obudi spomin na začetek skupnega prepevanja in nastopov ob različnih priložnostih. Teh pa je bilo v letu dni doma in širom po Sloveniji kar 25. Obletnicodelovanjajekvartetljud- domačih in tujih avtorjev. Pred-skih pevk Pušelc, sekcija Kulturnega stavile so se tudi ljudske pevke iz društva Slap, zaokrožil konec aprila Nove Štifte, ki prepevajo že skoraj s koncertoma domačih pesmi in viž pozabljene narodne pesmi. Piko na i na veselem večeru v Šmihelu nad so seveda poleg Pušeljca dodali muz- Mozirjem in v Bočni, ob tej priliki pa ikanti, udeleženci izobraževalne deso nastopili so tudi gosti. lavnice za diatonično harmoniko V Šmihel so povabile Luftarje, fan- pod vodstvom Robija Zupana z Vran- te iz Šmartna ob Paki, ki so večer skega, in povezovalec programa zaokrožili z napevi starih pesmi, ki Jože Miklavc. Kvartet Pušeljc med nastopom v Bočni (foto: M. Sukalo) so jih prepevali kosci ob svojem Pesem pomladi v Bočni pred letom opravilu. Pri tem pa ni manjkalo dni je bil rojstni dan kvarteta Pušeljc. šaljivih prizorov in šal, ki so nekdaj Tedaj so prvič kot ljudske pevke s spremljali tovrstno delo. Šmi- svojevrstnim nastopom ogrele srca helčanom sta se z glasbo naših de- občinstva, ob letu delovanja pa ver-dov predstavila tudi domačina Ivan jetno ne zadnjič. Venček njihovih Gostečnik s klarinetom in vnuk An- starih, že zaprašenih pesmi se ne- drej Rak na frajtonarici. prestano daljša, postal je že pravi V Bočni so bili pevkam »v pomoč« venec, za katerega skrbi skrbna zbi-člani okteta Petrol iz Celja, ki so. rateljica Marija Rihter iz Podhoma. občinstvo navduševali s pesmimi' Marija Sukalo Rogaška Slatina Pika poka pod goro V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini je prejšnji petek potekal četrti festival - državno srečanje vrtcev in šol Slovenije - ljudski običaji in plesi na Slovenskem. Med več kot tridesetimi nastopajočimiskupinami so se tudi letos odlično izkazale predstavnice OŠ Ljubno ob Savinji - vokalna skupina Lipca, ki si je po mnenju poznavalcev zaslužila še kaj več kot zlato priznanje. Kot je povedala strokovna žirija, je napredek vsako leto viden pri kakovosti izvedbe nastopov, škoda pa je, da se nekateri nastopajoči ne držijo razpisanih kriterijev, saj ocenjevanje povzroča težave oziroma slabše uvrstitve. Učenke z Ljubnega pod vodstvom mentorice Lenke Kralj so predstavile običaj »perice«, ki je ob izpiljenem večglasnem petju izzvenel profesionalno, čisto in v narečju Ljubencev dovolj originalno. Jože Miklavc Izvrstna vokalna skupina Lipca na 4. prireditvi Pika poka pod goro v Rogaški Slatini (foto. J. Miklavc) Turistično društvo Ljubno Gostoljubnost na obronkih Ljubnega Ljubenski turistični delavci so si že pred časom zadali smele načrte - med osnovnimi gotovo ponovno oživitev turističnega utripa kraja, kamor gotovo sodi tudi, upajmo, da bo postal tradicionalen, pohod po zeleni pešpoti Sopot. Na velikonočni ponedeljek se je prijaznemu vabilu organizatorjev odzvala skoraj stotnija ljubiteljev zelene narave in prijetnega druženja. Nenazadnje tudi presenečenj, saj je izvir Sopota v strmih grapah Pekla gotovo svojevrstno presenečenje. Umirjena, komaj na začetku nekoliko vzpenjajoča pot je seveda čudovita priložnost za izlet. Primerna za vse starosti, kar dokazujeta najstarejši pohodnik, 66-letni J ože Prušek, in najmlajši, leto in pol stari David Podlesnik. In ko naravne lepote oplemenitijo še domačini, kmetje ob poti, je seveda užitek še večji. V teh bregačah je namreč gostoljubnost še ohranila domovinsko pravico, prenekateri bi se moral priti šolati med te ljudi. Sveta preproščina je očuvala prvobitnost, čeprav se kolo časa tudi tem ljudem vrti vse drugače kot njegadni. Bolj po manirah sedanjega časa, duh kraja pa jim je vendarle uspelo ohraniti. Pri Stenšku in Podlesniku seje razvlečena veriga pohodnikov strnila. Prejete dobrote s kmečke mize so tudi postorile svoje, tako da veselja ni zmanjkalo. Vse priznanje torej turističnim delavcem, da so ohranili in obnovili, ponekod tudi povsem na novo vrezali krožno pot. Ni ekstremna in ne težavna, v vsakem primeru pa dovolj zanimiva, da jo velja prehoditi. Savinjčan Pohodnike sta razvedrila Stenska mama in Fužirjev Maks (foto: Savinjčan) PGD Šmartno ob Dreti, PGD Mozirje Počastili zavetnika Zelo dobro sodelovanje na vseh področjih gasilci prostovoljnih društev občine Nazarje enkrat letno potrdijo tudi s skupno sveto mašo, s katero počastijo zavetnika vseh gasilcev, svetega Florijana. Organizacijo vsako leto prevzame drugo gasilsko društvo. Na območju občine Nazarje delujejo tri društva: PGD Nazarje, PGD Gorica ob Dreti in PGD Šmartno ob Dreti. Letos so se na Florijanovo, 4. maja, gasilci zbrali v Šmartnem, kjer jih je v cerkvi prijazno sprejel domači župnik pater Ketiš. Zahvalil se jim je za nesebično opravljanje humanega poslanstva, pri katerem večkrat tvegajo svoja življenja, da bi rešili življenja in premoženje priza- detih. Po slovesni maši so se gasilci zadržali ob sproščenem pogovoru in poudarili, da zanje ni meja, ne med območji posameznega društva in tudi ne širše. S slovesno mašo so se svetemu Florijanu zahvalili tudi gasilci iz ostalih zgornjesavinjskih gasilskih društev. Med drugimi je mozirske v domači božji hiši sprejel tamkajšnji župnik Ivo Suhover-šnik. Benjamin Kanjir Člani gasilskih društev iz občine Nazarje med sprevodom v šmarsko cerkev (foto: B. Kanjir) Primož Zvir iz Šentjanža Izvir glasbene zakladnice Nekako takrat, ko je Primož Zvir odhlačal iz naše lepe doline v Ljubljano, ne ravno s trebuhom za kruhom (odšel je v uk za peko kruha na agro-živilsko šolo), se ga je polotila neznanska želja, dahi igral na harmoniko. Nobene glasbene šole ni obiskoval do takrat, ko ga je za glasbo navdušil stric in boter Jože Mlinar, ki je tudi sam šele sredi življenja »pogruntal«, da mu ležijo glasbeni gumbi, kot bi se rodil z njimi. Leta 1996 se je Primož pridružil znanemu muzikantu Darku Atelšku s Poljan, ki je kmalu začutil, da bi lahko Primož postal pravi “izvir glasbene zakladnice”. Ob trdem delu in nastopih sta tako dva nadebudna harmonikarja leta 1997 “naskočila” oder Grajskega godca v Nazarjah, odskočno desko za Ljubečno, kjer je Primož lansko leto raztegnil »zlato harmoniko« in se tako zapisal v zgodovino slovenske frajtonarice. Še isto leto je postal prvak Gorenjske svetu glasbe in nastopati. To je zanj, kot je dejal, pomembno in prijetno hkrati. Veliko energije ima, po deset ur na teden vadi, ko je pač to potrebno (“A ja?” je dejal njegov zadnji učitelj in pogledal proti stropu urejenega doma pri Zvirovih, kjer so imeli povsem naključno vajo Primož Zvir se že pripravlja na letošnji predizbor za Zlato harmoniko (foto: Jože Miklavc) televizije, hkrati pa tudi učenec še enega mojstra frajtonaric, Roberta Goterja iz Laz pri Velenju. Tako so zdaj na »kupu« kar trije zanesenjaki, ki se intenzivno pripravljajo na letošnji predizbor za Zlato harmoniko. Pripravili bodo nekaj povsem novega, o tem smo se prepričali v živo - saj vadijo »na mrtvo«, če se malo pošalimo na Daretov način. Seveda pa igranje na ta instrument ni vse, kar počne Primož Zvir iz Šentjanža. Z enim očesom že škili po mladenkah (A če imam katero? Tole tule imam najrajši, sicer pa jih res ne manjka, če malo pogledam po dvorani...). Kmalu bo potrebno poiskati kakšno primerno delo, pa spet vaditi novosti v takrat, kot mi naš napovedani pogovor za Savinjske novice.). In katero najraje zaigra Primož? Padlo je težko vprašanje, odgovor pa je bil kar s harmoniko.... Slišala se je kot Veselo v Šentjanžu, ko je Darko Atelšek spet kar v strop gledal. »Madonca, pa menda ne že spet ena nova...!«. In po skladbi, ki je zvenela precej Avsenikovo, je Primož povabil: »Vesel bom, če bo z menoj na Ljubečni septembra veliko naših Zgornjesavinjčanov....« S tem smo izvedeli vse, no, skoraj vse, kar je Primožu ta čas pri duši. Privoščimo mu vse najboljše, saj bo tako tudi nam lepo, ko ga spet srečamo na kakšnem odru z njegovo diatonično ljubico! Jože Miklavc “mm fm nm'tsinmmu A m mm'm mm 11 A ‘mmufimm mi mm m is A 0 1-8 06 £8 "131 /|f IT amizoiAj L noa±VN r§ kj mmommsimoEusm A A urnim is us nizfim A A SALON NEGE VAM SVETUJE: tuas -. Solarij modna muha? Ne, preventiva pred poškodbami kože. Pohitite! Bliža se čas počitnic, dopustov in preživljanja prostega časa. Mnogi se tega vesele, nekateri, posebno ljudje s problematično kožo, pa se sprašujejo, kaj storiti, da se ne pojavijo: - rdečica - opekline - koža posuta z izpuščaji - pegice - alergije. Pomaga tudi pri revmatičnih obolenjih, različnih vnetjih... Prav nič posebnega. Obiskati morate le solarij, da pripravite kožo na sončne žarke, ki povzroča vse to. Že ob 120 minutah sončenja lahko vse te težave vržete v koš in se nemudoma odpravite na brezskrbni počitek na sonce. Zakaj? Solarij ima večkratno zaščito pred nevarnimi žarki. Resje, da vam ne bo ustvaril pigmentacije, če imate zadosti melanina v podkožju, vendar pa vam bo melanin izstopil na površje in s tem je vaših težav konec. Vse dodatne informacije v Salonu nege AURA 833-207. AU VAŠE OČI POTREBUJEJO POMOČ? NA POMOČ VAM PRISKOČI: OPTIKA PRODAJ* ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL MATEJA L I K E B TERNIKs.p. Ob Trnavi I, Mozirje tel.833-533 ©O TRAFFIC ■ AVTO A IŽolaZ*^ IMOZIRJE TEČAJI VSAK MESEC NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA Tečaj CPP se prične: v ponedeljek, s.p. Rosenstein đavi*e/<>menas°raz^e’ (Mila Kačičj ZAHVALA 3. maja je minilo leto dni, ko je za vedno odšla od nas ljuba mama, stara mama in prababica Elizabeta KUMPREJ Vsem, ki se z ljubečo mislijo spomnite nanjo, zanjo molite in na njen grob prižigate sveče, iskrena hvala. Vsi njeni Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše stare mame Marije ZAKRAJŠEK 19.9-1905-23.4.2000 iz Lačje Vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Še posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, gasilcem, prijateljem, gospodu župniku, vaščanom, dr. Širku in sestri Majdi ter Marjani Košir za poslovilne besede. Domači Skromno tiho si živela, za nas delala in trpela, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči. ZAHVALA V 76. letu življenja nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama Ida PODBREŽNIK 14.8.1924-19.4.2000 iz Lenarta pri Gornjem Gradu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in govorniku. Žalujoči vsi njeni V življenju le delo in skrb sipoznala, sedaj od vsega si trdno zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA ob boleči izgubi ljubljene tete in botre Antonije ČASL iz Okonine 10.5.1914-12.4.2000 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, darovali cvetje, sveče, svete maše, nam izrekli sožalje in jo pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala gospodu monsinjorju Jožetu Vratanarju za opravljen obred, gasilskemu društvu Okonina ter gospe Francki Štiglic za ganljive besede slovesa. Domači Za tabo draga mama ostalje prazen dom, utopela duša in huda bolečina. Le čas bo pregnal žalost iz naših src in jih napolnil z lepimi spomini nate. ZAHVALA 0b nenadni boleči izgubi drage mame, stare mame in tašče Frančiške ROBLEK iz Podvolovljeka 7. 2.1936-26.4.2000 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, še posebej Pogor-evčkim in Konikovim, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih bili pripravljeni vsak na svoj način pomagati in nam stali ob strani, darovali za svete maše, cvetje, sveče, za ustna in pisna sožalja in jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala gospodu dekanu za lepo opravlj en obred, pevcem in gospodu Mlačniku za poslovilne besede. Njeni žalujoči Bila si sad neke davne ljubezni, ljubezen je tvojo hčerko rodila. Čas je prinašal veselje in žalost, a ti si nam srečo delila. Nova rodova sta rasla, smrt nam je ljubejemala, sedaj nam je vzela še tebe, o mama. ZAHVALA V 81. letu življenja je tiho odšla od nas naša mama Ana ŽMAVC iz Gornjega Grada Mnogim, ki ste se od nje poslovili v tako velikem številu in jo spremljali na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Hvala tudi za cvetje, sveče, darovane svete maše, darove za cerkev ter izrečena ustna in pisna sožalja. Posebej hvala zdravnici dr. Ireni Blažič za njeno skrb in požrtvovalnost med mamino boleznijo. Hvala tudi sosedom, pogrebcem, zastavonošem, gospodu Feliksu Ugovšku in cerkvenim pevcem, gospodu župniku za opravljen obred, gospe Kobaletovi za poslovilne besede, solistu za odigrano Tišino, vsem njenim prijateljicam in tistim sosedom in sorodnikom, ki ste jo radi obiskovali. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Njeni Anita, Tine in Katja POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 572-00-03. 572-06-60. 7000-640 VETERINARSKO DEŽURSTVO 08.05. do 14.05. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 041/633-419- 15.05. do 21.05. Zagožen Drago, dr. vet. med., Ljubno, tel. 041-633-418 22.05. do 28.05. Štajner Bojan, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-641-589, VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017, 831-418,839-02-20, 839-02-21. Delavniki: od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure. IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure. KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 0609-631-933. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: dopoldne od 7. do 8.30, popoldne od 16. do 17. ure. Vsak dan razen ob sobotah, nedeljah, praznikih in dan pred prazniki. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013- DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pa pokličite: 831-910 - Nazarje, 702-118 - Šempeter, 42-010 - Celje. SINDIKALNA POMOČ Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel. •••••••••••••••••••••••••••••v JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Matična kronika za mesec april Rojstva: rodilo se je 7 dečkov in 6 deklic. Poroke: Marko Melavc iz Luč in Tanja Cigalaiz Luč, Marko Beber iz Ljubljane in Maja Rakun iz Trzina, Rok Matjaž iz Velenja in Ana Knez iz Šmartnega ob Paki, Boštjan Terbovšek iz Velenja in Melita Skornšek iz Letuša. Smrti: Bernarda Pečnik iz Radegunde, Štefanija Zamernik iz Ljubnega ob Savinji, Marija Rifelj iz Gornjega Grada, Marija Delejaiz Pustega polja, Viktor Cesar iz Mozirja, Antonija Časi iz Okonine, Marija Jeraj iz Ljubnega ob Savinji, Marija Zakrajšek iz Lačje vasi SIT« A / Na trgu 7,3330 Moziije Tel. 83-90-810 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij: Atena, Nacionalna fin. družba, Triglav, Krona, Kmečka družba, Maksima, Krekova družba, Mercata, Gorenje, Mercator, Kovinotehna, Petrol, Telekom,... Nudimo vam informacije o dnevnih cenah delnic. KINO MOZIRJE 13., 14.5.2000 IVANA ORLEANSKA - biografski spektakel Režija: Luca Besson Vloge: Millajovovich, John Malkovich, Dustin Hoffman, Faye Dunaway Film upodablja življenje znamenite francoske device, njenih junaških dejanj in tragičnih usod. Film odlikuje bogata scenografija, kostumografija, pompozna glasbena oprema in zvezdniška zasedba vlog. 20., 21.5.2000 KLUB GOLIH PESTI - komična drama Režija: David Fincher Vloge: Brad Pitt, Edward Norton, Helena Bonham Carter, Meat Loaf Pripovedovalec zgodbe je nespečni, depresivni samotar. Po nasvetu zdravnika se začne udeleževati sestankov, na katerih se sestajajo ljudje s pravimi problemi. Kmalu spozna Tvlerja Durdena, ki je njegovo nasprotje. Skupaj ustanovita Klub golih pesti, v katerem se moški pretepajo... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI, NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. KINO NAZARJE 13.. 14.5.2000 KLUB GOLIH PESTI - komična drama 20., 21.5.2000 AMERIŠKA PITA - komedija Režija: Paul Weitz Vloge: Jason Biggs, Chris Klein, Mena Suvari... Štirje srednješolci po žurki, na kateri so jim njihovi pohotni načrti zopet propadli, sklenejo, da bodo svoja devištva izgubili do maturantskega plesa. Vsak med njimi se problema loti na čisto svoj način... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. VSTOPNINA 500 SIT. KINO LJUBNO 13-, 14.5.2000 ZBIRALEC KOSTI-trUer Režija: Frank Oz Bloge: Denzel Washington, Angelinajolie Na ulicah Manhattna preži morilec. Demonski ubijalec, ki pušča sledi, katerih pomen lahko izsledi le sijajen um. Primer dodelijo izvrstnemu, a pohabljenemu detektivu. On in policijska začetnica se morata poglobiti v psiho srhljivega blazneža... 20., 21.5.2000 OROPAJ POLICIJSKO POSTAJO - akcijska komedija Režija: Les Maylief Vloge: Martin Lawrence John Blumenthal Tatu, ki je ukradel diamant, vreden 20 milijonov dolarjev, policaji sicer ulovijo, a še prej mu je uspelo ta diamant skriti. Ko ga čez dve leti izpustijo, želi ta diamant spet najti. Toda na mestu skrivališča je sedaj policijska postaja. Zato postane policaj... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 18. URI.VSTOPNINA 500 srr. ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839^15-01 GSM: 031/695-208 ZAVAROVANJE ŽIVALI ■ zavarovanje živali za primer zdravljenja ■ zavarovanje živali za primer pogina ekonomskega zakola in zakola v sili ■ zavarovanje živali za primer izgube teleta ali žrebeta - zavarovanje govedi ■ konj na planinski paši - zavarovanje prašičev pitancev (50% kritje stroškov zaščitnega cepljenja) Cvetke in koprive »To sploh ni najbolj pomembno,« je Aleksander Videčnik na videz strogo odgovoril na vprašanja, katera po vrsti je njegova zadnja knjiga. Dr. Matjaž Kmecl se je v ozadju zadovoljno muzal, nato pa povedal, da so Vijuge in čeri vsekakor 24. Videčnikova knjiga. (EVIDENCA PRESS) TEŽAK POKLIC Da je poklic politika zares težak, si je ob obisku v Mozirju izkusil tudi predsednik parlamenta Janez Podobnik. Česanje volne mu je šlo le približno od rok, zato se je kasneje raje prepustil govorjenju. (KAR ZNAM PAČ ZNAM PRESS) 1+1 = 3 Martin Aubreht je politike na srečanju z Mozirjani spraševal o osnovnih pravilih strankarske matematike, vendar ni dobil pravega odgovora. (KOALICIJA SLO PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične Oven od 21. 3. do 20. 4. Počutje: Počutili se boste dobro, polni boste energije in o boleznih ne boste razmišljali. Zaradi velike enetgije baste čutili potrebo po fizičnih aktivnostih. Omogočite si to, da v zaprtih prostorih ne boste nervozni. Ljubezen: V ljubezni bo šlo vse po vaših načrtih, zato boste dobre volje, že kar razposajeni. V tem obdobju boste neverjetno uživali s partnerjem, čutili boste neverjetno medsebojno povezavo, kar bo oba zelo navdušilo, zato bosta nenehno tiščalo skupaj in prav je tako, poskušajta čim dlje ohraniti Delo: No finančnem področju ne bo vse tab sijajno, saj si ne boste mogli privoščiti razsipavanja. Dolgovi se bodo še nekaj čašo vlekli, zato bodite skrajno previdni z denarjem. Bik od 21. 4. do 20. 5. Počutje: Vaš mesec je pred vami, vaše zdravje bo bolj trdno, kot je bilo v preteklosti, tudi psihično počutje se bo izboljšalo. Nočrt, ki se je rodil v preteklem obdobju, in ki ste go disciplinirano izvajali, vam je prinesel prve dobre rezultate. Ljubezen: Na tem področju boste nebliko nestrpni in če se hočete umiriti, si poiščite samoto. Nekatere stvari v ljubezni in partnerskem odnosu vos bodo jezile, vendar boste cilj lahko dosegli samo s strpnostjo. Narava vas kliče, odzovite se. Delo: Uspešnost v poklicu bo imela tudi ugodne posledice v denarnici. Tu se boste oddahnili, ker vam je bnčno uspelo nekaj, za br ste se morali tedne boriti. Poskušajte obdržati ugodno situacijo. Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Počutje: Prvi teden tega obdobja boste pogosto obupani, ker se stvari ne bodo odvijale, tab kot bi si vi želeli. Večji del se boste držoli doma, pa tudi tam ne boste imeli obstante. Kar nekam vas bo vleklo, pa boste preveč zmedeni, da bi lahko jasno mislili, zabj in kam. Ljubezen: S partnerjem se bosta sicer pogovarjala, vendar skupnega jezika ne bosta našla. Njegovi načrti in pričakovanja so precej drugačni od vaših, ker pa se boste v tem obdobju težko prilagajali, lahko sledijo manjši prepiri. Nikar ne vztrajajte pri stvareh, ki so že davno mimo, odločite se in napravite korak naprej, saj nimate kaj izgubiti. Delo: Večjih sprememb na tem področju ne bo. Spustili ste se v večjo investicijo in sedanje pomanjkanje denarja je razumljivo. Odreči se boste morali stvarem, ki ste jih načrtovali. Če boste skromni, boste kar dobro shajali tudi s sedanjo plačo. Rak od 22. 6. do 22. 7. ^ Počutje: Čeprav se boste pogosto počutili osamljene, nerazuml|ene m zapuščene, se boste družbi v tem obdob|u raje izogibali. Iskali boste kratke stike z znanci, ki jim zaupate, sicer pa boste najraje sami. Nekdo vam bo predstavil nekoga, ki vam bo zelo u Ljubezen: Ta čas bo za vas v marsičem prelomen in odločilen, zato je prav, do ste odgovorni. Izogibate se prenagljenim zaključkom in zaupajte svoji intuiciji. Ne nasedajte govoricam. Delo: Precej vztrajni in delovni boste, pri tem pa si ne dovolite, da bi vas težava, na katero boste naleteli, vrgla s tira. Lev od 23. 7. do 23. 8. Počutje: Zaman se trudite najti zunaj sebe tisto, česar v vas ni. Če želite mir, varnost in trdnost, boste morali to najprej gojiti v sebi in vi somi dajati navzven, šele potem lahko pričakujete, da se bodo ob vas znašli ljudje, ki imajo te lastnosti. Ljubezen: Na tem področju boste iskali globlji pomen, kar bo precej naporno. Morda boste prav zaradi želje po harmoniji in občudovanju, ki ga ne boste deležni, pogosto slabe volje. Ne bodite neučakani, na tem področju boste morali še trdo delati. Ljubezen in občudovanje si boste prislužili z nesebičnostjo. Delo: Dela vam ne bo manjkalo. Vendar še vedno ne boste zadovoljni, ker se boste primerjali s tistimi, ki imajo še več. Devica od 24. 8. do 23. 9. Počutje: Pojavil se vam bo močan spor med voljo in željomi. Za stvari, ki si jib najbolj želite, ne boste imeli volje in odločnosti. Marsikaj bo ostalo nedokončano, ker ne boste verjeli vase. Ker boste zaradi tega preveč napeti, si privoščite mir in poskušajte meditirati. Ljubezen: Edino partner vas bo razumel, zato se boste ob njem dobro počutili, saj vas ne bo gnjavil z nenehnimi vprašanji: Zakaj? Iščite še naprej njegovo bližino, vendar ne pričakujte, da bo vse postoril namesto vas. Svoje življenje vzemite v roke, drugače boste postali preveč odvisni, kar vam v končni fazi ne bi bilo všeč. Delo: Ker vam bo manjkalo samozaupanja, se boste težko spravili k težjim nalogam. Nekoliko bo težav s koncentracijo. Ne zapravljajte nepremišljeno. ni Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. n. Pocut|e: Nu|no |e, da si cas boli smiselno porazdelite m ne ____ premišljujete samo o delu. Če boste preobremenjeni, boste samo nervozni in slabe volje, kar bo vplivalo na družabnost in medsebojne odnose. Ljubezen: Če bo partner razumel vašo ngnehno miselno odsotnost, bo obdobje minilo brez večjih pretresov. V nasprotnem primeru bo zavladal molk. Poskušajte mu razložiti utesnjenost, ki jo čutite. Preostali čas posvetite družini, ki vas v tem času zelo potiebuje. Delo: Tisti, ki ste rojeni v tretji dekadi, boste v tem času marsikaj spremenili, uspel vam bo namreč nek načrt, v katerega ste dvomili. Kljub začetnemu uspehu bodite previdni. Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Počutje: Dobro bi bilo, da bi bili manj siloviti v svojih prizadevanjih, saj s tem samo škodite svojemu zdravju. Vzemite si čas zase in se ukvarjajte s stvarmi, ki jih imate radi. Ne pretiravajte s telesno aktivnostjo in pazite, da boste tudi pri hrani zmerni, ljubezen: Zaradi različnih interesov in pogledov na življenje se bosta s partnerjem pogosto prepirala. Nikar ne vsiljujte svojih vrednost ter mu pustite več prostega časa. Samski škorpijoni se boste zaljubili, vendar ne hitite preveč, da partner ob vas ne ba dobil občutka utesnjenosti. Delo: Če boste delali sami, ne boste preveč učinkoviti, ker se boste le težko lotili kakršnegakoli dela. Veliko bolj boste motivirani, če vam bo kdo pomagal. Sprejmite pomoč prijatelja. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Počutje: Z zdravjem v tem obdobju ne boste imeli večjih težav. Naučili ste se biti gospodarnejši s svojimi močmi. Ohranite navade, ki so se izkazale za koristne. Osamljeni ne boste, v družbi boste imeli ter nekaj besede in tudi opaženi boste. Bodite v stikih z ljudmi pristni. Ljubezen: Čeprav boste nekoliko občutljivi, bo mesec ljubezni vplival tudi na vas. V prvi polovici tega obdobja boste bolj nase osredotočeni, v drugi polovici pa boste poskušali zanikati nekatera čustva, kar ni najbolj modro. Tudi pri najbolj razumskih odločitvah je treba upoštevati čustva, saj je to dejstvo, ki ga ne moremo enostavno prečrtati. Delo: Zelo ugoden čas. Imeli boste izvrsten spomin, tudi logično mišljenje vam ne bo delalo težav. Dosegli boste lepe uspehe, kar vam bo dvignilo veselje do dela. Ne pritožujte se neznancu. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Počutje: Telesu in zdravju boste morali posvečati več pozornosti. Pogosto boste utrujeni, kar je znamenje, da z vami ni vse v redu. Ne pretiravajte s fizično aktivnostjo in se izogibate poživil. Ljubezen: Marsikaj se je že spremenilo na tem področju, večje spremembe pa še prihajajo. Čeprav boste v partnerju videli bolj sogovornika in prijatelja kot ljubimca, se boste v tej vlogi odlično počutili. Veliko boste govorili o sebi, ker boste čutili, da morate svoje obnašanje razložiti. Ker boste zaupljivi, bo zadovoljstvo obojestransko. Opazujete svet in spoznali boste, da se vam ne godi krivica. Delo: Pri delu boste uspešni, soj boste pri stvari. Dobili boste podporo, kar vas bo popolno navdihnilo in vam dalo novega poleta. ✓VW MA Vodnar od 21. 1. do 20. 2. Počutje: Vaše počutje se bo proti koncu obdobja precej izboljšalo, zlasti če ste rojeni v prvi dekodi. Čeprav ste trenutno v dobri formi, se nikar ne naprezajte preveč in ne poskušajte nadomestiti zamujeno. Ljubezen: Precej čustveni in občutljivi boste. Zaznavali boste počutje in razpoloženje svojih domačih. Ker boste precej procenfjivi, boste hitra spregledali namene drugih, in v medsebojnih sporih boste položaj ocenili zelo realno. Veliko časa boste porabili za pomoč prijatelju, ki se je znašel v stiski in nesebičnost se vam bo obrestovala. Delo: Če se sami ne boste cenili, vas tudi drugi ne bodo. Nikor se ne držite v ozadju, sedaj ste pod dobrim vplivom zvezd in za napredovanje se somo malo potrudite. Ribi od 21. 2. do 20. 3. Počutje: Prihaja obdobje, ko boste morali malo manj delati in več počivati. Večji fizični in psihični napori vos lahko popolnoma izčrpajo. Ker se slednjim v tem obdobju ne boste mogli izogniti, poskrbite, da vsaj prvih ne bo preveč. Neurejen način življenja lohko stanje še poslabša. Ljubezen: Nesigurni boste v partnerja, ter vam bo povzročalo precejšnje preglavice. Že nekaj časa čutite, da partnerju ne zaupate preveč, kar vas v duši zelo boli. Odkrit pogovor bo rešil marsikatero situacijo, vendar odkriti in realni morate biti tudi vi. Želja po varnosti se vam bo izpolnila na nek drug način, kot ga pričakujete. Vztrajajte pri svojem. Delo: Nesoglasja s sodelavci so kriva, da ne hodite radi v službo. Mogoče bi se le vprašali, koliko ste za to zaslužni vi. Ne razlagajte svojih tegob no delovnem mestu. Vedno misli, preden začneš delati, vedno ljubi, preden začneš misliti. Če že misliš na ljubezen, ne pomišljaj! Kdo komu koga? V psihiatrični delavnici zazvoni telefon. "Gospod psihiater, moja žena si domišlja, da je gospodar v hiši..." se sliši iz slušalke. "Pripeljite jo k meni," predlaga doktor psiholoških znanosti. "Gospod doktor, jaz bi raje videl, da bi jo vi prosili, da naj pride k vam. Plah Lah Nedoslednost_________________ "Ženske so tako nezanesljive..." pravi pijanček kolegu za šanku. "Zakaj tako misliš?" ga ta vpraša. "Žena se je skregala z mano, me zapustila in odšla živet k svoji mami... Zdaj sejepa vrnila!" "Zakaj?" "Pravi, da je njena mama tudi odšla k svoj i mami..." Bokal Tavrl Obžalujem, gospod, ampak psi ne smejo v naš hotel Nezdravo bolan "Pero, kaj se dogaja s tabo? Obupno izgledaš..." vpraša sošolec sošolca. "Jutri imamo spraševanje, ampak vprašanj ne bo postavljala učiteljica..." "Kdo pa, če neona?" "Ravnatelj. Sprašujem se, kaj je narobe z mano, da sem ob takih trenutkih vedno zdrav, ko imamo izlet pa vedno zbolim..." Miha Tavrl Degustacija "Natakar, s tem vinom, ki ste mi ga prinesli, nekaj ni v redu.” se žali gost. "Prinesite mi povohat zamašek!" "Žal ne morem," reče natakar. "Zakaj?” "To je zahteval že nekdo pred vami. Zdaj nas pa toži, ker seje udaril, ko je padel v nezavest od vonja..." Toni Tavrl Tudi jaz sem vedno bežal pred odgovornostjo... Maraton počasne hoje presegel pričakovanja! Ušesom, ki te narobe razumejo zaupaj samo stvari o katerih nimaš svojega mnenja. Žalbe in solze hvaležnosti V trgovini z mešanim blagom sem kupila več poceni modrčkov iz Kitajske. Vendar ti modrčki nimajo naramnic in mi nenehno lezejo navzdol. Želim vaš komentar o tem, kaj je trgovec mislil, ko je te nedrčke nabavil. Verjetno jih ni mislil nositi, ampak z njimi zaslužiti. Uslužna služba Kakor še nobeno leto doslej, se tudi letos nisem udeležil maratona počasne hoje od Spodnjih Home do Home. Sem pa prisluhnil govoricam o tem vrhunskem športnem dogodku in prihranil nekaj pripomb za tole pismo. Vsekakor se mi ne dopade, da se šport komercializira do te mere, da se udeleženi tekmovalci potegujejo za velike vsote denarja, kot gre v tem primeru, res da bolj počasi, a nezadržno v materializem. Tekmovalci so pretežno upokojeni bivši maratonci na dolge proge. Maratoncem na dolge proge po dosegu cilja ni do hrane, ker imajo izrabljen dober tek, zatorej so se radi udeležili počasne hoje, kjer ne bodo ob ves apetit. Štart vseh udeležencev je bil na domu vsakega udeleženca, cilj pa njihov poštni nabiralnik. Slišal sem, da je zmagal Toni Resnica, ki se ob tem, da so nekateri bili že na cilju, še ni uspel prebiti do praga svoje hiše. Toni Res Društvo za usposabljanje pretežno lenih športnikov Najhitrejši poraženec Foto: Clip Art Prednost poklica___________ "Ti je psihiater že poslal račun, ker te je ozdravil kleptoman-stva?" vpraša mož ženo. "Ne, mi pa sproti pošilja spiske stvari, ki jih potrebuje iz trgovine..." Prednost bolezni___________ Kaj lahko postane ozdravljeni namišljeni bolnik? S svojim znanjem o boleznih, kijih ni imel, lahko postane vsaj častni doktor, če ne kar pravi. Joško Ujma Norec se dela norca Na policijski postaji smo dobili obvestilo, da je iz norišnice pobegnila njihova do nedavnega stalna stranka. Povedano namje bilo, daje skočila iz četrtega nadstropja, preskočila dva metra visoko ograjo in odplavala po bližnji reki navzgorpo jezu ter naposled izginila v gozdu. Na logično vprašanje našega dežurnega, kako je kaj takega mogoče, je upravnik pojasnil, daje oseba pač motena in da ne ve kaj dela. Policisti s policijske postaje Ne čohlji se, če te lahko mi... Ob delu študiram za poklic župnika, vendar sem glede svoje odločitve še v dvomih. Mislite, da sem ubral pravo pot? Načelno da, vendar bo tvoj način hoje za Bogom prejkone - šepanje. Povejte zakaj moramo ob nedeljah poslušati tiste stare čestitke iz sedemdesetih let? Si še pri starših? Pričakuj, da te bodo tvoji otroci zapustili veliko prej, glede na današnjo glasbo, ki jo poslušaš ti. Že leta prodajam brejo kravo... Mi lahko pomagate? Lahko. Kravo peljite na ponovno oploditev, sebe pa k psihiatru, da vas ozdravi namišljene brejosti. Psihomanična delavnica Podpoštenost Žena politika privihra v njegovo pisarno, zagleda na mizi sumljivo pismo in takoj vzroji: "Kaj imaš to na mizi?! Pismo od ljubice?!" "Ne, draga," jo mož hiti prepričevati, "saj veš, da sem jaz pošten! To so opomini in neplačani računi!" brata Tavrl Uh, kakšne sanje! "Sanjalo se mi je," pripoveduje Miha, ”da so se srečali živi mrtveci in pošasti iz vesolja!" "No, poslušajte otroci," skuša učiteljica povečati pozornost prvemu razredu, "takšne sanje prav gotovo pomenijo, da preveč gledate televizijo! Miha, veijetno si potem zelo slabo spal?" ga še vpraša. "Ne!" Miha hipoma prepozna učiteljičino nakano. "Ker se med sabo niso marali, so se razšli in sem lahko mimo spal dalj e..." Pero Tavrl Se tudi tebi kdaj zgodi, da se zbudiš, pa ne veš kje si? SESTAVIL: METOD ROSC JUŽNI SADEŽ ZNAMEHITT AVSTRIJSKI DIRIGENT (HERBERT VON) RIMSKI POZDRAV PRVI SLOVENSKI HIMALAJEC BERTOCEU AMERIŠKI IGRALEC (RICHARD) MAJDA ARH VRSTA TALNE OBLOGE VELIKA JAPONSKA LUKANA VZHODU HONŠUJA ZAPORNIK NAJVIŠJA ZNANSTVENA IN UMETNIŠKA USTANOVA DOLOČEVALEC POLOŽAJA LADJE CIRKUŠKO PRIZORIŠČE EISEN- HOWERJEV VZDEVEK PERZIJSKI POLOSEL NATRIJ PRASTARO MESTO NA KRETI ORGANSKO VEČANJE VULKANSKO ŽRELO DEL PRSTA PODOLGOVAT SVET MED GRIČI ALI HRIBI SAVINJSKE NOVICE PESEM HVALNICA IZDELOVALEC OKRASNIH PREDMETOV PERZEJEVA MATI V GR MIT PRIPADNICA POLITIČNE LEVICE SKRB ZA DUHOVNOST OČRT, PRIKAZ UKAZ ZA IZVRŠITEV SOSEDNJI ČRKI SLOVENSKI KNJIŽEVNIK KRISTAN ITALIJANSKA IGRALKA (MARISA) ITALIJANSKI PESNIK ALIGHIERI (1265-1321) KDOR SE UKVARJA S TELEPATIJO JELEN, KI SE GONI NEMŠKI FILOZOF (GEORG, 1778-1841) SINTETIČNA TKANINA AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA TVEGANJE, IGRA NA SREČO SLOVAŠKI PISATELJ (LADISLAV) 30BEN Z NAPETO KOŽO ČEZ ODPRTINO IN VDELANIMI KRAGULJČKI V OBODU EDEN OD ČUTOV REKA NA TAJSKEM OKRASJE, NAKIT SLOVENSKA KOŠARKAŠICA (POLONA) OBŠITA SUKNJA PRI POLJAKIH SL. IGRALEC (VOLODJA) ERBIJ ČRNOMORSKC LETOVIŠČE rURŠKO MESTO OB MARICI SLOVENSKI PSIHOLOG PEČJAK PISATELJICA COMPTON- BURNETT OBLAZINJENO LEŽIŠČE BIVŠI SLOVENSKI KOLESAR (PRIMOŽ) GALIJ DANIEL ORTEGA ANCONA LEPO VEDENJE DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI RADIOAKTIVNI ŽLAHTNI PLIN (Rn) ANGLEŠKI IGRALEC (GENE) N S„. N 1 \ /\/. 1 I-XI A D U NASLOV (ulica, kraj): 0HQ KNOSOS: Prastaro mesto na Kreti MNAČKO: Slovaški pisatelj (Ladislav) ONAGER: Perzijski polosel PAVAN: Italijanska igralka (Marisa) Rešitev prejšnje križanke: klet, Ovid, ringaraja, aba, agnat, verb, igra, Valerija, Roti, ulanec, krojačica, Ena, Neba, Eskvilin, Janko, knap, GK, lli, pire, ujma, Gikongoro, Aar, OT, ravs, Kant, veka, Atlantik, etilen, oblaki, zapora, Seurat. OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami nagradne križanke iz 9. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike reklamnih čepic Savinjskih novic: 1.Karlina Mermal, Podsmrečje 9, Gornji Grad; 2. Tomaž Križnik, Pod Slatino 16, Nazarje; 3. Franci Jeraj, p.p. 49, Mozirje; 4. Terezija Rop, Novo naselje 41, Gornji Grad. Čestitamo! Rešeno križanko iz 10. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do 19. maja 2000, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3332 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, kijih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4.nagrada: 1 kg vrhunske mešaniceTropickave+Tropic kartica. OMV ISTRABENZ OMV Istrabenz Vrata Jadrana jug - prvi OMV bencinski servis na Hrvaškem! Obratuje vsak dan non-stop 0-24. Poleg bencinske črpalke je tudi trgovina ter menjalnica. Možnost plačila s kreditnimi karticami in v tujih valutah. V sklopu servisa je še caffe bar, WC, tuš, WC za invalide, miza za preoblačenje otrok, veliko parkirišče in telefon. Bencinski servis OMV Istrabenz Vrata Jadrana deluje pod medijskim pokroviteljstvom Hrvaškega radia Radia Rijeka (104,7 MHz). i------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 Morda ste iskali prav to KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. ANTENE IN RTV SERVIS Nudimo antenske meritve in montažo sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725-430. AGENCIJA AZI1 - NEPREMIČNINE Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin. Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863-462,041/759-476. POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 832-525, GSM 041/727-861, GSM 041/ 793-636. SERVISIRANJE TER PRODAJA računalniške opreme. Izdelava spletnih strani, inštalacije manjših omrežij. Aleš Poljanšek, tel. 031/591-616. NEGA IN POMOČ NA DOMU Ste bolni ali preobremenjeni, potrebujete nego in pomoč na domu? Tel. 063/832-656, popoldan. BALIRANJE “KOVAČ” Baliranje okroglih bal 120, šestplastno ovijanje zaradi kvalitetnejše krme. Cena za kos 2.000,00 SIT. Žmavc Gorazd, Loke 1, Mozirje, tel. 832-223, GSM 041/454-601. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 8.-18. ure. Tel. 831-109- SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tel. 720-406, GSM 041/661-309- Morda ste iskali prav to i________________________________________________________________________________________________________________________________________________i 89A Mhz RADIO RAP POLZELA RADIO ZA VSA SRCA RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/7000-810 tel. & fax: 063/ 720-770 GSM: 041/724-977 041/ 630-611 •-mail: info@radiorap-polzela-sp.si Prodam sintetizator goldstar GEK-S 520. Primeren za začetnike in polprofe-sionalce. Tel: 041-326-862. Prodam 4 letne pnevmatike dunlop SP10 in 4 mrežasta platišča iz lahke zlitine. Tel: 041-326-862. Kupim kmetijo v Zgornji Savinjski dolini. Inf. na tel: 041-756-791-Elektro motor 4 KS in enofazno črpalko prodam, tel. 845-364. Prodam hišo v Gornjem Gradu, cca I60 m2, tel. 01/5422-330. Prodam mladiče samojede, stare sedem tednov, tel. 833-747 ali 041/804-822. Ugodno prodam pralni stroj, star 2 leti za 30.000,00 sit, tel. 845-447,041/783- 43L________________________________ Prodamo pujske za nadaljno rejo, tel. 701-151, pokličite zvečer. Prodam fiat 750 LE v voznem stanju,cena 30.000, tel. 845-278. Prodam dve plemenski telici simentalki, stari eno leto, tel. 845-044. Dekliško kolo poni prodam za 7.000,00 sit, tel. 831-648. Prodam fantovsko obleko št. 14, primerna za birmo, tel. 844-668. Računalnik pentium 500 MHz z multimedijo, v garanciji, cena 105.000,00, tel. 041/226-984. Prodam rabljeno strešno opeko in 300 komadov novega bramaca, tel. 831-933 zvečer. Prodam dva kozlića za zakol ali nadaljno rejo, informacije na tel. 843-206. Prodam sadno mašino za jabolka in grozdje, tel. 728-151. Deska planirna za pluženje ali planiranje za prednjo hidravliko, širina 2,7 m z varovanjem prodam, tel. 041/942-170. Prodam seno v balah, tel. 845-146. Prodam dolžinski cikular za cepljenje letev in robljenje desk z elektro motorjem, tel. 835-409. Kravo simentalko, pašno s prvim teličkom prodam, tel. 841-196. Prodam gradbeno parcelo 9 arov na Prihovi, tel. 831-091. Traktor IMT 539, L 87, 1450 delovnih ur, prodam ali menjam za les, tel. 041/ 848-869.___________________________ Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev, tel. 031/543-938. Prodam avtomobilsko prikolico brez A-testa, tel. 835-546. Prodam kobilo staro 3 leta, motorsko čelado zelo dobro ohranjeno, Franc Ograjšek, Ponikva 48 a, Žalec. Jarkice pred nesnostjo prodamo, tel. 472-071. Škoda felicia, 1. 95, prodam, tel. 841- 578._______________________________ Kupim pogon in greben za kosilnico bucher, tel. 063/882-856, 041/968-305________________________________ V najem damo kmečko poslopje na Homec-Brdu, hiša vseljiva takoj, tel. 835-516,041/783-988. V okolici Mozirja oddam brezplačno 1 ha košnje, tel. 833-117 zvečer. Prodam motorno škropilnico 100 1, primerno za sadno drevje, tel. 834- 071._______________________________ Prodam vrhunsko gorsko kolo scott team racing, oprema: shimano XT, rock shox amortizerji, alu okvir, tel. 843-092, pon.-pet.: O6I/557-4519. Inštruiram nemščino za osnovno in srednjo šolo, tel. 5845-210, Mojca. Kupim stanovanje ali manjšo hišo, tel. 041/987-626. Prodam leseno strešno kritino (šikel-ni) 1 m dolžine, tel. 844-596. Prodam lesi psičko, 9 tednov, čistokrvno, brez rodovnika, in koze z mladiči, tel. 041/832-082. Ugodno prodam električnega pastirja, tel. 041/709-153. Prodam R4 GTL, 92, reg. 8/2000, 97.000 km, cena po dogovoru, tel. 04l/ 321-665 ali 063/709-286 zvečer. Prodam renault 4 GTLJ, 1. 89, reg. do marca 2001, tel. 041/506-946. Kupim poceni manjši televizor ali zamenjam za šivalni stroj, tel 868-795. Honorarno zaposlimo oziroma vabimo k sodelovanju tehničnega risarja -risarko, zaželene so izkušnje gradbenega projektiranja. Delo v programu A-cad. Tel. 041/764-315. Prodam kombiniran otroški voziček dino, lepo ohranjen, malo rabljen, tel. 841-776.___________________________ Iščemo dekle ali fanta za delo v baru, tel. 041/567-957 ali 063/832-805. Oddamo električni štedilnik star 10 let, tel. 833-827. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 11. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. rm . ULTRA 9 d.0.0. NAZARJE Lepo vreme in čas piknikov se nezadržno bliža. V trgovinah Nazarjah, Varpolju in Diskontu JATA smo se na to pripravili. Kotleti na krožniku................................... Čevapčiči narejeni - krožnik........................ Jatin krožnik za piknik............................... V ULTRA v Mozirju, Prepričajte se! .....899,00 sit/kg .....999,00 sit/kg .....995,00 sit/kg Pivo ploč. 0,5 Laško 24/1........... Pivo Celjski grof steki. 0,5 20/1... Ledeni čaj FRUC 1,5 I............... Brezalkoholna pijača Aranciata 1,5 I. Brezalkoholna pijača Cola 1,5 I..... ••••< .3.299,00 sit 1.900,00 sit ...115,00 sit ....79,00 sit ...79,00 sit Tune Delamaris 3 pack (3x65 g). Posebna salama mes. Bračič.... .299,90 sit .599,00 sit/kg Sušilo za perilo... Ariel tekoči 1,5 I. .1.299,00 sit ....899,00 sit VIKEND PARADIŽNIK.....^? MLAD KROMPIR 5/1. KUMARE........... .249,90 sit/kg ..129,90 sit/kg ..169,90 sit/kg RADICpIpELJE TUDI ¥ ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel. & Faks: 063/ 831 848 Poleg naše stalne ponudbe notranjih in zunanjih vrat ter podbojev in kljuk imamo sedaj na zalogi po zares nizkih cenah tudi: - LAMINATE - DEKOR stenske in stropne obloge (iverali, mdf) Ugodne cene in gotovinski popusti! (•ENTER* LJUBLJANA dd TRGOVSKO PODJETJE GODNO!!! CEMENT.....5^.......... 775,00 sit WC SPLAKOVALNIK......3.299,00 sit WC DESKA PVC....... 699,00 sit UMIVALNIK 450 STRUMICA...3.617,00 sit PARKET HRAST 16-16....od 1.499 sit NAJVEČJA IZBIRA BARV IN LAKOV V DOLINI Od 1.4.2000 letni delovni čas: NAZARJE pon. - pet od 7.00 ■ 19.00 ure, sobota od 7.00 -13.00, tel. 839-44-40 LJUBNO pon. - pet. od 7.00 - 16.00 ure, sobota od 7,00 - 12.00, tel. 841-573 GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ I Celje - skladišče 5000007983,10 SAULI JUAN ANGEL dipl. ing. strojništva . 'wf: »m? Ko Juan Angel odpre okno v Pesnici pri Mariboru.se mu odpre pogled na zanimive trge v Španiji, Portugalski, Argentini in Urugvaju ali pa na sveže strani dnevnika Clarin.Odkar ima priključek ISDN,je skozi to okno preprosto lepši razgled.Skozenj za veliko slovensko podjetje išče nove poslovne priložnosti v Španiji in Latinski Ameriki. Hitrejše in zanesljivejše povezave mu omogočajo, da večino dela opravi ob svojem računalniku oziroma telefonu. ISDN Nasveti in brezplačne informacije na številki 080 3 [«TiTiB SVET GOVORI HITREJE! Slovenije VS -A?:; http://www.telekom.si OSREDNJA KNJ. CELJE