Gla/ilo /loven/be profi- fa/i/fične žen/be zveze leto II. /T.4. i 9 44- A KAŠ SLOVENSKI PARLAMENT, m K&b-MM-.+tilfJiLV*:*- .-MM. v ***** lo^smo sli poslanci is Irimorja na zaseda- nje na3e^a parlamenta^ ee nam. je v neki vasi na Fotranjskem pridružila poslanka - kmetica I- vancičeva, ki je imela isti cilj' kal?or mi. IIi smo se takoj medsebojno seznanili in smo se za celi živahno raz^ovarjati o zadevali naše osvo- bodilne borbe, o naših uspehih in o uspehih na ših zaveznikovj posebno naših bratov Rusov, ki zadajajo smrtne udarce nemškim parasitom, ki e- dini se rcvarijo po naših krajih. Ivančiceva nam je pripovedovala., kako so ji Italijani in belogardisti ugrabili štiri si nove in jih zverinsko poVili. Pripovedovala je tudi, kako so Nemci ponoči vdrli v njeno stano vanje in jo naravnost s postelje zvlekli na kmečki voz ter jo odpeljali v mrzli januardd.no ci^v Hibnico, kjer so se napram njej surovo ob nas ali in ji žugali na vse načine, ce jim ne bo služila kot izdajalka. Vse zaman i Tako po- gumno je zavrnila nacistiene zverine, da so se slednjič sami sramovali svojih podlosti in jo pustili domov. Slovenske ljudstvo jo je izvolilo ža svojo poslanko. Tako je Ee cela vrsta naših žena in .deklet stopila v narodni parlament. Ljudstvo, je videlo njihovo delo in njihovo borbo. S tem so zasluzile, da si jih je ljudstvo izbralo za svoje predstavnike pri graditvi nove, združene £1ovenije. Sploh nas parlament ima ta svojevr- stni obraz, d-=. je sestavljen iz samih borcev,v njem ni ne cakarjev in ne mlacnezev. rog ar ni zajel ljudski val osvobodilnega gibanja, ta je ostal v kotu; narod £a ne pozna vec. jt' i Naš parlament je pravi ljudski parlament,v katerem, so zastopani vsi narodni sloji, ki so ga s svojo borbo ustvarili. V nekdanjem avstrijskem' parlamentu je knez 5chwarzenburg zavračal svoje politične nasprot nike s tem, češ: kaj "boste, človek začenja-še- le pri baronu: Po tem srednjeveškem bahaltvuti v našem parlamentii sploh ne bilo "človeka",kaj ti vsi naši V7indischgr&tzi in Auerspergi, Wal- denburgi, Bagueri, Fermentini, Corenini, Atem- si itd in njihovi domači pomagaci so ostali zu naj. • : , ;• rt Ta tuja navlaka, ki je kot škodljiva zaje- davka preprezala naše narodno telo, je sedaj cd stranjena in domači pomagaci z njo'. Narod jo je zrušil in vrgel s sebe. Vsi, ki danes pod krinko vere, patriotizma ali kakršnega-koli cfcu §ega izgovora hlapcu j ojo našim sovražnikom, so že od davna zaznamovani. Ti so od nekdaj oprav Ijali to izdajalsko delo iz temnih nagibov o- durne sebičnosti, zanje ni vec mesta v našem narodnem občestvu. Tako! Faš parlament je parlament borcev za narodno svobodo; parlament kmetov, delavcev,iz obrazencev, deklet in žena, ki so se odzvali v težkih urah tujega jarma klicu .iaroda, da iz- koristi ugodni zgodovinski trenutek,za dosego svoje svobode. To je resnično narodni parlamenl; ker je nastal iz žrtev njegovih sinov in hče- ra, in ni kak privesek tujih mogotcev, ki bi i- mcl služiti le njihovim nameram in koristim. ITaš parlament je zma^a slovenskega ljud- stva nad sovražniki ljudstva in ima svoje za- ščitnike v ljudskih množicah "uudi drugih naro- dov, posebno slovanskega ruskega naroda. Naš parlament ni samo zaprl vrata "člove - $ _u", naš parlament je^napravil tudi velik ko- rak naprej v razvoju človeške družbe, ker je svečano odprl vrata našim dekletom in ženam,da se enakopravne z moškimi borijo in delajo za boljšo, srečnejšo bodočnost sebi in svojemu na rodu. "rfazglašene državljanske pravice nas vodijo po tej poti. Sene in dekleta: S skupnim dobrim delom pridemo z vso gotovostjo do- svojega ci- lja, ki nam je bil cela dvatisočletja odrekan od tujih, nasilnikov. Jože Srebrnič. 1944 Cd prve svetovne vojne dalje, ko so oblast stare Jugoslavije privolili v razkosanje slo- venskega narodnega ozemlja in je bila Primor- ska izročena v izkoriščanje imperialistični I- m lf e tali ji, so se žene Slovenskega Primorja spra vale:"ir.daj bo že konec moreče zime? - JCdaj na o ti stopi tudi za nas pomlad in z njo vstajenje? ITihce jim ni mogel odgovoriti na to vpra- šanje. Bilo je videti, da so se temne sile za- rotile proti svetlobi, proti Vstajenju in svo- bodi. Leto za letom pa'je postajalo se slabše. Iz inračnjaških sil človeške družbe se je raz- vil fašizem, ta oblikovalec in izvajalec naj- slabšega. kar se je rodilo v pokvarjenih člo- veški.-, dušah. Podoba je bila, da so majhni tiar o di obsojeni na i->ogin, da je vera v vstajenj9 za tiranih za večno pokopana. ITamesto topline, bratstva, ljubeznis se je med ljudstvi jelo širiti sovraštvo, ki je bilo hladnejše od orožja, s katerim so fašisti pa~ radirali povokrvavljenih mestih Svrope. Človek je bil ponižan. Napravili so iz njega samo vo- jaka, ki naj se beri za protinarodne,protičlo- veške in protiljuaske cilje mračnjaških sile Že no s o napravili za 2eklo v hiši.- Vsa Evropa je "čila ves povojni čas en sam arzena!, k j or so ljudje kovali orožje; v pror- stem c as v. so se pa učili sovražiti sosede« V Hu sij o j hi je bila zibelka svobode nalili narodov pa zatirano ČloveStvo ni snelo pogledati in tu al ni ao&lo pogledati, ker so reakcionarne si- le vsega sveta zgradile okrog Sovjetska "Rusije zid, ki je "branil tla cen in narod on pogled va- ti j o. x:riaorska žena v takik okoliščinah ni no- &la pričakovati skorajšnjega Vstajenja, prave Velike noči, temveč še hujši e ponižanje, se huj še trpljenje. matere so ta leta narodnega zatiranja i rt osebne sužnosti polagale svoje otroke v zibel- ko s pekočo bolečino v srcu. "kaj bo iz tebe, fant moj?" so se v strahu spraševale, ko so gledale v nasmejane oči svojega sinčka. Sluti- le so nevarnost vojne - v zraku^je plavala, sle herni taSist jo je pa tudi izražal s svojim ve členjen in zadržan j en, - in matere je bolelo, da rode sinove tujcu, za katere se bofl.o norali bo" riti. Tako so šle Velike noči e.ru^a za drugo ti- ho mino prinor3ki}i z ena, ne da bi čutile ob njih pri kodu tista praznična, slavnostno raz- igrana čustva, ko se človeku IioČ^, da bi sti- snil na srce vso to lepo z.emljo, okrašeno š sra mezljivo zeleneč o travi co, ki jo pričara iz po cite prsti pomlad. Vsaka velika noč, ki je pri šla, je bila slabsa od minule. Toda primorske žene globoko v sebi le niso nehale verjeti v prikoa prave Velike noči, v prin.od.na5e slovenske Velike noči, ki bo res Vstajenje, vstajenje :>ista in vstajenje pri - morskega ljudstva. Irinorske žene sc pripravljale pot temv.vsta j enju. Ves čas narodnega zatiranja so nanreč u čile ^vo.-jo otroke, cte pride dan, ko "bo primor- ski človek svobodens ko te bo v svobodni domo- vini spojil z ostalim telesom Slovenije, '"o lc padli, Jaero Ji _zasužr_ j ene Primorske i Bidovec, Ta-- lenSič, -iiiTušiCj -.mloS in drugi pod kroglamifa šiotiČnik 'krvnikov, jim postalo jasno,da je to pripravljanje poti svobodi, da je to temolj ni kamen v izgradnji svobode, zato so pripove- dovale svojim otrokom, da bo iz mučeniške kr- vi tek. muc en c qv zrasla prava svoboda, zakaj za tiran narod si svobodo lahko samo s krvjo pri- bori. .^atere in sere še niso vedele, kako bo svoboda priČla, dojele so pa, da se bo zanjo - treba boriti. Spoznale so tudi, da nosi človek v 3ebi £e zdrave kali, ki bodo prej ali slej prerastle hudobijo in gnilobo, zato so v pri- hod svobode se upornejše verjele. ITato je prišlo leto 1g41., ko se je vse slovensko narodno telo krčilo 'od bolečine.pri- zadejane mu rjo barbars-:em fašizmu, a ko je slo venski Človek na nasilje tudi odgovoril z upo- rom, Mamen svete narodne osvobodilne borbe je zajci takoj tudi Primorsko in primorske žene so v tej borbi spoznale rešitev. Zdaj se jim je konec narodnega trpljenja zazdel blizu.Spo- znale so, da je ta boj nadaljevanje tistega,ra di česar je padel Bidovec in dr-igi, zato so bi le med prvimi, ki so razumeli veličino in po- men narodnega upora. Od tistih dob stoji primorska žena na bra- niku svoje domovine prva, bodisi s puško v ro- ki, bodisi kot marljiva aktivistka, ali pa kot pridna gospodinja, ki nikoli ne posaoi pripra- viti obeda ali večerje tudi za svoje tovariše, kad požrtvovalnost j o in iznajdljivostjo primor skih žena ne strmi samo okupator in njegov, sva bobranec, temveč tudi mi vsi, ki njih delo po- znamo. Zdor si je imel priliko ogledati to de- lo, ve, da so primorske žene prve v domovinski ljubezni in požrtvovalnosti. V teh mogočnih letih narodnega prebujenja in odpora proti okupatorju in njegovim pomaga- čem - domačim izdajalaem - je^primorska žena praznovala Velike ncči sicer še tudi stisnje- nih zob,toda z veliko vero v srcu, da bo pri ~ hodnjo Veliko^noc praznovala že v svobodi. Sredi takšnega \ipanja jo je zajelo tudi le to 1944. "Ali bo ta Velika noč res zadnja, ko jo praznujemo v neprestani bojazni, da vdro so vrazne horde v vas in nas pobijejo?"se danes sprašuje primorska^žena, In ko se ozre po sve- tu, ko oceni okoliščine, v katerih se poraja o svobojenje, se ji lica razlezejo v nasmeh; sr- ce Ji zadrhti in odgovori si: "Da, ta Velika noc je poslednja v zr^aku fašističnega nasilja!15 Primorska žena ve, da strel j a jo" topovi- he rojske ruske vojske že v srce ušive Bnmunije . Primorska žena ve, da se junaške čete mogočne Sovjetske Rusije sipijejo kot preteč p^az čez karpatske grebene na ozemlje izmučene Cehoslo- vaške, ki je skoraj v srcu rlemčine. Primorska z ena ve za nemir v srcih zatiranih balkanskih narodov, ki oznanja velike dogodke. Primorska žena ve za strah, ki vedno bolj napolnjuje nem ške krvnike; ve tudi, da^ta strah isvira iz spoznanja, da je dan končnega obračuna pred vra ti. Primorska žena gleda dan za dnem jate le- tal naših velikih zaveznic Anglije in Amerike, kako letajo čez .nase ozemlje napadat sovražne postojanke. Primorska žena ve za slovesne skle pe angleškega ministrskega predsednika gospoda Churchilla, maršala Sovjetske Rusije Stalina , in prezldenta Amerike Roosevelta, ki se nanaša jo na invazijo v Hitlerjevo Evropo in na dokon čni zlom fašizma v Evropi. Primorska žena pa tudi pozna slavne zmage naše herojske Karodno osvobodilne vojske, ki pod modrim vodstvom mar šala Tita gradi vsebino in obliko nove Jugosla 6 rije, v kateri ne "bo prostora za stare velesrb ske prodane protinaroane izkoriščevalce, ki so narodu vsiljevali svoje zakone po svojih proti narodnih kraljih.. I*imorsk£ žena ve, da je mo- gočni korak svobodoljubnih armad, ki so že in ki še bodo prestopile zidove Hitlerjeve evrop- ske trdnjave, hiter in neustavljiv, in da se ti koraki bližajo naglo Jugoslaviji in Sloveni ji, zato veruje v skoraj sni konec. Ni daleč dan, ko bo ta naša lepa, blazno ljubljena in s krvjo naših najboljših sinov in hčera oškropljena domovina zadihala popolnoma svobodno, to je primorski ženi jasno. Zato bo to leto nesla svojo košarico k velikonocnemub&a goslovu sicer še kot prejšnje 3 sto, a vendar pel na vedrosti, veselja in vere., 4 Objavljamo rezultate tekme v nabiralnem mesecu od februarja do 8.marca 1944. za naše bol- nice: Prvo mesto so zavzele tovarišice Gori - š k e g a okrožja, sekretarka: tovarišica Srečka, drugo mesto so z cc vzele tovarišice Vi - pavskega- okrožja, sekre- tarka tovarišica £maga, tretje mesto so zavzele tovarišice B a - š k e g a okrožja, sekretarka to varišica Ivanka, četrto mesto so zavzele tovarišice .2 o 1 m i h s k e g a okrožja", sekre- ■ tarka tovarišica Ijadja, peto mesto so zavzele tovarišice P i v ške g a okrožja, sekretarka tovari- šica :."atja, šesto uesto^so zavzele tovarišice B r i - š k e g okrožja, sekretarka to var iš i c a Smarni ca. 10 2-e'"okrožjem izrekamo vse priznanje z že- ljo, da svoje delo in požrtvovalnost se stop- njujejo. Vsa omenjena okrožja dote razpisale na grade. ^ ^ Smrt fašizmu - svobodo narodu- „ Pokrajinski odbor SPZZ za Primorsko. je do sedaj dvignilo in vzgojilo največ tcvarišie, katere danes vestno vrse svoje fun- kcije na odgovornih mestih v OF odborih,1700 in Gospodarskih komisijah. J! a j bo vzgled Vsem ostalim okrožjem: Smrt fašizmu - svroodo narodu! Pokrajinski odbor SPŽZ za Primorsko. VSPFH! V Al BIVALNEM VFSfCV V nabiralnem mesecu od .februarja do S„ marca so primorske žene in ..Za d in a ponovno po- kazali neizmerno ljubezen do svoje Farodno- o- svobodilne vojske in predanost nasi sveti bor- bi. £aj je samo G12Z organizacija v tem mesecu, nabrala: 2.230 kg prepečenca, 276 kg bele mo- ke , 203 kg marmelade, 308 kg sladkorja., ' £1 kg masti, 275 kg masla, 292 kg slanine, 127 1 0- ij.a, 52 kg medu, 474 kg keksov, 339 kg suhega sadja, 481 1 žganja, 61 kg sira, 11.132 jajc, 30 1 likerja, 482 škatljic cigaret, l^-ostovolj nih prispevkov so nabrale Lit. 120.524 in za ta znesek kupile sanitetni material. Poleg te- ga blaga pa. je izidi mladine nabrala ogromno ma 11 teriala. Del tega blaga siao poslali bolnim^to- varišem preko stare meje, ki je nekoč ločila primorske žene in mladino od ostalih jugoslo - vanskih žena in mladine, ostalo pa smo oddaH .v bolnice na ozemlju, Primorske Slovenije. ITašim partizanom bo pomoč in ljubezen pri- moi-skih žena in mladine ostala vedno v toplem spominu. Anica. f Jčj^\Lsid (lAcheji I L—^ ir spOiAin —J Fomlad prihaja. Lepo pomladansko sonce nas ogreva, ogreva pa nas tudi svetla misel, da se bližamo svobodi. Toda mene je zazeblo v dno duše ob vesti/la Te ni več. Bežno so mi preletele misli svo do- bo odkar^sva se poznali. Bila si vseskozi vda- na in požrtvovalna v naši stvari. Že v otroški dobi si okušala marsikaj grenkega, II o pa si za čela spoznavati življene;' samo, si odločno sto pila na pot resnice in pravice, odločna si bi- la povsod. Zaradi svojega energičnega nastopa proti krivicam, ki so se Ti godile še pred raz ;padom Jugoslavije, si bila priljubljena, povsod. Ze kot 16 do 17 letna si znala svetovati kjer- koli in kdorkoli Te je vprašal za svet.Bila si res tovarišica svojim sovrstnicam. IIo pa pri- hrumel kruti okupator na naša sveta slovenska tla, pa si odšla, kakor tudi vsa družina (oče„ mati, brat) v partizane. Kisi se ustrašila tez kih borb. V^dno si bila vedrih lic tudi v naj- težjih trenutkih. Danes pa-počivaš v miru. Padla si zadeta od 12 sovražnika, kateri je čakal v zasedi in Ti vzel mlado življenje. Postala si žrtev zločincev.Te lo Ti počiva nekje v slovenski zemlji - katero si tako ljubila. Tvoj duh pa živi in "bo živel. To, kar si s svojimi besedami in dejanji učila svo je^tovarišice in tovariše, pa ne bo nikdar u- nicena. Tvoja smrt bo maščevana! -maščevana bo, kakor tudi vsi, ki so dali svoja življenja za svobodo. Čast svobode pripada tistim, ki so dali živ 1 jen je za njo. Tudi Ti si že med njimi, zato ne boš nikdar pozabljena. llarica - partizanka Tovarišica Andreja je bila 18 mesecev borka v brigadi "Toneta Tomšiča11. Potem je bila posla- na na teren na Gorg.ajsko in bili članica Pokra jinskega odbora SP2Z za Gorenjsko. lomaj dva meseca je bila na Cforenjskem;pa je postala žr- tev Iiitier jevskih banditov. (Opomba uredništva.) ~ZGfvitfv{ve ch&6ftWce Dne 19. in 20. februarja je prvič zasedal slovenski parlament. V slovenskem parlamentu js bilo do sedaj 120 poslancev, med njimi 10 tova rišic. Sedaj se bo pa število delegatov poveča lo na 180 članov. I.£L i^imorci bomo poslali še 20 aelegatovr ki nas bodo zastopali in v našem imenu soodločali pri izgradnji nove narodne 0- 4* blasti in slovenske državnosti v federativni Ju goslaviji. 13 iled ostalimi odloki, ki jih je izdal parla ment, je odlok o ustanovitvi verske komisije . H jena naloga je dvojna: Prvič naj postavitev in poslovanje verske komisije ponovno zajamči nemoteno bogočastje in polno uveljavijen je verske svobode, drugič pa naj verska komisija urejuje vsa vprašanja "med slovensko narodno oblastjo in cerkvijo. Verska komisija bo sestavljena na polovico iz duhovni kov, na polovico pa iz laikov. Imenuje naj jc Predsedstvo Slovensko Narodno Osvobodilnega Sveta. Naš slovenski parlament se imenuje SLOVEN- SKI KAftODFI 'OSVOBODILNI SV3T (SNOS). „ Jugoslovanski parlament se imenuje: ANTI- FASISTIČNO VECE ITAPODNOG- OSLOBODJEKJA JUGOSLA- VIJE ali PROTIFAŠISTIČNI SVET NABOJE OSVOBODI TVE JUGOSLAVIJE (AVPOJ). Vse kar sklene AVTTOJ uotem izvrši vlada,ki se imanuje HICOJ - ITACIORALrTI ZOISI TET OSVOBODI- TVE JUGOSLAVIJE. Torej preko vlade jugoslovan- ski x>ariament uresničuje svoje zakone. Na prvem zasedanju slovenskega parlamenta je bilo izvoljeno Predsedstvo ČIrOS-a.IIadar par lament ne zaseda, ima vso pravico odločati v njegovem imanu Predsedstvo. V Predsedstvo je bil izvoljen ves dosedanji IOOjj'. Zamenajstega člana pa je bil izvoljen naš tovariš Prance H Bevk. Člani predsedstva so sedaj: Josip Vidmar, predsednik; Edo ICardelj, podpredsednik; Edvard Ilocbek, podpredsednik; Jože Rus, podpredsednik; Boris ITidrič, sekretar; rranee Bevk; dr. Mar- jan Brecelj, France Leskošek, Tone Jajfar, Po- lic Zoran, France .ijube j ko so Husi prišli v "Ukrajino, so jih ljud je sprejemali z nepopisnim navdušenjem. Po vseh cerkvah so zvonili zvonovi. Ljudje so se zbira li in z duhovniki prirejali častne sprejeme na šim slovanskim bratom. Vsi dosedanji Hitlerjevi pomagači se izmi- kajo od ITemčije. iladžarski, rumunski in bo Igor ski oficirji vodijo razgovore z našim maršalom Titom. Kaše prisrčno razmerje do zaveznikov je bi lo več kot jasno podčrtano v zadnjem Churchil- li, ovem govoru, katerega večji del je bil posve- čen novi Jugoslaviji. Vsi zna.:i kažejo, da se z naglimi koraki bližamo uradnemu priznanju no ve jugoslovanske vlade. To pa pomeni popolno ii dokončno zmago našega osvobodilnega gibanja. NAŠA VOJkZL HT lfAŠI OTROCI HS S-3J0 TRPETI P0- I.InITJZaJiJAi ZATO NE SlE KITI PED NASE ZEMLJE OSTATI NEOBDELANE! . ,..._.. „,. . - _ ■_ 15- A ...j... v * » V • byectui.es> -rvc^rrv -puejcr PRIHOD ITASIHI • Bil je lep, prav krasen jesenski dan,ede» onih, po katerih smo tako dolgo hrepeneli.Bi- la sem zaposlena pri domačem delu, ko slišim na spodnji cesti veselo vriskanje. Seveda ste čem takoj ven in kaj opazim: po cesti hitigoka mi oni in na njih vihra naša trobojka z rdečo peterokrako zvezdo. Po njej sem takoj spozna- la, da so to naši partizani, osvoboditelji,ki grihajajo. Tekla sem jim naproti.in se pridru žila neštetim in navdušenim pozdravom. IT a na- ših obrazih se je zrcalila radost, prepolni smo bili sreče, ko smo pozdravljali naše hra- bre borce, saj je bil ta'dan za nas najlepši v življenju, dan, ki smo ga težko pričakovali po tolikih letih trpljenja in ltačenja pod faši- stičnim jarmom. Bila sem prav zamaknjena, * ko sem gledala prvič v svojem življenju naše tro bojnice, ki so plapolale na vozilih.Nepopisno je bilo veselje in hvaležnost do borcev in o- svoboditeljev do naše tužne, od vedno zasuž - njene slovenske domovine. IZ o se je avtokolona ustavila, sem stekla domov, v kleti, pograbila nekaj steklenic vi- na, nekaj cigaret, kar je bilo pri rokah, in ponesla našim fantom. Pa nisem bila sama pri tem. Bilo nas je že polno vse okrog in vsaka je kaj prinesla, da^bi bil^sprejem čim bolj slovesen in da pokažemo našim tovarišem, da smo in hočemo sodelovati z njimi v borbi - za osvoboditev naše domovine. Nazdravile smo na- šim fantom"in takoj se je pričel prisrčen to- variški pogovor, kateri bi se zavlekel,da jih 16 ni klicala dolžnost. Obstale pa sna, ko je na poziv komandanta, takoj minila vsa razigranost in v trenutku, so bili vsa!: na svojem mestu. Zvečer so pridrveli švabi, vnel se je boj in jiasi so se upaknili pred silo. Toda naša srca so osvobojena od tistegačhe in me jih vsak dan čakamo in oni se vrnejo in dolgo ne bo tega, a tedaj ne bo več švabske si le, da jih prežene, strti in premagani bodo šv& bi in švabobranci. Tudi moj sinko me vedno spra suje, kdaj bo nosil *opet na kapi rdečo zvezdo kot one dni. Tolažim ga, naj potrpi še malo,da se povrnejo naši fantje, ki mu prinesejo lepo rdečo.zvezdo, in nam vsem skupaj bo tedaj zasi jalo sonce svobode. Brkinka. - Alenka. 05IB3T V IU3I PARIIZAIISITj" ŠOLI ^mo v lepi Vipavi. Tiietje pridno .delajo po polju. Vasvje vsa na nogah in veselo pozdrav- lja novodosle partizane. Vsaka mati si želi vi d§ti svojega sina - partizana. Čujejo se klici: "Živela naša vojskai Živel maršal Tito!1' Po- sebno glasni so otroški klici, ki prihajajo iz šole. Otroci dvigajo pesti, pozdravljajo, poje jo partizanske pesmi, so veseli in prešerni.ili smo sli v šolo - svobodno slovensko šolo,da vi dimo "mlade par-tizane",,kakor se otroci sami i menujejo. "Smrt. fašizmu, " "svobodo narodU"-iza- ori iz mladih grl. Vsi so obmolknili. Vse mlade oči so uprte v nas, partizane, ki se borimo tudi za_ sloven- sko Šolo. kakšna razlika med fašistično in na- šo slovensko šolo. Preje sama fašistična gesla in italijansko .zaničevanje vsega, kar je sle - venskega. £ kakšnim veseljem prihajajo otroci^v našo partizansko šolo, posebno oni. ki so že 17 obiskovali fašistične šole. V razredu je vladala izredna živahnost. Zlo je tovarišica učiteljica vprašala, kdo zna to ali ono, so se dvognile vse mlade ročice. Vsi hočejo deklamirati, čitati, pripovedovati itd. Vsi nam molijo v roke svoje zvezke. Vsi nam ho čejo nekaj povedati o naši borbi, o partizan - skem življenju, o tovarišu Titu. Zo pa smo vara šali, Če znajo zapeti kakšno partizansko peseq so vstali in začeli "Svobodna Slovenija". Kaši otroci se izzivijaj o v partizanski pesmi in jo tudi uživajo. Sodelujejo z deklamacijami ter pevskimi zbori na raznih mitingih. Ponekje se že ustanavljajo otroške gledališke skupine. V šoli vlada prav posebna domačnost, prisrčnost, živahnost in stroga resnost. Vsi so pazljivi in delavni. Snov je vzeta iz otrokovega življenja in njegove neposredne bližine. Isto, kar se go vori po naših vaseh, prav o tem se uči tudi v š *li. Učenci se dnevno seznanjajo z našo narod no osvobodilno borbo. Tudi oni hočejo doprina- sati nekaj k naši zmagi, zato zbirajo orožje , municijo, hrano, so v službi kot kurirji ldt. Partizanom so vedno na uslugo. Vršijo celo ob- veščevalno službo. Poznajo prav dobro naše hrabre komandante, mučenike, tudi vedo mnogo o Osvobodilni fronti. Človek je kar presenečen , ko ti povedo o zadnjem mitingu, kjer je govo- ril naš tovariš Bevk. Po končanem pouku gredo na polje in vedo, da morajo trdo delati za očeta, brata - parti- zana. V vasi smo videli mnogo otrok, toda bili smo začudeni, ker smo jih videli prav vsakega pri svojem delu. Miha - partizan. Ž- 3 11 2 i SODELUJTE PRI IZGRADII JI SLOVENSKE NARODNE OBLASTI i 18 Dragi tovariš llilan! Trav lepa ^i hvala za izrečeno mi sožalje. Ke morem Ti opisati, kako me je zadela nepriča korana vest o mojih ljubih, otrocih, kakor pri- kovana sem obstala, ko sem prečitala pismo od neke tovarišice iz moje vasi. Prečitam enkrat, nisem mogla verjeti svojim očem. Jeli mogoče to, je li resnica, kar pred sebi:j v dim, da sem na enkrat ob tri, meni drage in najljubše osebe ? Z veseljem sem jih^odpravljala v to našo sveto borbo, kakor na ženitnino, in tudi sami so šli navdušeno in res so šli na žeaitnino, s katere se ne bodo nikdar vrnili. Prepričana sai bila, da vsi ne bomo vrnili, da bi b:.la preve- lika sreča za vse, če bi uživali z~.ato svobodo v taki družiniei, kakor je bila pr^je. Toda,da me bo tako velik udarec naenkrat ^adel, si tu- di nisem mislila. Včeraj sem jjraznovala obletnico, ko so mi prokleti fašisti ubili moža. Pade., je kot ne- dolžna žrtev fašističnih zveri. S-^dai zopet no va vest, da so.me zapustili obe hčerki in sin- ko. Težko je, materino srce je premehko, da rni ne bi oči zalile grenke solze. Zakaj ne bi ra- je mene zagrebli, kakor mladi rod, ki se bori za boljšo bodočnost in bi v naši sveti borbi - lahko še mnogo doprinesel. Toda v zavesti, da brez žrtev ni svobode , bom prenesla tudi to najtežjo preizkušnjo in s svojim delom maščevala svoje žrtve in žrtve vse ga našega naroda. Da so bili pridni borci vem tudi sama iz lastnih izkušenj in to me tudi krepi in mi je v veliko zadoščenje. Prav prisrčna vam hvala, tovariši, ki so- čustvujete z menoj. Nadomestite s svojim pomno ženim delom moje pridne, ljube in nepozabne o- troke, zlate moje hčerke in sjnka, ki je šele šestnajst let star šel v tako hude "boje. Tudi te žrtve "bodo maščevane in iz krvi jiGa dih partizanov bo vzklila roža svobode. Najlepše pozdrave od žalostne Ivi a m c e . Kaša inačica je najstarejša partizanka na Primer skem. Rodom je iz Vopavskega. V narodno osvobo dilnem boju je žrtvovala dve hčerki in sina,u- nicili so .ji dom in ubili moža.- Toda naša Llam- ca ne kloni. Z delom hoče maščevati žrtve svo- jih otrok in moža. Take matere naj nam bodo za vzgled vsem! (Opomba uredništva,) praznit: borbenih žena i Velike priprave so se vršile za . dostojno proslavo 8.marca. Žene so delale napise in za- stavice, vestno so se vadile v nastopih, samo da bi praznik žena lepše proslavile. A glej sio loijlo je bilo vse pripravljeno, ^so naenkrat prišli skozi vas Nemci in preprečili nadaljne priprave. Vendar nam dobre volje niso vzeli.Da siravno smo bile že v dvomu, ali se bo mi tiramo gel vršiti ali ne, smo vseeno vse pripravile . Dvorana je bila že zelo okusno okrasena,ko je zopet prišla vest, da se vasi bliža sovražnik, in morale smo vse zopet podreti. Iler pa potem k sreči Nemci le niso prišli, se Je vršil mi- ting Čeravno nekoliko kasneje zvečer. Udeležba je bila presenetljivo obilna. Prelep vtis na vse navzoče je napravila nova zastava vaškega odbora SPZZ, katero je razvila tajnica Danica in z lepim nagovorom predala tovarišici -letodi v varstvo. Ta je obljubila, da bo zastavo čuva la in branila, Če treba tudi z življenjem. Sledila je himna "Naprej zastava sla^e?.ka 20 ■tero so vsi navzoči stoje zapeli. Tovarišlcc. I.Ia rija je^nato govorila o pomenu 6.marca za slo- venske žene in se pri tem spominjala tudi na- ših ruskih sester, Nato je tovarišica Greti z globokim čustvom deklamirala "Velikonočno" od Simona Gregorčiča, ki je marsikateremu izvabi- la solze v oči. ilala Jilejka je potem zelo srč kan© podala pesmico "Slovenka sem". Govorila js za tem tovarišica Francka c težavah slovenske žene in matere pod fašističnim okupator jem. Sle dila je deklamacija "Domovina", ki jo je zelo lepo deklamirala tovarišica Ivica. V^ nasled- njem govoru tovarišice "-lajee smo slišale o pra vicah in dolžnostih slovenske žene. Uajlepša- točka pa je bila spevoigrica "Ferice", ki je zbrano poslušalstvo izredno navdušila. lied od- mori je ženski zbor prepeval partizanske pesmi. Sledila je x>rosta zabava s plesom. xled tem so žene pripravile navzočim tovarišem partizano-m ma j h en pr i gr iz e k. Razpoloženje je bilo odlično in zelo zado- voljni so se kasno v noč gostje razšli.Splošna želja vseh žena pa je, da bi se tako prijetni večeri večkrat ponavljali. »i