Zabijem dolg U klin, ki gre v poč kot v med. Iz poči pridem ves moker in opraskan, vrvi komaj še vlečem , toliko je trenja. Ne morem se načuditi, koko lepo je polico tu pod streho, in od navdušenja zavriska m. Zabijem vrsto klinov, toda vsi skupaj n ič ne d rže. »Tomoi, pridi, stojišče je dobro!« »Potegni belo, grem.« »Varnost po toka,« si mislim, soj noben klin ne prime zadovoljivo, Ko je pri meni, se zlekneva po polici, ko do je konec plezanja. Opazujeva ra­ dioamaterje, ki so no G rintovcu in imajo neka kš­ no tekmovanje. Zmoti noju klic s Podov. To so oni, ki se vračajo s Skute in naju sprašujejo, kako nama gre. 2e­ lijo srečo še naprej. Pospraviva hrano, kar nama je še osta lo, popi­ jeva liter vode in začneva zbirati ropotijo zo v streho. Tomaž si nabere stremena okoli vratu, ovenča se z železjem in se loti strehe. Občudujem Pavletovo in Tonetovo delo, ki sta ga opravila z vrtanjem v strehi. Tomažu se izruje klin, pode, končno pa se le potegne do stojišča in me varuje. Lahko je njemu, ki je že no vrhu strehe. čez kake pol ure sem pri Tomažu. Izroči m1 ze­ lezje in stremena, nakar začnem s plezanjem od one zajede, kjer prime samo svedrovec. Po petih klinih, ki sem jih dokaj čudno zabil v dveh metrih zajede, dosežem svedrovec. Dovolj mi je bilo živčnega škrtanja klinov, ko sem se obešal nanje. Pogledam čez rob. še nekaj svedrovcev, po bom na stojišču. Sedaj sem se spomnil, do sem v svoji zatopljenosti in nestrpnosti pozabil pustiti nahrbt­ nik pri Tomažu. Smeje se na moj račun, soj bo plezal drugi, pa brez nahrbtnika. Po gladkih ploščah priplezam no stojišče in va­ rujem Tomaža, ki kor z roko pobira kline iz zajede. še raztežaj lahkega plezanja in no vrhu sva, no soncu. Zopet se začne normalno življenje. Zme­ čeva ropotijo s sebe in se zlekneva v travo. V daljavi se vidi pista na Brniku. V spomin se mi vrišejo podobe razbitega letalo in razdejanje med smrekami. Pomislim na 97 nedolžnih ljudi, ki so izgubili življenje, ki so prišli k nam na letovanje. Ob misli, koko lepo je življenje, pozabim na resničnost in se pogreznem v sanje. Iz prijetnega septembrskega sonca se zapodiva po poti na Pode. Pogled nama uide v štruco. Po nemogočih in gladkih ploščah čez trebuh teče nevidna smer, ki sva jo danes preplezala od tal do vrha v šestih urah. KRAŠKE ZANIMIVOSTI OB SLOVESKI PLANiNSKI TRANSVERZALI Du šan Novak Noše kroje štejejo med najlepše v Evropi, po­ seben sloves pa uživa naš alpski svet. Slovenska planinska transverzala je nastala iz želje in z namenom, da seznani planince in vse ljubitelje narave z lepotami naše ožje domovine, z njenimi prirodnimi in kulturnimi zanimivostmi. Vendar je izlet prozen, če planinec ne vidi pri­ rode, ne pozna rastlin in cveta ne, ki jo srečava pri vzponu, ne pozno kamenin, ki mu grade pot, ki po njej hodi, da ne govorimo o zgodovini krajev, ki go skoznje vodi stezo. Noš alpski svet nudi številne zanimivosti turistu katerekoli stroke. Planinci bi se bolj zanimali za gore, če bi jih poznali z vseh strani, in izletnik bi imel od izleta celo več koristi in užitka. Oglejmo si zato na krotko kroške pojave, ki jih srečavamo ob poti. Kroški pojavi so produkt de­ lovanja vode no karbonatne kamenine. Vodo apnenec ali dolomit raztaplja in te pojave naj­ demo posebno intenzivno razvite prav v golem alpskem svetu. Prve stike s krasom v širšem obsegu vidimo no poti s Smrekovca proti Raduhi. Tu je hrbet med Belo pečjo in Raduho v nasprotju z oblim ozem­ ljem, ki g a gradijo g rohi in terciarni skrilavci, zgrajen iz srednjetriodnego dolomitiziranego ap­ nenca. N o poti s planine Javorje proti Koči no Loki se na desni odpira brezno Snežnica, široko okrog 80 m. V dno 50 m g lobokega udora lahko splezamo po lesenih lestvah, na dnu tega pa se odpira še ožje in bolj globoko brezno, ki še ni preiskano, Tudi vrh Raduhe gradi dolomitiziron in zokrase­ vanju zelo podvržen apnenec. Med rušjem se odpira žrelo še v marsikatero manjšo jamo ali brezno. Kamenino, ki dobro zakrosevo, izdajajo strmi in ostri vrhovi glavnega hrbta Kamniških Alp. Ro pridemo z Moličke planine no Korošico, se odpre pred nami valovito planjavo posuto s številnimi vrtačami, kontomi in brezni, po presekano z glo- 301 Velika Spranja, Triglavski narodni park, št. 2563 bokimi škropljomi in žlebiči. Plonotost relief je posebno ugoden zo razvoj kroških pojavov, ki jih v večjem številu in zelo značilno razvite opa­ zujemo še no Podih pod Skuto in še marsikje v Alpoh. Tudi no Veliki planini so znone jome. Najbližje turistovski poti so Vetrnice, nekoj deset metrov globoke kotanje, kjer se zbira sneg in obleži preko leto. Ponj hodijo, ko jim no planini zmonjko vode. Tudi v kontoh višje v goroh je znači lno, do je no dnu često sneg. Pologoma se tojo in snežnico počasi raztopijo apnenec in go odnošo. Vodo se zopet pojavi v močnih izvirih v dnu dolin, v dolini Kamniške in Lučenske Bele, Bistrice, ob Kokri. No Podih so pred več leti roziskovoli brezno in jome ljubljanski jomorji. Manjše območje so pre­ iskali precej sistematično in nekoj let opozovoli spremembe. V nekaterih jomah in breznih so dosegli globino celo do 100 m (Proteus XVI, XVII). O kroških pojavih v Kamniških ploninoh je pisol že P. Kunaver (PV 1953; Kamn iški zbornik 111 /57). T ronsverzolo nos nodolj e vodi preko Storžiča v Korovonke. Pot je zgrajeno iz različnih kamenin. 302 Foto M. Raztresen Poleg apnencev se nohojojo še skrilavci in poleg peščenjakov tudi mogmotske kamenine. Kroških pojavov zarodi tego v večjem obsegu ne moremo opaziti. Izraziteje razvit kros je zopet v Julijskih Alpoh. Od Aljoževego domo nos vodi morkocijo mimo izvi ra Bistrice. Zo to izvir vemo, do odmoko tudi območje triglovskego ledenika, kojti pred leti, ko so intenzivno roziskovoli znono Triglavsko brezno, so ugotovili, do se vodo, ki teče v brezno, pojavi prav v tem zviru. V breznu so dosegli globino 270 m (Noše jome, IV, VII). Ko se vzpenjamo po Tominškovi poti do Stani­ čeve koče, se vzpenjamo po sklodovitem apnencu. Pozoren opozovolec moro nojti številne odtise in prereze školjk in polžev, ki geologu dokazujejo, do so te plasti značilen morski sediment, ki se je odloga! tisočletja in tisočletja. Prištevamo go v zgornjo triodo. Enoko kamenino srečovomo po vsej poti preko Triglovo, Deličev in Luknje no Kriške pode do Vršiča. Opazujemo, do je kame­ nino zokroselo, do so pojavi razviti v vsej svoji obliki šele no plonotostih podih pri Pogačnikovem domu, no Hriboricoh in no podih pod Konjov- cem, vselej le na ozemlju, kjer plasti leže le malo nagnjene in voda le počasneje odteka. Tudi na Kriških podih so jamarji raziskovali mnogo brezen in jam, vendar nikjer niso dosegli večjih globin, tako da se nam dozdeva, da v naših Alpah ne bomo odkrili velikih jam, kot so po­ znane iz Severnih Apneniških Alp. Poleg znanega Triglavskega brezno ob robu le­ denika, o čemer je pisal že tudi PV, je na Kre­ darici vredno pogledati še zanimivo ledeno jamo, ki je le nekaj minut oddaljeno od doma in je lahko dostopna. Tu si obiskovalec v malem ogleda vse bogastvo ledene Narave. (PV 1962). če se povzpnemo na Vodnikov Vršac nad Pre­ hodovci, lahko opazimo v steni pod kočo no Prehodavcih veliko temno odprtino. Jamarji so jamo obiskali, vendar žal ni izpolnila pričakovanj. Dolgo je le nekaj deset metrov. Bila je že tudi opisano no straneh PV (1961). . Vse ozemlje med Triglavom in Bohinjskim je­ zerom spada v območje Triglavskega narodnega parka. To območje so sistematično preiskovali tudi jamarji in če stopimo s poti, bomo lahko pri Veliko c!rno jezero marsikaterem breznu našli njihovo oznako ali številko. Območje parka in Doline triglavskih jezer je bogato s kroškimi pojavi, posebej zgornji del do III. jezero in po območje Zgornje Komne, kamor pa turist le redko zaide.V krnicah pod Špičjem in Gladkim laštom je množica brezen in jam, žal pa le redke dosežejo večjo globino (Varstvo narave 1, 1962). Turistu najbližje je Brezno pod Veliko Rušnato glavo, ob robu la­ štov nad Velikim jezerom. Brezno je globoko 55 m. Marsikdo je že slišal za brezno za štapcami. Jamarji so obiskali tudi to jamo in jo imenovali Modrasova ledenico. Brezno je bilo globoko 68 m, no dnu je bil led. Turistu z običajno opremo sta jami nedostopni. Vsa našo nadaljnjo pot, preko planine lopučnice, Planine no Kraju, preko Bogatina, po dalje Vogla in črne prsti je speljana povečini po močno za­ kraselem svetu, kjer marsikje lahko naletimo na temno odprtino, vendar doslej jamarji še niso našli poti globlje v podzemlje. Mnogo brezen je v območju Komne, po v okolici Vogla, nekaj po je znanih tudi še na Možicu in v Črn i prsti. Ven- Foto N. Codež 303 dar je v Bohinjskem grebenu svet manj zakrasel. Vodo hitreje odteka po površini, plasti po so po­ stavljene skoraj navpično, znamenje, do so tu delovale močne gorotvorne· sile. • Pot nos vodi dalje p reko Petroveg~ brdo no Po­ rezen, v Cerkno k bolnici Franji, v Idrijo, no Vojsko in Trnovski gozd no Goloke. Ob poti smo Brezno pod Rušnato glavo v Dolini triglavskih je:zer 304 Foto M. Raztresen srečavali različne kamenine, vijo ličaste in rdeč­ kaste skrilavce in peščenjake, skoraj črne laporje in apnence ter pisane konglomerate. šele no planoti Trnovskega gozda zopet vidimo apnence v večjem obsegu in debelini in zopet je površje značilno preoblikovano z vrtačami, površje kame­ nine po je rozžlebljeno. V gozdu se odpre to ali ono brezno. Hrbet Golokov grade apnenci, ki jim pripisujemo jursko starost, to je srednji oddelek srednjega zemeljskega veko. Neredke v teh apnencih so globoke doline, znano je Smre­ kovo drogo, ki je poznano po značilnem rastlin­ skem obratu. Rastlinstvo, ki go poznamo iz hlad­ nejše alpske klime, raste tu no dnu doline, kjer zaostaja težji hladnejši zrak. Po dolino Krnico in značilne ledene jame. Lep geološki opis Tr­ novskega gozda je prispeval S. Busev v Geograf­ skem vestniku XXXVll/ 1965. Vso veliko količino moče, ki pode no površje Trnovskega gozda, izgine v tla. No površje se pokaže šele v dolini v številnih velikih izvirih. Najmočnejši je izvir Hublja nad Ajdovščino, po izvir Vipave, ki odmaka Nanos, izviri pri Orešju pod Colom itd. Vse te velike zaloge vode se za­ držujejo v podzemlju v razpokah in podzemeljskih kanalih. Niso po vse te vode zamrznjene v ledu v ledenih jamah (PV 66/7 str. 366) kot npr. v Porodoni. Kroški apnenec je močno razpokan, vodo se pretoka po širokih kanalih in se zadržuje v drobnih porah in votlinicah in le počasi se pretoka proti izvirom. Prostornino zakraselega masiva kot njegovo površino sto dovolj veliki, do celo leto lahko napajata močne izvire. V apnencih, ki nos spremljajo ob poti, lahko po­ zoren opazovalec najde številne fosile, opazil bo ostanke koral in drobno zrnato - oolitno strukturo apnenca, kor je vse značilno za jurske apnence. šele malo pred Colom bomo naleteli no apnence, sive do bele, kjer skoraj no vsak korak lahko najdemo značilne okrogle preseke školjk rudistov. Tudi v teh apnencih, ki so mlajši, se je razvil kros v vsej svoji moči. Preko Vodic do Podkraja gremo po zakraselem apnencu in opazujemo vrtače, pri Vodicah lahko celo požiralnike, komor odtekajo skromne vode manjših potokov. Pri Podkraju naletimo no ka­ menino, ki je še ne poznamo. To so terciarni, zelo mladi in mehki laporji in peščenjaki. V ozk!!m pasu segajo skoraj do Črnega vrha. Zakraseli svet Nanosa, tja do Predjame je zgrajen iz apnencev in dolomitov. Postojnsko kotl ino je erozijo oblikovalo v mehkih terciarnih kameninah. Ustvarilo je rahlo gugosto površje in gosto vodno mrežo. Del vodo zbira Nonoščico, ki s Pivko ponikne v Postojnsko jamo. Eno od triglavskih jezer Samostojna tokava pa je Lokva, ki jo vidimo pod Jamskim gradom pri Predjami. Tu izginja v pod­ zemlje. Jamarji so spremljali podzemeljski tok in raziskali tudi suhe rove v dolžini skoraj 6 km. Poizkusi so pokazali, da se voda pojavi zopet na površje v izviru Vipave, potem, ko je pod zemljo prečkala obsežen masiv Nanosa. Iz Predjame se napotimo proti Postojni. Na levi imamo značilno kraško površje, apnenec z jo .mami in brezni, na desni po zeleno polje. Nikakor ne izpustimo priložnosti, da vstopimo v edinstveno zgradbo narave - Postojnsko jamo! Iz Postojne se napotimo proti Mladiki in Sv. Tro­ jici (1128 m), enemu od vrhov v hrbtu Javornikov. Ob cesti srečujemo že večkrat ponovljeni prerez plasti apnenca, breč in dolomitov kredne stopnje. Pot nos vodi dalje po gozdni cesti v dolino Vločno in proti Trnju. Iznad vasi si lahko ogledamo kraško znamenitost - presihajoče Petelinjsko jezero. Do­ lina je spomladi in jeseni polna vode, sicer pa je suho. V Pivki sedemo no vlak in se odpeljemo kos poti proti Košani, kjer se sredi kroške pustinje po­ vzpnemo na Vremščico. To je dominanten vrh na krosu, predvsem spomladi znači len tudi po flori, Paziti moramo, da si ne polomimo nog na žle­ bičih, ki so gosto razbrazdali površje apnenca. No drugi strani pašnik in gozd nekoliko omili vtis samote in puščobe. Foto N. Cadež Z Vremščice, kjer v krednih plasteh lahko naj­ demo mnogo ostankov takratnega morskega ži­ valstva, se spuščamo proti Vremam v terciarne apnence. Tudi v teh ploščastih apnencih lahko najdemo mnogo ostankov praživali. Nad Vre­ mami stopimo z apnencev, ki v njih mrgoli fo­ silnih numulitov in alveolin, na temnosive bitumi­ nozne apnence, ki so lepo porasli. V teh plasteh v Britofu kopljejo dober premog. V precej globoki strugi se prebija Notranjsko Reka proti Škocjanu. Pri mostu v škofjoh se zaje že v pravo sotesko. Tu prestopimo zopet no čiste kredne apnence. Odslej hodimo po tipični kraški goličavi in če imamo srečo, lahko odkrijemo novo, še nepo­ znano brezno, teman vhod v tojinstven svet pod­ zemlja. Vrtače, kot liči in škraplje so okrog nas, redek grm ali nizko drevo ustvarja s pekočim soncem pravo melanho lično razpoloženje . . škoc­ janske jame si je vredno ogledati. Dobršen del poti p roti Artvižam, do Barke, ho­ dimo zopet po terciarnih apnencih. Spremenila se je tudi pokrajinska slika'. Eocenski apnenci so manj skrašeni, fliš, najmlajša kamenina na trans­ verzali, pa je lepo poraščeno. Ta kamenina gradi Brkine do Slivij, ko v obratnem redu zopet pri­ demo do krednega apnenca in jame Dimnice, ki je tudi ni pustiti ob strani. V Motorskem po­ dolju je prehod iz terciarnih kamenin v kredne; zanj so značilne slepe doline, ki v njih ponikujejo 305 potoki, ki priteko z Brkinov. Mogočen ponor je v dolini Brašnice pri Odolini. Vredno si go je ogledati. No Slavnik nos vodi pot dobre tri ure po temnih, sivih in skoraj belih apnencih, ki jih prekinjajo vložki dolomita. le na vrhu grebena gradi težko prehoden svet zakrasen siv apnenec s številnimi preseki rudistov. Dalje proti vrhu Slavnika po nas vodi pot po manj čistih kozinskih apnencih, kjer so lepi planinski pašniki. Tudi vrh Slavnika je iz oceanskih kamenin. S Slavnika je najlepši spust proti Klancu. No tej poti srečavamo tem­ nosive in rjavkaste terciarne apnence. Na dnu strmine po stopimo zopet na numulitne in alve­ olinske apnence, ki grade kroško goličavo tja do Socerba. V sivem apnencu vidimo ostanke nu­ mulitov in alveolin kot bele pike in koncentrično grajene krožce. Skoraj no vsakem kosu lahko vidimo čudovite preseke hišic teh praživali v velikosti prosa po do premera 20 cm. Ozemlje od Podgorja mimo Kozine do Socerba imenujemo šavrinski kras. Rodovitne proge vmes gradi eocenski fliš, ki je Eno od brezen v Laštih nad Dolino triglavskih je1er Foto M. Raztresen 306 vguban med apnenec. Transverzalcu svetujem, da si izbere pot iz Klanca mimo Ocizle no Socerb. Pod Ocizlo, v dolini, naj zavije nekaj korakov s poti v desno, v Loke, vzdolž potoka, in si ogle­ da sistem slikovitih ponorov in brezen (Turistični vestnik 1954/12). Po poti preko Krasa dalje si lahko ogleda Brezno za vrhom, skupen grob XII. bataljona, žrtev fašističnega okupatorja in njegovih domačih pomagačev. Nadaljnja pot preko Krasa postane zanimivejša šele pri socerbskem gradu, ki je lepo urejen. Za­ nimivi sta dve jami: Socerbska jama v borovem gaju nedaleč od gradu, ki je lahko dostopna, in tudi lahko dostopna Jamo pod socerbskim gra­ dom, brezno, ki se odpira na grajskem dvorišču, ima pa odprtine v skalnati steni pod gradom. Do teh odprtin je speljana slikovita steza. Jama je razsvetljena z dnevno lučjo. Z gradu uživamo razgled na Trst. Kot na dlani ga imamo pred seboj, naš svet, tako blizu a vendar tako daleč, v tujih rokah. Kot geologi po stojimo na narivnem robu apnenca no fliš ob­ morskega področja. Pri Kostelcu je zopet vgubona progo rodovitnega fliša, komenito planoto po gradi apnenec, kot tudi strmo pobočje proti Ospu. Sto metrov nad Ospom si je vredno ogledati veliko jamo - Grad osapski. Iz nje ob deževju priteče velika količino vode. če si ogledamo še geološki profil, ki je priložen prvi knjigi geoloških izletov zbirke »Mladi geolog« in ki pojasnjuje zgradbo od Moterfje proti Ospu, vidimo, do smo to pot prišli preko zamotane zgradbe. Starejše kredne kamenine so ob prelomih bile potisnjene na mlajše terciarne, vse skupaj pa je bilo potisnjeno še no mlajše člene terciora in na eocenski fliš. Vinogradniški in rodovitni svet preko Tinjana in miljskih hribov do Kopra gradi noš stori znanec fliš, usedlino plitvih morskih zalivov eocenskega morja. In tu se noša pot konča. Vredna je, do jo gle­ damo tudi s take strani. Marsikaj se bomo naučili. Planinsko društvo Idrija obvešča, do je Kola na Sivki xoprta, Zelim prodati 17 letnikov Planinskega Vestnika, vezanega v svetlo platno in v brezhibnem stanju (1, 1924-1940). Božena VIihar, Lalko 305