Na cesti nisi sam
Sedanji letni čas je zopet eden tistih dejavnikov, ki vpliva na
spremembo prometnih -razmer, te pa zopet naprej na prometno
varnost, od katere je odvisno, koliko in kakšne nezgode bodo pri-
' zadevale ljudi na poti v službo, domov, po opravkih ali kamorkoli.
Načeli smo zopet vprašanje, ki je vsak dan bolj prisotno, saj ne mine dan, da se o tein tudi v službi ne bi pogovarjali, kajti prav v teh nezgodah je dnevno prizadetih v Sloveniji več kot 30 ljudi. Teh ni v službo že tega dne, pa tudi naslednji dan jih ni, ker so potrebni skibnega zdravljenja. Se več, poprečno skoraj za dva na dan ni več po-moči! Takšen je promet danes. Toliko je prometnih nezgod.
Ko razpravljamo o prometu in o varnosti človeka v njem, menimo, da ni brez pomena, če skušamo opozoriti vse, danes pa še. posebno tiste, ki hodijo v službo peš ali se vozijo s kolesi, da je nevarnost prometnih ne-zgod mnogo večja, kot je to bilo pred nekaj leti. Res, dve tri leta ni veliko. Vendar pogled na naše ceste pove svoje. SSmo od lani do letos se je povečalo šte-vilo motornih vozil za toliko, kot jih je bilo npr. vseh v Slove-niji leta 1958. In če smo že te-daj svarili pred nevamostjo pro-metnih nesreč, moramo danes to delati s desetkratnim poudar-kom.
Rekli smo, da so se v tem času prometne razmere spreme-nile. Res je, spremenile so se. Danes skorajda ni več lastnika
avtomobila, ki bi zaradi ne-ugodnega vremena imel avto-mobil lepo spravljen v garaži. Velika večina jih uporablja za potovanje v službo; če to ne. pa za zasebne opravke. Skratka avtomobil je v uporabi. Zelo ve-liko ljudi se sedaj v službo ne vozi več z avtobusi, ampak s kolesi. Saj vemo zakaj? Ceneje je. In tudi takih je veliko, ki se ob vsakem vremenu odpravljajo v službo peš. Tako smo prišli do tega, da so ceste mnogo bolj polne, v urah prometnih konic pa celo zatrpane z vozili, kole-sarji in pešci.
Znano je, da se prav v naj-hujši prometni gneči tudi vsem najbolj mudi. Mudi se pešcem, mudi se kolesarjem in prav tako avtomobilom. To pa pomeni, da mnogi v tej časovni stiski ,,pozabljajo" paziti nase ali še bolj pozabljajo paziti na dru-gega. Prav zaradi tega so pro-metne hesreče ob odhajanju oziroma prihajanju ljudi na delo oziroma z dela tako pogoste.
Tudi v največji časovni stiski, ko smo na cestah, si moramo najti toliko časa, da ne bomo storili nepremišljenega koraka tja, kjer nas bo škoraj zagotovo pobralo. Prometna nesreča je tako   nepričakovan,   nepredvi-
den dogodek, da zanjo zado-stuje le trenutek rastresenosti, nepazljivosti ali česarkoli, kar ni povezano s predvidenim in s premišljenim ravnanjem na cesti.
Danes naj velja naš nasvet prav tistim, ki jih je vsak dan na poti v službo največ - pešcem in kolesarjem. V interesu lastne varnosti je prav, da dosledno upoštevajo cestno-prometne predpise. Pešci! Prečkajte ceste le prek označenih prehodov za pešce. Prečkajte jih v skupinah, ne stopajte na prehode, ko so motorna vozila že blizu pre-hodov. Po cestah hodite po skrajni strani, če ni poločnikov,
samo po levi strani in ne vštric po dva, trije ali v gručah, saj ve-ste, kako ozke so ceste in kaj se zato lahko zgodi.
Kolesarji! Uporabljajte skraj-ni desni del vozišč in ne vozite vštric. Imejte kolo vedno teh-nično popolnoma v redu, s po-polno in predpisano opremo; zlasti naj bodo v redu zavore, odbojna stekla in luč.
To so le osnovni skromni na-potki, ki jih upoštevajte, da bo-ste obvarovani pred usodno na-pako in prometno nezgodo.
MARJAN METLJAK
Urad za promet
Ljubljana