STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1982 • L E T N 1 K XXXX • S T E V 1 L K A 5 p. 193-240 Ljubljana, maj 1982 VSEBINA - INHALT - CONTENTS Marjan Kotar 193 Redčenje z vidika prirastoslovja in donosnosti gozdov Marko Janež 204 Branko Breznik 211 Milan Kuder 214 Saša Bleiweis 217 Miran čas 223 Marko Kmecl 227 Marko Kmecl 229 Marko Kmecl 230 235 237 Durchforstungen vom Standpunkt der Zuwachskunde und der Ertrags- fahigkeit der Walder Thinning from the viewpoint of in- crement studies and yield of the forests Prispevek k proučevanju sečnje in spravila lesa s proizvodnimi koope- ranti Gozdnogospodarska območja nekoč in danes Stroji in oprema v izkoriščanju goz- dov in naša strojegradnja Predstavljamo doslej pri nas še ne- poznanega macesnovega škodljivca Elementi prakrajine med Raduho in Pec o Forumske priprave na kongres IUFRO 1 nterforst 82 Gozdarski vestnik v letu 1981 Književnost Z enim zamahom Naslovna stran foto L. Eleršek Tisk čGP Delo Ljubljana Gozdarski vestnik Izdaja Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez černač Rozka Debevc Hubert Dolinšek Viljem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomil Mikuletič mrg . Franjo Urleb Uredniški odbor : mgr. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Am er Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chlef Marko Kmecl, dipl. Inž. gozd. oec. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 žiro račun - Cur. acc. 50101 ~678-48407 Letno izide 10 številk 10 issues per year Letna naročnina 250 din Za ustanove in podjetja 900 din za študente 150 din in za inozemstvo 900 din ali 45 DM Ustanoviteljici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz- hajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. 1 ~· Oxf. : 242:612 REDČENJE Z VID~KA PRIRASTOSLOVJA IN DONOSNOSTI GOZDOV Marjan K ota r (Ljubljana)* K o 1 ar, M.: Redčenje z vidika prirastoslovja in donosnosti gozdov. Gozdarski vestnik, 40, 1982, 5, str. 193-203. V slovenščini s povzetkom v nemščini. V prispevku je prikazan vpliv vrste in intenzitete redčenja na celotno vrednostno in lesno proizvodnjo sestoja, zgradbo sestoja, dolžino proiz- vodne dobe in stabilnost sestoja oziroma riziko donosa. Avtor priporoča, da naj pogostost redčenj upošteva hitrost izločanja osebkov v razvoju sestoja, ki jo podaja velikost tekočega višinskega pri- rastka tistih dreves, ki so v vladajočih (zgornjih) združbenih razredih. Jakost redčenja pa mora sledili takšnemu razvoju lesne zaloge, ki zago- tavlja maksimalno izkoriščanje rastišč v vrednostnem pogledu. K ota r, M.: Thinning from the viewpoint of incremenl studies and yield of he torests . Gozdarski vestnik, 40 , 1982, S, pag . 193-203. ln Slovene with summary in German. The contribution shows the influence of the character and intensily of thinning upon the total wood and value production of stands, lhei1 structure, the lenght of the productive period, and the stability of stands resp . the yield risk. The author recommends thal, by the frequency of thinnings, account should be !aken of the speed of eliminating individuals during the stand development, determined by the level of the current height growth rate of trees in the dominant social classes. The thinning intensity has to follow the development of the wood mass which could be able to ensure the maximum utilization of sites as to the value of the production. 1. Uvod Redčenje, ki je eden izmed glavnih ukrepov nege, vpliva na celo vrst<. elementov, ki so odločilnega pomena pri gospodarjenju z gozdom. V naslednjem sestavku je poudarek na tistih elementih, ki so pomembni z vidika prirastoslovja in donosnosti gozdov, in to predvsem z vidika lesne funkcije. Vrsta in intenziteta redčenja s svojimi sestavinami, jakost, pogostost in pričetek redčenja, vplivajo na naslednje elemente: celotno lesno proizvodnjo sestaja, zgradbo sestaja po združbenih razredih in drevesnih vrstah, debelinsko in kakovostno zgradbo sestaja, * Dr. M. K., dipl. inž. gozd., VTOZD za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. 193 dolžino proizvodne dobe, stabilnost sestaja in s tem na riziko donosa, z redčenji ustvarjamo predčasne donose {dinamika porabljanja lesne mase). 2. Vpliv redčenj na višino skupne lesne proizvodnje Vrsta poskusov z redčenji je pokazala, da je skupna lesna proizvodnja v redčenih sestojih manjša ali pa enaka celotni lesni proizvodnji neredčenih sestojev {enako rastišče, enaka starost). Kdaj je ta proizvodnja enaka proizvodnji neredčenega sestaja in kdaj je manjša ter za koliko, je odvisna od vrste, pričetka redčenja ter rastišča in drevesne vrste. 2.1. Skupna lesna proizvodnja in vrsta redčenja Nizko redčenje in vsa redčenja, ki temeljijo na načelu nizkega redčenja, imajo pri majhni jakosti skupno lesno proizvodnjo enako lesni proizvodnji neredčenih sestojev. To je razumljivo, ker pri teh redčenjih odstranjujemo predvsem tiste osebke, ki so potisnjeni v spodnji združbeni razred. Osebki tega razreda pa sodelujejo v prirastku · sestaja le z neznatnim deležem. S pove- čanjem jakosti nizkega redčenja pa prihaja do zmanjševanja skupne proizvodnje, vendar je to zmanjševanje opazno oziroma gospodarsko pomembno šele pri močnejših jakostih . lzbiralno redčenje (pozitivna izbira) in redčenja, ki so modifikacija izbiralnega redčenja {Abetz, Altherr), pa zahtevajo premišljeno izbiro kandidatov ter razvoju sestaja prilagojeno pogostost in jakost redčenja, sicer se skupna lesna proiz- vodnja občutno zmanjša. Pri teh redčenjih posegamo v zgornje združbene razrede, kjer so glavni nosilci prirastka in s tem lesne proizvodnje . če tu od- stranimo najvitalnejše osebke, se bo prirastek zmanjšal in enako tudi skupna lesna proizvodnja. 2.2. Skupna lesna proizvodnja in pričetek redčenja Za pričetek redčenja velja splošno pravilo: č i m p rej . če pncnemo z red- čenji zgodaj, imamo zagotovilo, da bo v poznejših razvojnih fazah razporeditev kandidatov optimalna in da bodo ti kandidati sposobni prevzeti prirastek odstra- njenih dreves. Zgodnja redčenja omogočajo oblikovanje pravilnih krošenj pri tistih osebkih, ki so nosilci proizvodnje. Pri izbiralnem redčenju so zgodnja redčenja celo pogoj, sicer se bo močno zmanjšala skupna lesna proizvodnja. Kdaj začeti s prvim redčenjem, povesta rastišče in drevesna vrsta. Na boljših rastiščih in pri hitrorastočih drevesnih vrstah že zelo zgodaj. čim prej bomo pričeli z redčenji, tem uspešnejši bomo in cenejši. Tako se npr. pri bukvi stroški nege zmanjšajo, če pričnemo z redčenji že v fazi gošče. Pri nizkem redčenju je čas pričetka redčenj manj pomemben, ker z njim odstranjujemo potisnjene osebke. Zato pričnemo z redčenji v starosti, ko dajejo ti osebki že uporabne sortimente. 2.3. Pogostost redčenja in skupna lesna proizvodnja S ponovnim redčenjem začnemo v sestoju takrat, ko vpliv prejšnjega izzveni. To izzvenenje je različno po rastiščih, drevesnih vrstah, še posebej pa je odvisno od starosti sestaja in jakosti redčenja. Tako je npr. doba vračanja v mladih se- 194 stojih na dobrih rastiščih od 3-5 let, pri počasi rastočih drevesnih vrstah in pri starejših sestojih pa 10 let in več. Pogostost redčenj je funkcija višinske rasti tistih dreves, ki so v zgornjih združbenih razredih. Intenzivnost izločanja je dejansko funkcija priraščanja v višino in priraščanja krošnje v širino. Ker pa je priraščanje osebka v višino v regresijski povezavi s priraščanjem krošnje v širino, lahko izločanje predstavimo kot funkcijo priraščanja v višino. Ko so višinski prirastki največji, je intenzivnost izločanja največja, zato morajo biti naši posegi v sestoj v tem času pogosti. Pozneje, ko se rast v višino zmanjša, se zmanjša izločanje, zato morajo biti tudi naši posegi manj pogosti. Iz poteka krivulje tekočega višinskega prirastka lahko pogostnost redčenja določimo vnaprej. Npr.: če je tekoči višinski pri- rastek dreves zgornjega združbenega razreda (po Assmannu 1 in 2) v času kul- minacije štirikrat večji kot pri starosti 100 let, potem mora biti doba vračanja z redčenji pri starosi 100 let štirikrat daljša. 30 25 20 15 lO Grafikon št. 1 Rast in prirastek v višino pr ir. cm 75, 0 62 ' 5 50,0 37's ) , ....... ---- ........ // / v / ;"•' / / ' / / / ' " (' "."' " , ..... ..---~' ---~:::------..._ - 1 Po hor je Pokljuka 1. Višina 2 . TekoČi višinski prirastek 3. Povprečni višinski prirastek -- 3 ... 2 lO 20 30 ~O 50 60 70 So 90 100 11 o starost Kakšni so ti odnosi med višinskimi prirastki na dveh različnih rastiščih (Pohorje, Pokljuka) pri smreki prikazuje grafikon 1. Iz grafikona lahko ugotovimo, da znaša na Pohorju tekoči višinski prirastek v času svoje kulminacije 48,5 cm/leto, pri starosti 100 let pa samo še 12,5 cm/leto. Pri 100 letih naj bi bila doba vračanja, 3,88-krat daljša. Na Pokljuki pa ugotavljamo, da je višinski prirastek v času kulminacije 37,0 cm pri starosti 100 let pa še vedno 18,3 cm. Zato naj bo doba vračanja pri starosti 100 let samo 2,02-krat daljša. če vemo, da je na Pohorju doba vračanja z redčenji v času kulminacije 5 let, potem je v starosti 100 let samo 19 let; zato pa na Pokljuki v času kulminacije samo 7 let 37,0 (5 : -- == 6,6 = 7 let), 48,5 oziroma pri starosti 1 OO let še vedno 13 let (6,6 x 2,02 = 13}. 195 Ti izračuni jasno pokažejo, da je doba vračanja z redčenji odvisna od rastišča in ne samo od drevesne vrste in starosti sestaja ter da je pri nekaterih vrstah (smreka) rastišče tisto, ki določa intenzivnost izločanja. Za Pohorje ugo- tavljamo potrebo po pogostih redčenjih v mladosti in razmeroma velike intervale med posameznimi redčenji v starosti, v gozdovih Pokljuke pa dolgo dobo vračanja v mladosti in razmeroma pogosto vračanje pri starosti sestaja 100 let. Primerjava med Pohorjem in Pokljuke pokaže, kako nevarna je delitev na rastišča samo po proizvodni zmogljivosti in predpisovanje intenzivnosti gojitvenih ukrepov po tako razvrščenih rastiščih (bonitetni razredi). Splošno navodilo za pogostost redčenja pravi, da je pri isti drevesni vrsti in pri isti starosti sestaja na rastiščih z višjo proizvodno zmogljivostjo časovni interval med dvema redče­ njema krajši, kot na rastišču z manjšo proizvodno sposobnostjo. Analizirana rastišča (z grafikona 1) na Pokljuki imajo proizvodno zmogljivost 9-10m3/ha/leto (1280-1450 m nadmorske višine) in na Pohorju 7,7 m3/ha/leto (1350-1390 m nadmorske višine, Glažuta), zato bi morala biti doba vračanja z redčenji krajša na Pokljuki, kar pa dejansko velja le za starejše sestoje. V mlajših sestojih pa je pogostost redčenj večja na Pohorju . če pri določanju pogostosti redčenja ne upoštevamo dinamike izločanja, ki nam jo najlepše podaja krivulja priraščanja v višino, in to osebkov nadvladajo- čega in vladajočega razreda, bomo z redčenji v mladosti zamujali, v starosti pa prehitevali; vse to pa se bo zrcalilo v zmanjšanju skupne proizvodnje lesa in še bolj v uspešnosti redčenja, to je, v kakovostni strukturi sestaja. 2.4. Skupna lesna proizvodnja ter jakost redčenja Pri jakosti redčenja se najprej srečamo s problemom merila jakosti. V praksi najpogosteje uporabljamo kot kazalec jakosti odstotek lesne mase, ki smo jo odvzeli z redčenjem (glede na lesno zalogo sestaja pred redčenjem). V raziskavah oziroma poskusih o učinku redčenj pa uporabljamo za ugotavljanje jakosti redčenja srednjo temeljnico redčenega sestaja nasproti temeljnici nered- čenega sestaja, ki ima isto starost in je na enakem (podobnem) rastišču. Vendar ima tudi to merilo svoje slabe strani, ker ne nudi kontrole, kako smo z redčenji uspeli v kakovostnem smislu. To merilo pa je dobro za proučevanje gibanja lesne proizvodnje. Poskusi s smreko kažejo naslednje (isto potrjujejo tudi poskusi z bukvijo): Po prvem in drugem redčenju (v mladih sestojih) se prirastek redčenega sestaja poveča in je večji kot prirastek v neredčenih sestojih. Pogoj je, da smo ta redčenja izvedli še v tisti dobi, ko korenine dreves niso dosegle svoje maksimalne gdobine in ko je notranji del krošnje še sposoben olistenja (to je doba odpiranja rastiščne zmogljivosti). Ta povečani prirastek v mladosti, ki nastopi v redčenih sestojih, imenujemo prirastni pospešek zaradi redčenja. V naslednjih letih se ta prirastni pospešek vse bolj zmanjšuje oziroma postane celo negativen, zato se prirastek v redčenih sestojih zmanjša in je manjši kot v neredčenih. Na koncu proizvodne dobe je zato skupna lesna proizvodnja v redčenih sestojih manjša ali pa kvečjemu enaka proizvodnji neredčenih sestojev. Za koliko je manjša je odvisno od rastišča in jakosti redčenj . Na dobrih in zelo dobrih rastiščih redčenje vedno pomeni zmanjšanje skupne lesne proizvodnje. To zmanjšanje je tem večje, čim večja je jakost. Ob postavki, da smo pripravljeni na račun redčenj izgubiti 5°/o od skupne proizvodnje, sme znašati srednja temelj nica redčenih sestojev pri smreki 71 °/o tiste temeljnice, ki jo imajo neredčeni sestoji. Te kritične vred- nosti, tako jih imenujejo prirastoslovci, so seveda različne po rastiščih in dre- vesnih vrstah, razmeroma zelo malo pa so odvisne od starosti. Nekoliko nižje 196 so v mlajših kot pa v starejših sestojih. Jakost redčenj po srednji temeljnici ni istovetna ali enaka jakosti redčenj po lesni zalogi. če bi te jakosti po srednji temeljnic! nasproti temeljnici neredčenega sestaja preračunali na jakosti, ki jih izražamo z deležem volumna redčenj v lesni zalogi stoječega sestaja pred red- čenjem, bi dobili odstotke, ki se s starostjo sestaja močno spreminjajo. N. pr. pri smreki 26. bonitetnega razreda znašajo redčenja 40 °/o v starosti 30-40 let in le 12,6 °/o pri starosti sestaja 110-120 let. (V neredčenih sestoj ih sestoj na temelj- nica le neznatno narašča v drugi polovici proizvodne dobe, lesna zaloga stoječega redčenja sestaja pa hitro.) Ta veliki razmik v jakosti redčenj, ki pa pomeni le neznatno zmanjšanje (5°/o) skupne lesne proizvodnje, omogoča na vseh rastiščih in pri velikem delu naših drevesnih vrst uspešno pozitivno izbiro oziroma izbiralno redčenje, seveda ob pogoju, da pričnemo z izbiralnimi redčenji v mladosti in da se z jakostjo prilaga .. jamo starosti, to je, razvoju sestaja. 3. Vpliv redčenj na drevesno in združbeno zgradbo sestoja Redčenja vplivajo na združbeno zgradbo sestaja celo močneje kot samo rastišče. Tako bomo z nizkimi redčenji odstranili osebke, ki so obvladani in potisnjeni, teh pa je v naravnih sestojih in pa v sestojih, kjer izbiralno redčimo od 1/s do 1h od skupnega števila dreves (pri smreki). Zato nizka redčenja pospešujejo enomerno zgradbo sestojev. Na zgradbo sestaja po drevesnih vrstah lahko vplivamo samo v mešanih in mlajših sestojih in samo z izbiralnim redčenjem. V starejših sestojih drevesne sestave ne moremo spreminjati oziroma jo lahko spreminjamo samo v razredu vladajočih, tu pa je relativno malo dreves. Vsak dvig kvalitetnih osebkov iz spodnjih združbenih razredov v višje združbene razrede starejšega sestaja, tudi če so ti osebki tiste drevesne vrste, ki daje večvredne sortimente, je povezan z zmanjšanjem skupne proizvodnje in povečanjem tveganja. Kot sem že navedel, nizko redčenje pospešuje enomernost, medtem ko z izbiralnim redčenjem lahko naravno raznolikost v sestojih ohranimo, vendar samo do neke meje. Tudi z izbiralnimi redčenji težimo k enakomerni porazdelitvi kandidatov, to pa že vodi k precejšnji enakomernosti v sestoju. Vsa naša dosedanja redčenja (pri smreki) so to enakomernost porazdelitve pospeševala. 4. Vpliv redčenja na debelinsko in kakovostno zgradbo sestoja Ta vpliv imenujemo negovalni učinek redčenja. Z redčenji povečamo poprečno debelina dreves v sestoju, in to tem bolj, čim večja je jakost redčenj. To je razumljivo, ker z redčenji dajemo tistim osebkom, ki ostanejo v sestoju, več prostora v tleh in v krošnjah. Krošnje se večajo, več proizvajajo, kar se odraža na povečani širini letnic; to vodi k večji debelini debla. Povečanje je tem večje, čim bolj zgodaj pričnemo z redčenji. Redčenja morajo površino krošnje povečati in jo sprostiti. Medtem ko je sproščanje krošenj izvedljivo v vsaki starosti sestaja, pa je povečanje krošenj možno pri večini drevesnih vrst le v mladosti, in sicer takrat, ko drevesa hitro priraščajo v višino. Na tistih rastiščih, kjer nam povečani dotok svetlobe le neznatno poveča debelinski prirastek, so redčenja v mladosti še veliko bolj nujna, in to zato, da imajo kandidati že od vsega začetka zgornjo možno širino letnice, ki je na takšnih rastiščih praviloma ozka. Gre predvsem za tista rastišča, kjer je vegetacijska doba kratka in je to faktor, ki je v minimumu. 197 lzbiralna redčenja povecuJeJo kakovostno zgradbo sestaja. Z redčenji pre- našamo prirastek na osebke, ki imajo lepo oblikovana debla. Takšnih osebkov pa bo dovolj, če pričnemo z redčenji zgodaj in jim nudimo pomoč tedaj, ko jo rabijo. Kolikšen je prispevek izbiralnega redčenja k temu, da imamo ob koncu proizvodne dobe samo osebke z lepo oblikovanimi debli, kažejo izvedeni poskusi zelo različno . Povečanje vrednosti znaša od 15 °/o do 100 °/o. Tolikšna variabilnost je razumljiva, ker so delali poskuse z različnimi drevesnimi vrstami in na različnih rastiščih. Pri različnih drevesnih vrstah pa je razmerje med ceno najkvalitet- nejšega sortimenta in drvmi zelo različno . Kot primer vzemimo hrast in bukev, kjer je to razmerje od 1 O do 2. Zavedati se moramo, da je količinska proizvodnja omejena navzgor, ker sta omejeni površina in proizvodna sposobnost rastišča. Površino gozdov bomo le malo povečali, povečali bomo 1lahko le rastnost se- stojev, ker je razlika med sedanjo rastnostjo sestojev in proizvodnostjo rastišč še vedno precejšnja. Največja pa je razlika med sedanjo vrednostno proizvodnjo in možno vrednostno proizvodnjo, zato moramo naše delo usmeriti ravno v 1o pod- ročje . Ker so razlike tu največje, bodo ob istih vlaganjih tudi učinki največji. Pri negovalnem učinku selektivnega redčenja ne smemo pozabiti na njegove negativne strani , in sicer na skrajševanje dolžine debel. V neredčenih sestojih je dolžina debel v spodnjih združbenih razredih daljša, ker ti osebki pnrascaJO kljub pomanjkanju svetlobe v višino, njihov debelinski prirastek pa je močno zmanjšan. 5. Vpliv redčenj na dolžino proizvodne dobe V mlajših redčenih sestojih se prirastek dvigne iznad prirastka neredčenih sestojev. pozneje pa pade izpod prirastka neredčenih sestojev. To ima za posle- dico , da v redčenih sestojih tekoči volumenski prirastek kulminira prej kot v neredčenih in da je njegova velikost v času kulminacije večja . Ta zgodnejša kulminacija tekočega prirastka povzroči tudi premik kulminacije poprečnega volumenskega prirastka, in to v mlajša leta. Sama velikost poprečnega prirastka v času kulminacije pa v redčenih sestojih ni večja kot v neredčenih . Tam, kjer je jakost redčenja velika, je velikost poprečnega prirastka v času kulminacije celo manjša kot v neredčenem sestoju . Zaradi večjega debelinskega prirastka v redčenih sestojih kulminira prej tudi poprečni vrednostni prirastek. Vse to vodi k skrajševanju dolžine proizvodne dobe. To skrajšanje proizvodne dobe zaradi redčenja je različno in je odvisno od drevesne vrste, rastišča in intenzivnosti redčenj. Na boljših rastiščih in pri večji jakosti redčenja je to skrajševanje pro- izvodne dobe večje, vendar ne smemo pozabiti, da večja jakost zmanjša skupno količinsko proizvodnjo. Ne sme se dogajati, da bomo zaradi skrajševanja pro- izvodne dobe toliko zmanjšali lesno proizvodnjo, da se bo močno zmanjšal tudi vrednostni prirastek. Ta mora biti v času svoje kulminacije v redčenih sestojih občutno višji, kot pa je v neredčenih, čeprav smo proizvodno dobo skrajšali za nekaj desetletij in čeprav je skupna lesna pro izvodnja nekoliko manjša. če po- prečni vrednostni prirastek v redčenih sestojih ne bo višji, smo z redčenji zgrešili. Na grafikonu 2 je prikazan razvoj skupne lesne proizvodnje, lesne zaloge sto- ječega sestaja in gibanje prirastkov v dveh sestojih smreke na rastišču l. boni- tetnega razreda (Wiedemann). V prvem sestoju so redčili zmerno, v drugem pa je bila jakost redčenja velika. Pri močnem redčenju znaša pomik kulminacije poprečnega volumenskega prirastka 11 let. Skupna proizvodnja zmerno redčenega sestaja je pri starosti 1 OO let samo 21 m3 večja, pri starosti 11 O let pa se ta razli kR 198 Grafikon št. 2 Jlazvoj lesne zaloge in gibanje prirastkov pri različnih jakostih redčenja (smreka I.b.r. 1300 1200 1100 1000 900 800 700 600 soo 400 300 200 100 prirastek m 18,0 16 ,o lq ,O 12,0 10,0 8,0 6,0 11,0 2,0 20 Wiederoann 1936/112) l. celotna lesna proizvodnja 2. 1 e!lna zaloga stojeČega sestoja 3. tekoči volumenski prirastek 4. povprečni volumenski prirastek 5. čas kulminacije povprečenga volumenskega priraatka 30 50 60 70 močno redčenje zmerno redčenje Bo 90 100 ~ 1 1 110 atarost poveča na 30m 3 . Skrajševanje proizvodne dobe z redčenji pa je dosti uspešnejše pri bukvi, kjer njena krašnja hitreje reagira na redčenje. 6. Vpliv redčenj na stabilnost sestoja Z redčenji spreminjamo stabilnost sestojev, in to v pozitivnem ali pa v nega- tivnem pomenu. Stabilnost sestojev je neposredno povezana z rizikom proiz- vodnje, zato je med najpomembnejšimi elementi, ki vpfivajo na uspešnost gospodarjenja. V naslednjem bom predstavil zakonitosti, ki veljajo za smrekove sestoje in njihovo stabilnost oziroma odpornost proti snegu. V Sloveniji je predvsem smreka tista, ki najbolj trpi zaradi snega. Proučevanja odpornosti sestojev so pokazala, da je le-ta odvisna neposredno od dimenzijskega razmerja (R) posameznih dreves v sestoju. R =-h- (dimenzijsko razmerje ali vitkost). d1.3 Sestoji, v katerih je prek polovice dreves z manjšim dimenzijskim razmerjem kot 90, so stabilni; v teh sestojih sicer prihaja do snegolomov, ne pa do kata- strof. Z redčenji lahko to stabilnost sestojev dvigamo na ta način, da ne odstra- njujemo samo previtke osebke, temveč povečujemo število dreves, ki imajo ugodno dimenzijsko razmerje. To zahteva, da povečujemo rastni prostor posa- meznih osebkov že v gošči in ga potem širimo še v letvenjakih. če ne redčimo v mladosti, se naglo povečuje samo višina osebkov, premer pa le počasi. Drevesa 199 postajajo vse bolj vitka in vse manj odporna na obremenitve snega. Z redčenji uspešno znižujemo dimenzijsko razmerje vse do višine sestaja 10m, ko pa doseže sestoj višino 15m, tega razmerja z redčenji ne moremo več bistveno spremeniti. V zadnji tretjini proizvodne dobe pa se prične to razmerje spet zniževati ne glede na redčenja, seveda če sestoj dočaka to starost. Dimenzijsko razmerje je v negativni korelacijski povezavi z dolžino krošnje, čim daljša je krašnja tem manjše je razmerje in tem večji je debe·linski prirastek v odnosu na višinskega. Na grafikonu št. 3 so predstavljene te zakonitosti na treh različnih drevesih iste višine in različnega prsnega premera (20 cm, 18 cm, 16 cm). Odpornost proti snegu določa premer debla, zato obstaja neki minimalni oziroma kritični premer, kjer se ob dani obremenitvi drevo prelomi. če postavimo, da je ta kritični premer 5 cm, vidimo, da se bo drevo ob različnem dimenzijskem razmerju prelomilo v različnih višinah. Pri razmerju 75 (1. drevo) bi prelom nastopil v krošnji, in če je to v vrhnjem delu, se krašnja regenerira. Grafikon št. 3 Odvisnost dimenzijskega razmerja od premera debla h v m ni nevarnosti -po snegu velika nevarnost po· snegll 75 85 95 h/dl,3 -- 1 -- področje področje stabilnosti ogro~enosti lzvrednotenje poskusnih ploskev, kjer so proučevali odpornost sestojev, je pokazalo, da je dimenzijsko razmerje odvisno od razdalje med osebki in višino sestojev. Za smreko so ugotovi:li, da to odvisnost kaže naslednja enačba: R = h/dr,3 = 100,85 + 1,98 h -17,82 L. Po tem obrazcu lahko izračunamo poprečno dimenzijsko razmerje v sestoju. (R = dimenzijsko razmerje za sestoj, h = srednja sestojna višina, L = poprečna razdalja med osebki.) Iz tega sklepamo, da moramo na tistih rastiščih, ki jih ogroža sneg, pričeti z močnejšo redukcijo osebkov v gošči in jo nadaljevati v letvenjakih. Ne pomeni 200 pa to, da moramo snovati redkejša mladja. Gostota sajenja mora biti normalna. če hočemo vzgajati kakovostne sestoje. Iz redkih mladij zraste le gošča s premajhnim številom kakovostnih osebkov (kakovost se še ne pokaže v mladju, ampak šele v gošči). Na teh, od snega ogroženih rastiščih, bomo v primeru, da pridemo s prvimi redčenji šele v drogovnjaku, naredili več škode kot koristi, ker bomo z redčenji (odstranitvijo vitkih osebkov) sestoju odvzeli tisti del stojnosti, ki je rezultat medsebojne povezanosti krošenj. 7. Vpliv redčenj na predčasen donos Z redčenji, če jih pravilno opravljamo, dobimo med razvojem sestaja skoraj polovico lesne mase od njegove celotne lesne proizvodnje. Ta delež redčenj v celotni lesni masi sestaja je odvisen od drevesne vrste in rastišča. Posebno pomembno je tu rastišče, ki močno modificira razvoj sestaja posamezne drevesne vrste. Zato so razlike med rastišči glede porabe lesne mase z redčenji pri isti drevesni vrsti često večje, kot pa razlike med drevesnimi vrstami. Te razlike se pojavljajo tudi med rastišči enake proizvodne sposobnosti, zato ne moremo izpeljevati zakonitosti po rastiščih glede na njihovo proizvodno sposobnost. Pri porabi lesne zaloge z redčenji bomo morali odpraviti našo najpogostejša napako, to je porabo lesne zaloge z enakim odstotkom, in sicer ne oziraje se na starost sestaja. Pri smreki sme biti ta poraba v mladosti celo 40 odstotkov, pri starosti 1 OO Jet pa le še 12 °/o, pri bukvi pa je ta odstotek v mladosti 30 °/o, zato pa v starosti 1 OO Jet še vedno 16 °/o. Seveda so te števil ke le neko poprečje, od katerega se prava vrednost za konkretni sestoj na konkretnem rastišču močno razlikuje. 8. Povzetek Redčenje vpliva na naslednje komponente gojenja in gospodarjenja z gozdovi: celotno lesno proizvodnjo sestaja, zgradbo sestaja po združbenih razredih in drevesnih vrstah, debelinsko in kakovostno zgradbo sestaja, dolžino proizvodne dobe sestaja, stabilnost sestaja oziroma riziko donosa, z redčenji dobimo predčasne donose. Redčeni sestoji imajo nekoliko manjšo skupno lesno proizvodnjo kot nered- čeni sestoji ali pa kvečjemu enako. če smo pripravljeni žrtvovati do pet odstotkov od skupne proizvodnje, potem lahko redčimo s takšno jakostjo, ki nam omogoča izvajanje selektivnega redčenja. Na boljših rastiščih z redčenji vedno nekoliko zmanjšamo lesno proizvodnjo, na slabših rastiščih pa ta razlika izgine. Pričetek redčenja, pogostost redčenja in jakost redčenja morajo biti funkcije višinskega priraščanja vladajočih osebkov in dinamike razvoja optimalne lesne zaloge. Pod optimalno lesno zalogo razumemo tisto zalogo, ki omogoča največjo vrednostno proizvodnjo sestaja v njegovi proizvodni dobi. V mlajših sestojih lahko z redčenji spreminjamo deleže posameznih drevesnih vrst, kasneje pa vse manj. Pravi:lna redčenja ohranjajo raznolikost v sestoju. Z redčenji povečamo poprečno debeline sortimentov, to pa pomeni večji donos. Z izbiralnimi redčenji izboljšujemo kakovostno strukturo sestojev in sicer tem uspešneje, čim prej z redčenji pričnemo. 201 Z redčenji lahko skrajšamo proizvodno dobo in to tem bolj čim večja je jakost redčenja, vendar je pri večjih jakostih skupna lesna proizvodnja zmanjšana. To skrajševanje proizvodne dobe je možno le, če pričnemo z redčenji v mladih sestojih, ko ti reagirajo z velikim prirastnim pospeškom. če pričnemo z redčenji v gošči ali pa vsaj v letvenjaku, bomo povečali sta- bilnost sestaja in s tem zmanjšali riziko proizvodnje. Dober kazalec stabilnosti je dimenzijsko razmerje (h/d1, 3). če imamo v mladih sestojih prek polovico osebkov, ki imajo to razmerje izpod 90, je velika verjetnost, da ti sestoji ne bodo pretrpeli snežnih katastrof, pač pa jih bo sneg poškodoval le v manjšem obsegu. Z redčenji lahko izkoristimo do polovice skupne lesne proizvodnje, vendar ne na vseh rastiščih . Ta poraba mora biti prilagojena dinamiki razvoja lesne zaloge in priraščanju v višino. Literatura 1. As.sman, E.: Waldertragskunde. BLV Verlagsgesellschaft Munchen, Bonn, Wien . 2. Johann, K.: (1981): Nicht Schnee. sondern falsche Bestandesbehandlung verursacht Katastrophen, Forstliche Bundesversuchsaustalt. Wien lnformationsdienst 200. Mai 198i, Wien . 3. Kotar, M. : (1979): Prirastoslovje. Biotehniška fakulteta- VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 4. Lockow, K., Kohlstock: (1981): Mathematisch-statislische Untersuchungen/ber die Gefahrdung rationel gepflegter KiefernjungbesUinde - ein Betrag zur Erhi:ihung der Betriebssicherheit. Beitdige fOr die Forstwirtschaft. Ig 15 (1) s. 1-7 Berlin . S. Schober, R.: (1979): Massen-. Sorten· und Wertertrag der Fichte bei verschiedener Durchforstung, Allg . Forst-u . J .-Ztg. Jg . 150 (7-8) s. 29-152. DURCHFORSTUNGEN VOM STANDPUNKT DER ZUWACHSKUNDE UND DER ERTRAGSFAHIGKEIT DER WALDER Zusam m enfassu ng Die Durchtorstung Ubt Einflul3 aut folgende Komponenten des Waldbaus und der Forstwirtschatt aus: - auf die Gesamtproduktion des Holzes im Bestand, den Bestandesaufbau nach Sozialklassen und Holzarten, die Starke- und Qualitatsstruktur des Bestandes, die Dauer der Produktionsperiode des Bestandes, die Bestandesstabilitat bzv. das Ertragsrisiko, die Durchforstungen liefern vorzeitige Ertrage. Durchforstete Bestande weisen eine e1was niedrigere Gesamtproduktion des Holzes als nicht durchforstete aut, oder hochstens eine gleich hohe. Falls wir berei1 sind, bis zu 5% der Gesamtproduktion zu opfern, konnen die Durchforstungen so intensiv sein, daB selek1ive Durchtors1ungen moglich sind. Auf besseren Standorten vermindert sich dadurch die Holzproduktion etwas, wahrend auf schlechteren kein Unterschied nachweisbar ist. Der Beg inn der Durchforstungen, ih re Haufigkeit und lntensitat sol len Funk1ionen des H6henzuwachses der herrschenden 1 ndividuen und der Entwicklungsdynamik des optimalen Holzvorrats sein . Unter dem optimalen Holzvorrat wird derjenige Vorrat .. ver- standen, der die h6chste Wertproduktion des Bestandes in dessen Produktionsperiode ermoglicht. ln jl.ingere BesUinden k6nnen mittels Ourchforstungen die Anteile der einzelnen Holzarten geandert werden, spi:iter ist das weniger m6glich . Richtig durchgefl.ihrte Durch- forstungen erhalten die Bestandesvielfaltigkeit aufrecht. Mit Hilfe von Durchforstungen wird die Durchschnittsstarke der Sortimente erh6ht. was einer Erhohung der Ertrags bedeutet. Mittels selektiver Durchforstungen wird die Qualitatsstruktur der Bestande verbessert, und zwar deste erfolgreicher je eher die Du rchfo rs tu ngen begi n nen. 202 Mittels Durchforstungen kann die Produktionsperiode verkurzt werden, und zwar gleichsinnig mit der en 1 ntensiHit; immerhin ist ab er bei hoheren lntensitaten die Gesamt- produktion des Holzes niedriger. Eine solche Verki.lrzung der Produktionsperiode ist nu r moglich, wenn mit Durchforstungen in jungen Bestanden begonnen wird, da diese mit ansehnlicher Zuwachsbeschleunigung reagieren. Wenn mit Durchforstungen in der Phase der Dickung oder spatestens des Stangen- holzes angefangen wird, wird dadurch die BestandesstabiliHit erhoht und das Produktions- risiko herabgesetzt. Das Dimensionsverhaltnis h/d 1, 3 ist ein guter Stabilitatszeiger. Gibt es in Jungbestanden uber die Halfte lndividuen, die das Verhaltnis unter 90 aufweisen, ist ihre Widerstandsfahigkeit gegen Schneekatastrophen in hohem Masse gesichert. Mit Hilfe von Durchforstungen kann die Gesamtproduktion des Holzes etwa bis zur Halfte genutzt werden, was jedoch nicht tUr alle Standorte zutrifft. Diese Nutzung muf3 der Entwicklungsdynamik des Holzvorrats und dem Hohenzuwachs angepasst sein. 203 Oxf.: 923.4:682 PRISPEVEK K PROUčEVANJU SEČNJE IN SPRAVILA LESA S PROIZVODNIMI KOOPERANTI Marko J a n e ž .. O. Uvod V slovenskem gozdarstvu je nad polovico površine gozdov v zasebni lasti. Proizvodnja lesa iz teh gozdov daleč zaostaja za tisto iz družbenih gozdov, kar kaže na slabo izkoriščenost njihovih proizvodnih zmogljivosti. Zaradi vse večjih potreb po domači surovini je v dobro celotni naši družbi, da najdemo ustrezno rešitev tudi na tem področju . Pri TOK gozdarstvo Idrija, ki gospodari z zasebnimi gozdovi na Tolminskem gozdnogospodarskem območju, vidimo glavno rešitev za povečanje proizvodnje v pospešeni organizaciji odkupa lesa na panju. Ta je znašal v letu 1980 že 43.660 m3 lesa, kar je 50,3 °/o celotne blagovne proizvodnje TOK (4). Ustvarjamo ga z lastnimi gozdnimi delavci, zadnje čase pa vse bolj tudi s kmeti kooperanti, kar je organizacijsko in ekonomsko boljša rešitev. Med člani TOK predstavljajo po- sebno kategorijo, zato jih imenujemo proizvodni kooperanti. Izraz morda ni naj- ustreznejši. Nastal je zato, ker so izrazito usmerjeni v delo v gozdu in manj v kmetijsko dejavnost ter delajo tudi v gozdovih drugih lastnikov. Zanje je zna- čilno, da so invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarovani, razmeroma dobro opremljeni z delovnimi sredstvi in pri svojem delu tesno sodelujejo s TOK. 1. Namen in metoda proučevanja sečnje in spravila s proizvodnimi kooperanti 1.0. Namen proučevanJa Pri TOK gozdarstva Idrija si v zadnjem času močno prizadevamo, da tako po kvantiteti kot po kvaliteti dograjujemo kooperantske odnose s člani TOK. Naj- razvitejše obliko smo dosegli prav pri proizvodnih kooperantih. Teh je bilq ob koncu leta 1981 že nad 90, medtem ko je znašalo število članov TOK okrog tisoč. V lanskem letu so posekali in spravili približno dve tretjini lesa, ki je bil odkupljen na panju, lastni delavci TOK pa le eno tretjino. Proizvodni kooperanti so imeli doslej iz kooperantskega razmerja predvsem naslednje ugodnosti: invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, kredite za nabavo delovnih sredstev, delo na deloviščih, kjer je bila predhodno opravljena vsa priprava dela, sofinanciranje pri nabavi varnostnih sredstev in izobraževanje na področju varstva pri delu s preizkusi znanja, itd. Kvaliteto kooperantskih odnosov moramo v prihodnje še izboljšati. Ena izmed nalog bo tudi izobraževanje na področju organizacije in tehnike dela pri prido- bivanju lesa. Predhodno pa je vsekakor potrebno temeljito proučiti, kje so glavne slabosti na tem področju. Nekatere poznamo že iz vsakdanje prakse. Druge pa * M. J., dipl. inž. gozd., TOK Tolmin, Soško gozdno gospodarstvo Tolmin, 65220 Tolmin, YU. 204 V želji, da bi čim več in čim bolje zaslužili, kmetje in proizvodni kooperanti uporabljajo slabo opremljene in nezaščitene traktorje. Foto M. Janež bomo morali ugotoviti z obsežnejšem znanstvenem proučevanjem dela. Snemanje in analiza delovnega časa ter učinkov je pri delu z redno zaposlenimi gozdnimi delavci pri sečnji in izdelavi ter spravilu v družbenih gozdovih že precej uve- ljavljeno. Na tej osnovi so postavljeni vsi normativi. Proučevanje dela pri prido- bivanju lesa s kooperanti v zasebnih gozdovih pa je še pionirsko delo. Zaradi pestrosti pogojev, tako v pogledu delovne sile, delovnih sredstev kot samih ob- jektov dela, bi bila potrebna obsežna in načrtno zagotovljena proučevanja, če bi hoteli priti do zanesljivih ugotovitev. Namen tega proučevanja pa je analizirati notranjo strukturo delovnega časa in dosežene učinke na podlagi snemanja na konkretnih primerih. Ugotovitve naj bi rabili le kot pobudo za nadaljnje delo na tem področju . 1.1 . Metodika dela Na terenu smo izvedli 18 celodnevnih snemanj, 7 pri secnJI m izdelavi ter 11 pri spravilu lesa s traktorji . Vsi objekti so bili na področju organizacijske enote Tolmin in organizacijske enote Gorica. De-lovno silo so predstavljali kooperanti. Njihova poprečna starost je bila 38 let. Po delovnih izkušnjah so si bili zelo različni. Zajeli smo tako začetnike kot tiste, ki že vrsto let delajo v gozdu. Tudi pri delovnih sredstvih smo imeli opravka z veliko pestrostjo glede na njihovo starost, tipe in moč. Snemali smo delo s traktorji od 29 kW do 60 kW (40-82 KM), z enobobenskim in dvobobenskimi vitJi. Organizacijske oblike dela so bile 1 + O, 1 + 1, 1 + 2. Pri sečnji smo uporabljali le dva tipa motornih žag : STIHL 041 AV in STIHL 045. 205 Pri snemanju smo uporabili med kronometričnimi metodami ničelno metodo. Snemali so štirje snemalci. Poleg grobe razdelitve deJavnika na pripravljalno zaključni čas, produktivni čas in neproduktivni čas (3) smo snemali tudi porabo časa po posameznih glavnih in pomožnih operacijah pri secn]J Jn izdelavi ter spravilu. Analizirali smo le grobo razdelitev deJavnika, rezultati pa so uporabni tudi za nadaljnje podrobnejše analize. Uporabili smo normalne liste za ničelno metodo in sicer: snemalni list za sečnjo in izdelavo, - snemalni list za spravilo s traktorjem in - sliko delovnika. S kontrolnim časom smo ugotovili, da napake ne presegajo dovoljene meje +· 3 °/o. Na snemalnih listih smo zabeleži.li tudi vse druge podatke o faktorjih, ki vpli- vajo na porabo časa oziroma učinek: podatke o delavcu, podatke o delovnih sredstvih, podatke o okolju, podatki o predmetih dela, podatki o organizacijski obliki. 2. Rezultati proučevanj 2.0. Analiza delovnega časa V delovni čas štejemo čas od trenutka, ko pride delavec na delovišče do trenutka, ko ga zapusti. V njem ni zajet čas za prihod na delo in odhod z dela. Delimo ga na pripravljalno zaključni čas, produktivni čas in neproduktivni čas (3). Za delavce v rednem delovnem razmerju je delovni čas predpisan in znaša 8 ur. Pri delu kooperantov pa je specifično to, da ga oblikujejo po lastni želji in potrebah . Zato je zanimiv že sam podatek, kdaj pričnejo z delom, kdaj ga zaklju- čijo in sama dolžina del-ovnega časa. Pri snemanju smo dobili naslednje rezultate: Posek in izdelava Spravilo Tabela 1: PrJčetek, zaključek ln dolžina delovnega časa Skupaj Pričetek 7,72 7,19 7,28 Zaključek 13,59 14,23 14,04 Dolžina d. č. 5,58 7,06 6,35 Rezultati kažejo, da gredo kooperanti razmeroma pozno na delo v gozd,, tako pri poseku kot pri spravilu, delo pa zaključujejo okrog 14h. Pozen pričetek si lahko razlagamo z jutranjimi obveznostmi pri delu na kmetiji. Dolžina delovnega časa je bila v poprečju le 6,35 ure, torej dosti manj kot 8 ur. Zanimiv je podatek, da so dosti dlje delali na spravi lu kot na poseku; razlika je več kot ena ura na dan. Razlagamo si jo lahko le z večjo monotonijo in fizičnimi napori pri sečnji v pri- merjavi s spravilom s traktorjem. Najkrajši delovni čas je znašal 4,02 ure, naj- daljši pa 10,20 ure. To nam najbolje ilustrira dejstvo, da kooperanti odmerjajo čas za delo v gozdu glede na trenutne potrebe in razpoloženje za delo, oboje pa precej niha. 206 Notranjo strukturo delovnega časa prikazuje naslednja tabela. Tabela 2: Struktura delovnega časa (v urah) Posek % Spravilo% Pripravljalno zaključni čas 10,24 3 10,22 2 Produktivni čas 249,66 72 325,35 77 Neproduktivni čas 89,14 25 87,39 21 Skupaj delovni čas 349,04 100 422,96 100 2.0.0. Analiza produktivnega časa Skupaj % i0,23 3 295,91 75 88,07 22 394,21 100 Produktivni čas je tisti čas, ko delavec dejansko dela eno izmed operacij pri delu. Kot je razvidno iz tabele št. 2, znaša produktivni čas pri poseku in izdelavi 72 °/o, pri spravi lu pa 77 °/o delovnega časa. Rezultati ne odstopajo bistveno od tistih, ki so bili ugotovljeni pri snemanju v družbenem sektorju. Pri poseku je delež produktivnega časa v odnosu na delovni čas nekoliko nižji, ker si delavci zaradi fizičnih naporov jemljejo več odmorov. Nadaljnje delitve produktivnega časa na glavni in pomožni čas ali celo po posameznih operacijah nismo analizi- rali, ker ni bil to namen naše študije. 2.0.1. Analiza neproduktivnega časa Tabela 3: Struktura neproduktivnega časa (v minutah) Neproduktivni čas del. Neproduktivni čas str. Skupaj Posek % 61,11 69 28,03 31 89,14 100 Spravilo% 67,49 77 19,90 23 87,39 100 Skupaj % 65,01 74 23,06 26 88,07 100 Kot je razvidno iz tabele št. 3 znaša neproduktivni čas pri poseku in izde·lavi 23 °/o, pri spravilu pa 21 °/o od delovnega časa. čim bolj je delo fizično naporno, tem več je tega časa, zato je pri poseku in izdelavi večji kot pri spravilu. Nepro- duktivni čas, ugotovljen pri snemanjih dela kooperantov, ne odstopa bistveno od tistega, ki ga dosegajo delavci v družbenem sektorju pri istih opravilih. Neproduktivni čas se deli v : a) Neproduktivni čas zaradi delavca. Sem spadajo vsi odmori in osebne po- trebe. Pri poseku je bil ta čas krajši kot pri spravilu, čeprav bi moralo biti glede na fizične obremenitve ravno obratno. To si razlagamo s tem, da je bil poprečen delovni čas pri poseku dosti krajši kot pri spravilu, s tem pa je bila manjša tudi potreba po odmorih. Pri snemanju je bilo opaziti tudi slabo razporeditev odmorov med delovnim časom. Namesto polurnega odmora in več nadaljnjih kratkih od- dihov so se kooperanti bolj odločali za daljši odmor ob malici (v poprečju nad 40 minut), zelo malo pa je bilo vmesnih krajših odmorov. b) Neproduktivni čas zaradi stroja. Mišljen je izgubljeni čas zaradi okvar stroja, do/Ivanja goriva, vzdrževanje stroja in drugega orodja. Delež tega časa se je gibal v normalnih okvirih. Pri poseku je višji kot pri spravi1lu, zaradi pogostej- šega dolivanja goriva in maziva in brušenja verige. 207 Pripravljalni čas Zaključni čas 2.0.2. Analiza pripravlja/no~zaključnega časa Tabela 4: Pripravljalno-zaključni čas (v minutah) Posek % Spravilo% 6,57 64 7,38 72 3,67 36 2,84 28 Skupaj 10,24 100 10,22 100 Skupaj % 7,07 69 3,16 31 10,23 100 V pripravljalno-zaključnem času je zajet čas, ki ga delavec porabi za pripravo na delo na začetku in pospravljanje in urejanje orodja in opreme po končanem delu. Iz tabele št. 2 in 4 je razvidno, da je bil tako pri poseku kot pri spravilu ta čas razmeroma kratek, zlasti zaključni čas. Iz tega lahko sklepamo, da tudi kooperanti kot delavci posvečajo premalo pozornosti pripravam na delo in ureje- vanju delovnih sredstev po delu. 2.1. Analiza učinkov 2.0.1 . Primerjava učinkov in normativi Da bi ugotovili, ali so doseženi učinki pri poseku in spravilu visoki ali nizki, smo jih primerjali z normativi, ki veljajo pri poseku in izdelavi in spravilu za delavce SGG Tolmin. Rezultat kaže naslednja tabela . Tabela 5: Primerjava dejanskih učinkov z normativi v m3/8 h Posek in izdelava Spravilo Doseženi učinek 7,90 22,09 Norma/8 h 9,07 21,00 Doseg. norme% 87 105 Rezultati kažejo, da so dejansko doseženi učinki relativno nizki, še zlasti pri poseku in izdelavi. Povedati pa je treba, da so normativi postavljeni za osemurni delavnik, medtem ko smo poprej že ugotovili (tabela št. 1), da je bil pri snemanjih ugotovljen dosti krajši delovni čas, zlasti pri poseku. Zato nam ta primerjava ne pove dosti. Lahko bi le še ugotovili, da so bile v doseganju norm velike razlike med posameznimi primeri. Najnižji dnevni učinek je bil 55 °/o, najvišji pa 1 ~4 °/o. Da bi izločili vpliv različne dolžine delovnega časa na učinke, smo preračunali dejanske učinke proporcionalno na osemurni delavnik. če primerjamo te rezultate z normativi, dobimo čisto drugačno sliko . Tabela 6: Primerjava učinkov, preračunanih na osemurni delovni čas, z normativi/S h Posek in izdelava Spravilo Prerač. učin./8 h 10,96 23,70 Normalah 9,07 21,00 Doseg . norme% 121 113 čeprav ta primerjava ni povsem natančna, nam daje dosti bolj realno sliko kot prejšnja. Tako preračunani učinki kažejo zadovoljivo učinkovitost pri delu, saj presegajo veljavne normative, pri sečnji še bolj kot pri spravilu. 208 - Pri opazovanju dela kooperantov pri poseku in spravilu smo opazili še neka- tere značilnosti, ki jih ti rezultati ne kažejo. Opaziti je bilo veliko intenzivnost dela, delovni ritem in prizadevanje. Z njimi bi morali doseči dosti večje učinke, kot jih. Vendar zaradi nepravilne tehnike dela, nepotrebnih kretenj in nepotrebno prehojene poti izgub.ljajo veliko časa. Pri poseku je bilo opaziti naslednje napake: - nepravilno napravljen zasek, - dostikrat se je pri podiranju po nepotrebnem naslonilo drevo na sosednje drevo, - usmerjenega podiranja skoraj ne poznajo . Pri poseku nihče od kooperantov ni imel s seboj klinov. - Zaradi neupoštevanja napetosti v deblu jim dostikrat stisne motorno· žago itd. Pri spravilu nismo opazili toliko napak. še najbolj je motila drzna voznJa s traktorjem in nasploh neupoštevanje pravil za varno vožnjo. Vsekakor pa bi lahko ob izpolnjeni tehniki dela dosegli pri enakem vloženem trudu dosti večje učinke. 2.0.2. Primerjava med učinki kooperantov (proizvodnih) in učinki gozdnih delavcev pri TOZD Gozdarstva Ena izmed možnosti preverjanja učinkovitosti proizvodnih kooperantov je primerjava njihovih učinkov, ugotovljenih s snemanjem, z učinki delavcev v druž- benem sektorju. Za primerja.vo smo vzeli podatke o doseganju norm pri obeh skupinah (1). Tabela 7: Primerjava med doseganjem normativov pri proizvodnih kooperantih in delavcih TOZD gozdarstva Proizvodni kooperanti Delavci TOZD gozdarstva %doseganja normativov Sečnja in izdelava 121 133 Spravilo s traktorji 113 129 Primerjavo je treba vzeti z rezervo, ker so pri delavcih TOZD gozdarstva vzeti rezultati v celoti iz leta 1979, pri kooperantih pa le rezultati maloštevilnih snemanj. Iz tabele je razvidno, da delavci TOZD gozdarstva dosegajo nekoliko večje učinke, tako pri poseku kot pri spravilu. To je bilo glede na boljšo strokovno usposob- ljenost in specializacijo ter v poprečju večje delovne izkušnje tudi pričakovati. Ti rezultati nam tudi dokazujejo, da so občasni visoki učinki proizvodnih koope- rantov v glavnem rezultat daljšega delovnega časa od 8 ur. 3. Zaključki Kot smo navedli že na začetku proučevanja, je to le eden izmed prvih poskusov časovnega in količinskega vrednotenja proizvodnje s kooperanti v zasebnih gozdovih. Bilo je opravljenih premalo snemanj delovnega procesa, da bi že na osnovi teh rezultatov dajali končne zaključke. Ker naj bi naloga le opozorila na določene značirlnosti pri delu s kooperanti, povzemamo nekatere ugotovitve, ki naj bi olajšale nadaljnje delo na tem področju. Poleg ugotovitev na podlagi rezultatov snemanj vključujemo tudi nekatera subjektivna zapažanja, do katerih smo prišli pri opazovanju dela. Ugotovitve: 209 Poseben problem pri delu proizvodnih koope- rantov je uporaba osebnih zaščitnih sredstev. Foto M. Kmecl - Dolžina delovnega časa v gozdu pri kooperantih zelo niha. Prilagajajo se trenutnim možnostim in razpoloženju. Na delo v gozd gredo zaradi opravkov na kmetiji razmeroma pozno . Dolžina delovnega časa je v poprečju manjša od osmih ur, z.Jasti pri poseku in izdelavi. Struktura notranje razdelitve delovnika na produktivni, neproduktivni in za- ključni čas ne odstopa bistveno od tiste, ki jo ugotavljamo pri delu delavcev v rednem delovnem razmerju; delež produktivnega časa je manjši pri poseku in izdelavi kot pri spravilu, kar je razumljivo glede na večje fizične napore. Neproduktivni čas delavca je 2-3-krat večji od neproduktivnega časa zaradi stroja. Neugodna je razporeditev odmorov. Kooperanti praviloma naredijo dolg odmor ob malici, med samim delom pa jemljejo zelo malo krajših oddihov. Pripravljal ni-zaključni čas je zelo kratek, 13 °/o delovnega časa, kar priča, da kooperanti posvečajo premalo pozornosti pripravi na delo oziroma urejanju delovnih sredstev po delu; pri učinkih je bilo ugotovljeno, da so zaradi kratkega delovnega časa dejansko doseženi dnevni učinki nizki. če pa preračunamo učinek na časovno enoto, potem po doseženih rezultatih ne zaostajajo dosti za delavci v družbenih gozdovih. Opaziti pa je velike razlike med posamezniki. Pri delu kooperantov je opaziti veliko volje in zagnanosti, prav tako pa tudi še veliko napak v tehniki dela in pri upoštevanju pravil za varno delo. Tem problemom bo potrebno dati velik poudarek pri raznih oblikah izobraževanja kooperantov ; glede na pestrost pogojev dela v zasebnem sektorju v gozdarstvu Slovenije bi bilo potrebno zastaviti na republiški ravni študijsko nalogo, ki naj bi bolj obsežno in sistematsko obdelala vse probleme, ki smo se jih tu le dotaknili. Literatura 1. Kordiš, F.: Poslovno poročilo SGG Tolmin za leto 1979, Tolmin 1980. 2. Kovač J.-Winkler 1.: Ugotavljanje normativov za sečnjo in izdelavo sortimentov listavcev, Ljubljana 1968. 3. Krivec, A.: Gradivo za predavanje pri predmetu: Organizicije dela v gozdni proizvodnji, Ljubljana 1974/75 . 4. Papič, F.: Dosedanje izkušnje pri delu TOK gozdarstva Idrija , SGG Tolmin in perspektive za srednjeročno obdobje 1981-1985 (rererat), Tolmin 1980. 210 Oxt.: 615 GOZDNOGOSPODARSKA OBMOčJA VčERAJ IN DANES Branko Breznik Prva razmišljanja o organiziranem, zaokroženem gospodarjenju z gozdovi so se pojavila tik pred začetkom druge svetovne vojne, ko je bil na pobudo kmetijske zbornice sklican posvet o aktualni probematiki gospodarjenja v kmečkih gozdovih. Začetne ideje je prerezala druga svetovna vojna, ki je mesec dni po omenjenih razpravah zajela tudi slovensko ozemlje. Po osvoboditvi pa je živahna vsesplošna aktivnost zahtevala od gozdarstva takojšnjo ureditev proizvodno eko- nomskih razmer v panogi. Tako so l. 1948 razdelili Slovenijo v 17 gozdnogospo- darskih območij, od katerih je bilo 16 gospodarsko aktivnih, eno, to je kraško, pa pasivno. Ta razdelitev je temeljila na obsežni študiji, ki jo je pripravil Gozdarski inštitut Slovenije pod vodstvom inž. žumra. študija je prelomnica v gospodarjenju z gozdovi Slovenije, saj so se območja po njeni zasnovi obdržala do današnjih dni: pokrivala so določen krajevni prostor in so imela dobro ekonomsko zasnovo. Politično teritorijalne enote so se medtem večkrat spreminjale, območja pa so ostala v svojih mejah. Pravilnosti zastavljenega koncepta je potrdil l. 1961 tudi novi zvezni zakon o gozdovih, ki je pojem gozdnogospodarskega območja v teritorijalnem smislu dopolnil tudi z finančno ekonomsko zahtevo po zmogljivosti tako enostavne kot razširjene reprodukcije. V l. 1962. so opravili revizijo mej gozdnogospodarskih območij, in sicer z dile- mo, ki se je pojavila ob ukinitvi gozdnih skladov. Pred tem obdobjem se je za po- kritje enostavne reprodukcije uporabljala cca polovica sredstev namensko obliko- vanega sklada, Drugi del, ki je bil nekaj večji od polovice, pa se je delil med gozdna gospodarstva po sistemu najboljših in najhitreje vračljivih naložb. Tako prelivanje sredstev med območji je dejansko posredno izenačevalo pogoje gozdnim gospodarstvom in to z namenom okrepiti produktivnost gozdnih zemljišč povsod tam, kjer bi sicer presegala finančne zmogljivosti območij. Z ukinitvijo gozdnih skladov pa se je zastavila vprašanje, kako izenačiti pogoje med območji, saj je usahnil vir sredstev, ki je tako politiko narekoval. Pokazalo se je, da imamo v Sloveniji bogata gospodarstva, pa tudi revna, ki komaj zberejo sredstva za enostavno reprodukcijo, medtem ko morajo razširjeno reprodukcijo na vseh področjih dela reducirati na najnižjo mero ali celo opustiti. Vse do leta 1965 smo gospodarili v zasebnih gozdovih in družbenih gozdovih ločeno. Tega leta pa se je gospodarjenje združilo; na ta način so se spremenile tudi razmere v območjih. Ekonomska zmogljivost gospodarjenja z družbenimi gozdovi je bila metodo- loško izpeljana z obliko točkovanja. Točkovala se je produktivnost gozdnih površin, razprostranjenost gozdov v območju, lesna zaloga iglavcev, listavcev in skupaj, hektarska lesna zaloga iglavcev, listavcev in skupaj, procentualni delež iglavcev, absolutni prirastek iglavcev, listavcev in skupaj, hektarski prirastek iglavcev, listavcev in skupaj. Po taki razporeditvi je bilo najmočnejše območje družbenih gozdov Postojna, najšibkejše pa območje Murske Sobote. Obe ob- močji sta bili po izračunih v razmerju 2 : 1. Po isti metodi izračunana ekonomska B. B., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, Tržaška c. 2, YU. 211 zmogljivost zasebnega sektorja je na prvo mesto razporedila ljubljansko območje, kot najslabše pa Mursko Soboto. Ob združenju družbenega in zasebnega sektorja gozdnih fondov so dobila gozdnogospodarska območja spremenjen vrstni red . Prvi po ekonomski zmoglji- vosti je postal Maribor, ki je združil močan družbeni sektor (3. mesto) z močnim zasebnim sektorjem (2. mesto). Murskosoboška območje, ki je bilo na zadnjem mestu in se je združilo z zasebnim sektorjem, ki je bilo podobno na zadnjem mestu, je ostalo zadnje. Tako se je rodila ekonomsko najšibkejša organizacija. Pri takem načinu oblikovanja kriterijev je bila izpuščena lastna poraba v zasebnem sektorju. Ob upoštevanju postavke je najboljše mesto zasedlo slovenj- graško območje, Mursko Soboto pa je nadomestilo brežiške območje. Sredstva: za reprodukcijo so se v okviru območja po sektorjih lastništva prekrivala, tako da so se proti koncu sedemdesetih let vedno bo,lj očitno pretakala iz družbenega sektorja v zasebni ali obratno. Morda je prav to dejstvo v veliki meri prispevalo k razmejevanju med last- ništvoma, ko so se začele oblikovati temeljne organizacije združenega dela. V l. 1975 so bili v okviru območij postavljeni temeljni obrati za kooperacije kot nosilci gospodarjenja z zasebnim sektorjem in temeljne organizacije združenega dela gozdarstvo za družbeni sektor. Zaradi tedanje splošne »klime«, ki so jo prinašale nepravi-lne razlage, češ da so temeljne organizacije neodvisne in samostojne celote, je prišlo v območju do težav, posebno pri obratih za koope- racije. Ponovno se je začelo postavljati težnje po širšem izenačevanju pogojev gospodarjenja, in to navzlic okrnjeni obliki skupnih sredstev za enostavno bio- loško reprodukcijo, prispevku za biološka vlaganja . Z ustanovitvijo republiške samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo pa smo dosegli na poseben način vertikalno povezanost gozdarstva v Sloveniji, ki je omogočala izravnavanje ekonomske zmogljivosti med območji in morda tudi nakazovala, da je ekonomska in optimalna razdelitev Slovenije na območja utemeljena. V okviru teh območij je bilo po zakonu o gozdovih zaupano gospodarjenje eni sami delovni organizaciji. Ekonomska osnova je postala že po l. 1961 podlaga gospodarjenju z gozdovi, ker je z ukinitvijo administrativnega sistema odpadla možnost oblastne, državne ekonomske intervencije. Prelomnica je prinesla velike obveznosti in zahtevne naloge za nosilce, posebno na ekonomskem stališču . Ob tem so se pojavile še lokalne želje posa- meznih občin, ki so hotele območje prilagoditi upravno političnim mejam. Te želje pa je bilo mogoče ovreči le s stalno in učinkovito organizacijo gozdnih gospodarstev. Leta 1974 je še do danes veljavni dopolnilni zakon o gozdovih uzakonil oblikovanje območja in krepitev gospodarskih in splošnokoristnih funkcij ne glede na lastništvo. Zagotovljena naj bi bila trajnost gozdov in trajnost gozdne pro .. izvodnje ter donosov. Poglobljena samoupravna aktivnost, ki je sledila v obliki ustanav1ljanja te- meljnih organizacij, je naletela na probleme. Na eni strani so se temeljne organizacije ob samoupravni preobrazbi zavedale odgovornosti pri gospodarjenju z gozdovi , istočasno pa niso v celoti razumele dejstva, da so kot edine gozdno- gospodarske organizacije v območju dolžne zagotoviti trajni, kontinuirani opti- malni donos. Zato si je družba z zakonom zagotovila možnost vplivanja na ta proces. Potek prvega srednjeročnega plana je pokazal tako soodvisnost samouprav- ljanja temeljnih organizacij s ciljem pridobitve dohodka, ki ni bil v vseh 212 primerih optimalen s sočasno povečanim interesom družbenih dejavnikov za krepitve gospodarskih funkcij, ki vsebujejo optimalno izkoriščanje gozdov. Po- dobne procese smo zasledili tudi ob sprejemanju planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje. S trajnostjo donosov, ki so še vedno imperativ v območjih, pa se soodvisno zastavlja vprašanje izvrševanja in pokritja reprodukcije v okviru območja. Pri tem moramo ločiti na eni strani enostavno in na drugi strani razširjeno repro- dukcijo. Pri prvi mora celotno pokritje izhajati iz sredstev proizvodnje izvajalcev, sicer v določenem deležu od prodanega blagovnega kubičnega metra. Razširjena reprodukcija pa naj bi izhajala iz sredstev tako izvajalcev kot uporabnikov gozdnih sortimentov. Seveda se ob takem razmišljanju pojavi takoj misel o udeležbi posameznika. Proces planiranja, ki ga zahteva novi zakon o planiranju, mora kot pogoj solidne planske aktivnosti prikazati doslednejše reprodukcijske ·sposobnosti planskih obveznikov. Na podlagi tako izračunane možne reprodukcijske sposobnosti gozdnogospodarskega območja je možno določiti delež udeležbe v razširjeni reprodukciji proizvajalca ali uporabnika. L:al imamo dosedanja pokritja v ob- močjih obdelana le glede na obveznosti izvajalcev za enostavno reprodukcijo po m3 prodanih sortimentov. Podobno so prikazane obveznosti enostavne in razširjene reprodukcije za uporabnike. Tak prikaz pa kaže le enostransko finančno obveznost dogovorjene reprodukcije, ki pa jo ne moremo enačiti z reprodukcijsko sposobnostjo območja. Slednja bi morala biti analitično izdelana na podlagi predhodno dogovorjenih meril in bi morala kazati možnost repro- dukcijske sposobnosti. Nova vsebina gozdnogospodarskih območij. kjer postaja ekonomska komponenta izredno pomemben nosilec in usmerjevalec nalog, zahteva poglobljeno študijo ekonomskih gibanj v širšem smislu. Ta študija bi morala biti sestavni del vseh gospodarskih hotenj v območju, tako za srednjeročne kot za dolgoročne programe. Naravnana bi morala biti za območje kot celoto, kar pa jo nehote potiska iz upravljalskih rok delovnih organizacij med naloge samo- upravnih interesnih skupnosti. Danes so ti samoupravni forumi v območju tisti, ki združujejo tako optimalno proizvodnjo, težnje reprodukcijske usmeritve kot zahteve po splošno koristnih funkcijah gozda. Njihove naloge niso le utrditev proizvodnih obveznosti delovnih organizacij v območju , temveč usklajevanje interesov vseh udeležencev z istim ciljem: utrditev splošnih družbenih interesov gozdarstva, kar je bila zamisel že predvojnih slovenskih gozdarjev. 213 Oxf.: 36:377 STROJI IN OPREMA V IZKORIŠČANJU GOZDOV IN NAŠA STROJEGRADNJA Milan K u d e r * Stalna rast cene živega dela in želja po humanizaciji težkega dela, usmerja napore gozdarstva k vse popolnejši mehaniziranosti teh del. Stopnjo mehanizi- ranosti del pri sečnji in izdelavi, spravilu in prevozu gozdnih lesnih proizvodov, torej po fazah izkoriščanja gozdov, izražamo v odstotkih od skupne koMčine posekanega lesa iglavcev in listavcev v Sloveniji. Le-ta znaša 3 milijone neto m3 letno, od tega 44 °/o v družbenih gozdovih in 56 °/o v zasebnih gozdovih. že nekaj let nazaj je sečnja in izdelava lesa v družbenih in zasebnih gozdovih v Sloveniji v celoti mehanizirana. To delo opravi, v združenih gozdovih okoli 3900, v zasebnih gozdovih pa okoli 32.500 motornih žag. Nesorazmerno visoko število žag v zasebnem sektorju je zaradi tega, ker rabijo žage poleg sečnje in izdelave gozdnih lesnih proizvodov, tudi za različna druga dela, pri gradnjah, za pri- pravo kurjave, itd. Računajoč življenjsko dobo motorne žage v družbenih gozdovih poprečno 4 leta, pri letni sečnji poprečno 500m 3 na eno motorno žago, rabimo letno za nadomestitev v družbenem sektorju okoli 1000 motornih žag. V zasebnem sektorju računamo za obnovo iztrošenih motornih žag in tudi za povečanje števila lastnikov žag okoli 4000 motornih žag letno. Po znamkah motornih žag v družbeni in zasebni lasti prednjačijo stihl z 43 °/o, pa husquarna z 33 °/o, vse ostale znamke skupaj dajejo le 24 °/o. če računamo samo z motornimi žagami v družbeni lasti prevladujejo husquarna s 65 °/o. V Sloveniji izdeluje motorne žage v kooperaciji s švedsko tovarno Husquarna tovarna Tomos iz Kopra z ,Jetno proizvodnjo 3000 kosov. Tovarna Kordun v Karlovcu, v kooperaciji z nemško tovarno Stihl, proizvede letno 4000 žag. V BiH, v Bugojnu izdelujejo motorne žage v kooperaciji s tovarno Partner. Po teh podatkih lahko pokrije domača proizvodnja potrebe po motornih 1žagah družbenega in zasebnega sektorja v celoti. Vprašanje pa je oskrba z rezervnimi, posebno z žagalnimi deli (to je verigami, letvami in vreteni), ki se hitro obrabljajo. Nadomestitev je mogoča le za devize iz konsignacijskih skla- dišč. Občasno, vendar zelo neredno, se dobijo rezervni deli za motorne žage, pri zelo različnih dobaviteljih tudi za dinarje. Po povedanem je pri motornih žagah večji problem redne oskrbe z rezervnimi deli, kot pa nabava samih žag. Pač pa je pri domači proizvodnji motornih žag problem tudi v primernosti tipov, ki jih proizvajajo za poklicno delo v gozdu, ker so po večini že zastareli. Glede stopnje mehaniziranosti pri spravilu lesa, je bilo v letu 1980 spravljeno z mehaniziranimi sredstvi do kamionske ceste v družbenem sektorju 80 °/o lesa in sicer v glavnem s traktorji in le 5°/o z žičnimi napravami. V zasebnih gozdovih pa je bila spravljena s traktorji že skoraj polovica v tem sektorju posekanega lesa (48 °/o). Za ta namen je bilo v letu 1980 v družbeni gozdni proizvodnji 293 adaptiranih kmetijskih kolesnih traktorjev iz domače proizvodnje, 48 specialnih gozdarskih traktorjev-zgibnikov iz uvoza, 36 traktorjev goseničarjev iz uvoza. * M. K., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 214 V zasebni lasti je okoli 40.000 traktorjev, od teh okoli 5000 rabi deloma tudi za spravilo lesa. Računajoč s poprečno življenjsko dobo traktorja, zaposlenega v gozdarstvu, 7 let, rabimo na leto v družbeni proizvodnji za obnovo in povečanje kapacitete okoli 60 traktorjev-kolesnikov domače proizvodnje. Uvoziti pa moramo letno 7 specialnih traktorjev zgibnikov in 5 traktorjev goseničarjev. Za delo v gozdu, pri spravilu lesa, mora imeti vsak traktor vitel za vlečenje lesa in opremo za pripenjanje lesa. Za varno delo v gozdu pa še dodatno zaščitno kabino, ki mora zavarovati voznika pri morebitnem prevračanju traktorja. Z zaostritvijo pogojev pri uvozu opreme, se je povečalo zanimanje za domačo proizvodnjo opreme za adaptacijo kmetijskih traktorjev, za uspešno in varno delo v gozdu. Več podjetij v Sloveniji in Jugoslaviji začenja s proizvodnjo te opreme, z več ali manj uspeha glede uporabnosti naprave, glede konstrukcije in izdelave ter kvalitete materiala. Enobobenski vitel za opremo zasebnih kmetijskih traktorjev za delo v gozdovih, proizvaja za sedaj najuspešneje POZD Tajfun na Planini pri Sevnici, z letno proizvodnjo 300 vitlov. Kot proizvajalci takih vitlov se pojavljajo že razni obrtniki širom po Sloveniji, pa tudi Ljubljanske mlekarne. Pri adaptaciji močnejših kolesnih traktorjev moči nad 30 kW, uporabljajo v Sloveniji v glavnem dvobobenske vitle, z vlečno močjo na eni vrvi od 3-5 ton tipa igland norveške proizvodnje. Podobne vitJe proizvaja Rapid iz Virovitice, prizadevajo si pa še nekatere delovne organi- zacije kot na primer železarne Zenica v Bosanski Kostajnici pa tudi postojnski LIV. Tudi strojna tovarna IMT Beograd obljublja domač traktor-kolesnik, izdelan in opremljen za spravilo lesa v gozdu. Imenoval naj bi se Kubik. Isti proizvajalec obljublja tudi tri tipe zgibnih traktorjev domače proizvodnje, vendar se že sedaj slišijo kritične pripombe na prevelik model za naše prilike. Vsa našteta proizvodnja opreme, za adaptacijo kmetijskih traktorjev za delo v gozdu, je še v začetni fazi, več ali manj nepovezana ali neusklajena tako, da smo še močno odvisni od uvoza. Tako delamo še vedno z neprimerno opremo, posebno v zasebnih gozdovih, kar potrjuje tudi veliko število nesreč pri spravilu ·lesa s traktorji. Nakazujejo se sicer nekoliko boljše perspektive, vendar nam najbolj manjka povezovanja in sodelovanja že na republiški ravni, kaj šele v zveznem merilu. Relativno majhne serije ne vzbujajo posebnega interesa pri velikih proizvajalcih. Zato smo primorani iskati rešitve na obrtniški ravni , kar pa ne daje najboljših tehničnih, niti ekonomskih rezultatov. Pri prevozu lesa s kamioni smo v sedanji situaciji v Sloveniji vezani le na tovarno kamionov TAM v Mariboru, ki ima zadovoljiv asortiment pa tudi dobro usmerjen razvoj, z ve.likim posluhom za potrebe gozdarstva, le da so razpoložljive količine in dobavni roki nezadovoljivi. LIV v Postojni se je že uveljavil kot proizvajalec hidravličnih nakladalnih naprav za nakladanje lesa na kamione. Proizvaja dva tipa nakladalnih žerjavov moči 6 in 7 ton-metrov. Tehnomehanika iz Marije Bistrice in LIV iz Postojne si delita proizvodni program, kar je hvale vredno v smislu organizirane proizvodnje in delitve dela. S proizvodnjo hidravličnih nakladalnih naprav se ukvarjajo tudi DO Radoje Dakic iz Bijelo polja v črni gori in Metal iz Vinkovcev. RIKO iz Ribnice izdeluje lažje nakladalne naprave za komunalno dejavnost. Potreben je le še uvoz težkih nakladalnih žerjavov nosilnosti nad 9 ton-metrov. Za proizvodnjo žičnih naprav za spravilo lesa je malo interesa, le Lesna Slovenj Gradec pripravlja tehnično dokumentacijo za proizvodnjo žične naprave tipa urus. Vendar menimo, da bi bila specializacija neke delovne organizacije za proiz·- vodnjo vseh žičnih naprav za potrebe gozdarstva in turizma tudi dohodkovno interesantna. 215 Nepogrešljiv zgib ni traktor, ki je gozdarjem prihranil marsikakšen trud, je konstrukcijsko in proizvodno zahteven stroj. in ga bomo morali najbrž tudi v bodoče uvažati. Foto M. Kmecl Opremo za centralna mehanizirana skladišča lesa za lupljenje (beljenje) in dodelava lesa iglavcev je, razen lupilnega stroja in nekaj specialne opreme, mogoče izdelati doma. Obrati za izdelavo rudarske opreme, kot na primer. rudnik v Mežici, so sposobni izdelati vso transportno opremo za ta skladišča. Iz vsega povedanega sledi, da je naša strojegradnja sposobna v veliki meri zadovoljiti potrebe gozdarstva po strojih in strojni opremi. Le kronična nepove- zanost med samimi proizvajalci na eni strani ter njimi in porabniki na drugi, je glavni vzrok sedanjega slabega stanja. Niti ni specializiranega oskrbovalca, tako da porabniki izgubljajo čas in denar s tekanjem po vsej Jugos,laviji, z iskanjem posamezne opreme in še zlasti rezervnih delov. Zaradi tega razmišljamo o organizaciji samopreskrbe pri gozdnih gospodarstvih. 216 Gradacija zavijača (1981) je temeljita in povzroča lesno proizvodne, ekološke in krajinsko- estetske škode. Foto J. Titovšek Sivi nJacesnov zavijač- nova nad/ega naših gozdotJ Gosenica, ki se izleže iz Jajčeca, si z iglicami in s posebnim izcedkom zlepi zaščitni ovoj podoben tu/cu, od koder obžira mehke in sočne ig/ice. Vejica na kateri so se ig/ice posušile zaradi objedanja go- senice sivega macesnovega za- vijača. Foto J. Titovškek Kokonska buba v humoznem s!oju . Gosenica se je vsa nažrta iz varnega zavetja med iglicami spustila na tla in se zabubila. Foto J. Titovšek Oxf.: 145.7 (Zeiraphera diniana Gu.) :174.7 Larix decidua Mil/.:453 PREDSTAVLJAMO DOSLEJ PRI NAS ŠE NEPOZNANEGA MACESNOVEGA ŠKODLJIVCA Saša 8 1 e i wei s* V preteklem letu se je po visokogorskih rastiščih autohtonega evropskega macesna na območju Julijskih Alp pojavid doslej pri naš še nepoznan macesnov škodljivec, katerega izredno močne populacije so bile vzrok, da so komaj ozele- neli macesni porjaveli in nato še vse poletje kazali žalostno sliko že posušenih ali sušečih se dreves. Kot povzročitelj navideznega sušenja macesnov je bil ugotovljen sivi macesnov zavijač (Zeiraphera diniana Gu.), za katerega je poznano, da ga najdemo od južnih obronkov Alp do severne meje razširjenosti iglavcev v skandinavskih državah. Na vzhodu pa ga zasledimo prek Urala, Sibirije do Kamčatke in otoka Sahalina v Tihem oceanu. Je torej tipična palearktična vrsta gozdnega škodljivca, poznana od 1820. leta, ko jo je podrobneje opisal francoski naravoslovec Guenee. Pogosti kasnejši kalamitetni pojavi v francoskem, italijanskem, predvsem pa v švicarskem predelu Alp so bili vzrok, da so prvotna Guneejeva opažanja dopolnili z novimi ugotovitvami. Dokaz velikemu zanimanju za tega pomembnega macesnovega škodljivca so poleg številnih sestankov, tudi z nasprotujočimi ugotovitvami, še številna sinonima. katera so razni avtorji uporablja.li za istega škodljivca. Tako se v starejših letnikih strokovne literature pojavljajo naslednja latinska ter- minološka imena: Enarmonia pinicolana Zli; Epinotia diniana Gu.; Epinotia pini- co/ana Zli. ; Eucosma griseana Hb. ; Grapholita diniana Gu.; Semasia diniana Gu.; Sphaleroptra diniana Guen.; Steganoptycha pinicolana Zli.; Tortrix pinicolana Zli.; Zeiraphera griseana H. 8 . Ker se je obširnemu arealu razširjenosti, predvsem v osrednjem delu Evrope, sedaj pridružil še severno zahodni del Slovenije, smatramo za potrebno, da tega, sedaj tudi pri nas razširjenega macesnovega škodljivca podrobneje predstavimo. Sistematsko uvrščamo sivega macesnovega zavijača v red metuljev (Lepi- doptera, Frenatae), podred malih metuljev (Microlepidoptera , Microfrenatae) in družino zavijačev (Tortricidae). Morfološki opis posameznih razvojnih stadijev METULJ ima od 9 do 10 mm dolgo, s sivimi dlačicami odlakano telo . S tem- nejšimi odtenki dlačic so nakazani posamezni segmenti zadka. Razpon prek kril je od 18 do 22 mm. Prednja krila so sive barve z rjavkasto sivimi šarami , od katerih je še najznačilnejša osrednja temno rjavkasta prečna proga, ki pa je po oblikovanosti tudi spremenljiva. Zadnji, od prednjih nekoliko širši par kril je enotne sivkaste barve z obrobnimi svetlo sivimi dlačicami, ki obraščajo tudi zunanja robova prednjih kril. Glede obarvanosti metulja moramo poudariti , da je le-ta zelo spreminjajoča ter domnevno odvisna od vrste in kvalitete hrane, s katero se hranijo gosenice, kakor tudi od klimatskih dejavnikov. Med spoloma ni bistvenih morfoloških razlik . * S. B., dipl. inž. gozd., VTOZD za gozdarstvo BF na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, YU . 217 JAJčECA so ovalna, s premerom 0,6 do 0,7 mm in 0,4 do 0,5 mm, sploščena ter umazano bele do svetlo rumenkaste barve. GOSENICA med odraščanjem spreminja obarvanost. Spočetka je temno sivo zelenkaste barve s črno glavo in črnim vratnim ščitom, v poznejših razvojnih stadijih pa postane svetlejša, zelenkasta sive barve z nekoliko temnejšimi hrbt- nimi in bočnimi vzdolžnimi progami. Sicer golo telo gosenice obraščajo redke, kratke svetle dlačice. Od začetne 1,2 mm dolžine ob izvalitvi naraste gosenica do.10 oz. 12 mm. Sivi macesnov zavijač - Bleiweis Tudi glede obarvanosti gosenice v posameznih fazah rasti in razvoja si opisi raznih avtorjev močno nasprotujejo, iz česar 1lahko zaključimo, da je tudi obar- vanost gosenic odvisna od vrste hrane, lokacije in klimatskih dejavnikov. \- l 1.'l~ Gosenica zavijača - Bleiweis Bolj kot pri obarvanosti so očitnejše razlike pn casovnem razvoju gosenice, to je pri prehajanju iz enega v naslednji larvalni stadij. Na ta potek odločujoče vplivajo predvsem abiotski dejavniki (geografska širina, nadmorska višina, ekspo- zicija, insolacija, vetrovnost, padavine, vlažnost, zračni tlak, temperatura itd.). BUBA je kostanjevo rjave barve s trnastimi izrastki na hrbtni strani zadnjega zadkovega obročka. Buba je obdana z belkastim kokonom, v katerega so vpleteni delci posušenih macesnovih iglic. Buba je okoli 8 mm dolga in okoli 4 mm široka. Potek razvoja, bionomiia škodljivca Ker razpolagamo le s skromnimi in nepopolnimi lastnimi podatki glede poteka razvoja tega macesnovega škodljivca, katerega pojav v slovenskem prostoru 218 doslej še ni bil poznan in zabeležen, se za prvo grobo orientacijo poslužimo podatkov iz obsežne tuje literature. Sivi macesnov zavijač prezimi izključno le v stadiju jajčec in se zaradi tega uvršča med tipične ovohi·bernatske vrste. Jajčeca odloži samica že v poznem poletju (avgust, september) v skupinicah po 3 do 15 jajčec pod luske lubja ali popka v obršah macesna. Kot zelo ustrezna mesta za odlaganje jajčec so se izkazale tanke, kot svinčnik ali prst debele macesnove vejice, obrasle z lišaji in mahovi. Najraje si samice izberejo prosto stoječa, če gre za sestoj pa robna drevesa in še med temi v prvi vrsti dominantna drevesa, k soncu kar v največji meri izpostavljenimi obršami. Skupno odloži samica od 150 do 300 jajčec . Jajčeca, ki so relativno slabo zavarovana, prenesejo brez škodljivih posledic tudi izredno nizke zimske temperature, tja do - 45° ali celo do - 50° C. lzleganje gosenic sovpada s časom odganjanja macesna in je torej z ozirom na rastišča v različnih nadmorskih višinah zelo različno. Mlade, iz jajčec izlezie gosenice si vsaka zase poiščejo komaj odgnale iglične šopke, se prerinejo v Tulci v katerih so »spravljene" gosenice in od koder žro macesnove iglice - Bleiweis osrednji del šopka in s1 12 osrednjih iglic spredejo značilen štožčast tulec, v katerega notranjem delu se dobro zavarovana gosenica zadržuje in prehranjuje. Prve tri larvalne stadije, od skupno petih, preživi gosenica v notranjosti treh do štirih igličnih tulcev, ki si jih doraščajoča gosenica pripravi v različnih šopkih. število selitev je pogojeno z iskanjem za mlade gosenice edino ustrezne hrane, to je najnežnejših iglic. Zaradi neznatne velikosti gosenice v prvih razvojnih sta- dijih je tudi potreba po hrani in s tem povzročena škoda minimalna in komaj opazna. Z doraščanjem gosenice pa narašča tudi njena požrešnost. Ko dokončno zapusti zadnji iglični tulec, ki je rabil za skrivališče, izkoristi tudi njegov vrhnji del. V zadnjih stadijih razvoja se gosenica zadržuje na iglicah, ki jih potratne objeda. Pred predatorji in paraziti jo ščiti svilnata preja, ki jo izloča iz posebnih žlez v zadku. Neizkoriščeni ostanki obžrtih iglic kakor tudi le delno poškodovane iglice se rdečkasto rjava obarvajo . Ob gradaciji škodljivca porjave obrše celot- nega sestaja, kar je lahko in dobro opazno tudi iz večje razdalje. Stadij gosenice je časovno zelo različen. Odvisen je predvsem od klimatskih, prehrambenih in drugih pogojev. Po literaturnih podatkih traja stadij gosenice od 39 do 60 dni. Ko gosenice odrastejo, dosežejo določeno težo in se s pomočjo prejne niti spuste na zemljo. V neposredni bližini svojega spusta si poiščejo primerno mesto in se v globini 2-3 cm v humusnem sloju po par dneh zabubijo. Po preteku 25 do 36 dni, kolikor traja stadij bube, pa začno ·iz humusnega sloja izletavati metuljčki nove generacije. 219 Ob kalamitetnih pojavih škodljivca, kakšnega smo v preteklem letu lahko opazili tudi pri nas, se lahko dogodi, da gosenicam na »rojstnihc< drevesih zmanjka ustrezne hrane. V takih primerih so primorane, da si potrebno hrano poiščejo na sosednjih drevesih . Njihovo premeščanje z veje na vejo ali z drevesa na drevo spremlja gosta prepredenost ogroženega sestaja s svilnato prejo. Vse navedene ugotovitve, deloma lastne, deloma povzete iz literaturnih za- pisov, se nanašajo na sivega macesnovega zavijača (Zeiraphera diniana), točneje na njegovo macesnovo raso oz. formo . To navajamo zaradi tega, ker je ugotov- ljeno, da se isti škodljivec pojavlja v dveh različnih ekoloških formah: v čisti macesnovi rasi, pri kateri se gosenice hranijo in poškodujejo izključno le ma- cesnove iglice in katere podrobnejši opis je podan; ter v tako imenovani smrekovi formi. Pri tej je za gosenice značilna oligofagija, vendar v tem primeru le specializiranost na smreko, cemprin in nekatere vrste borov. Morfološke razlike med obema formama, kar zadeva imaga, metuljčke, sicer obstajajo, so pa zaradi pogostega barvnega niansiranja pri isti formi tako neznačilne, da metuljčke ene ali druge forme medsebojno praktično ni možno razlikovati. Razlikovanje posameznih form je še najlažje po odraslih gosenicah. Gosenice smrekove forme so v zadnji razvojni stopnji rumenkastosive barve z dvema svetlima bočnima vzdolžnima progama ter oranžnorumeno do kostanjevo- rjavkasto glavo in enako obarvanim vratnim ščitom, z razliko od že opisane obarvanosti gosenice macesnove forme. Ekologiia in populacijska dinamika Sivemu macesnovemu zavijaču ustrezajo predvsem macesnovi sestoji nad 1200 m nadmorske višine pa do zgornje gozdne meje. Za švico je ugotovljena optimalna cona v višini od 1800 do 1900 m. Ob lanskoletnem kalamitetnem pojavu škodljivca pri nas smo priložnostno ugotavljali najmočnejše napade na odraslih macesnovih sestojih, in to v glavnem nad 1200 m nadmorske višine. Le v posameznih primerih je bil škodljivec ugotovljen tudi v nižjih predelih. Medtem ko v optimalni coni razširjenja najraje izbira južne ekspozicije, mu v nižjih legah ustrezajo tudi severna pobočja. Iz intenzivnosti lanskoletne kalamitete v Julijskih Alpah in Karavankah lahko sklepamo, da je bila na nekaterih lokacijah že dosežena kulminacija gradacije, medtem ko lahko na drugih območjih kulminacijo pričakujemo v letošnjem letu. Na podlagi lanskoletne kalamitete lahko tudi zaključimo, da se je sivi macesnov zavijač na teh lokacijah pojavljal že v predhodnih dveh ali vsaj v enem letu, vendar v omejenem in neopaznem številu, iz katerih se je nato v 1981. letu zaradi optimalnih pogojev namnožil in razširil do sedanjih množin in obsega. Ob edinstvenem kalamitetnem pojavu se zastavlja vprašanje, ali je bil to resnično prvi pojav tega macesnovega škodljivca v Sloveniji? Ali nismo morda doslej prezrli njegove prisotnosti in manjših škod, ki jih je povzročil in smo jih pripisovali spomladanskim pozebam, ki v končni fazi, prav tako povzroče porja- vitev iglic. Za sivega macesnovega zavijača so značilne gradacije, ki trajajo ponavadi 3 leta, ponavljajo se pa vsakih 6 do 8 let na istem območju, toda z različno intenzivnostjo. Navedeni podatki veljajo za švicarsko alpsko območje, kako bo pa pri nas potekal nadaljnji razvoj, nam bo pa pokazala bližnja prihodnost. Obstaja pa tudi možnost hitrega propada gradacije, in sicer zaradi neustreznih klimatskih ali drugih številnih sovražnih dejavnikov, med katerimi naj omenim že determiniranih 68 vrst raznih kožo- in dvokrilcev iz družine /chneumonid, 220 Braconid, Trichogramitid, Eulofid in Tachinid, ki parazitirajo gosenice zaviJaca. Vzrok propada gradacij je lahko tudi podhranjenost gosenic. Do podhranjenosti pride ponavadi ob kulminaciji gradacije, ker požrešnim in zahtevnim gosenicam zaradi prevelikega števila na posameznem drevesu zmanjka hrane. Vsem že, poznanim in še nepoznanim naravnim reducentom se ob gradacijah domnevno pridružijo še neugotovljena virusna ali bakterijska bolezenska obolenja, ki po- vzroče hitri propad gradacije. Na zmanjševanje populacijskega števila vplivajo tudi nekateri grabežljivci- predatorji, od katerih sta poznani in pomembnejši dve vrsti pršic in vrsta stenic, medtem ko gozdnim mravljam in pticam raziskovalci ne pripisujejo večjega pomena. Nobena od navedenih vrst predatorjev pa bistveno ne vpliva na številč­ nost škodljivca niti na potek gradacije. Zatiranje škodljivca Ukrepanje proti sivemu macesnovem zavljacu je povezano z nekaterimi praktično nepremostljivimi težavami in dejstvi. Kot prvo naj navedemo veliko razširjenost macesna v nestrnjenih sestojih po vsem alpskem območju. Posa- mezni macesni rastejo na praktično nedostopnih strminah in pobočjih. Pa tudi višina posameznih odraslih dreves presega domet raznih ročnih in motornih škropilnic, tako da tovrstna >'mehanizacija« praktično ne prihaja v poštev. Za zatiranje bi prišla v poštev edino letala ali še bolje helikopterji, katerih učinko­ vitost in uporabnost je pa v razčlenjenem alpskem svetu problematična, predvsem pa nevarna. Pri še tako vestnem in pedantnem tretiranju večjih strnjenih ma- cesnovih sestojev z avioni, bi ostala nepoškropljena posamezna drevesa v samem sestoju ali v neposredni bližini, na katerih bi se škodljivec nemoteno razvijal :dalje, kar bi izničilo končni efekt zatira/ne· akcije. Iz teh netretiranih osebkov bi se škodljivec v naslednjih letih nedvomno spet razširil po vsem sestoju. Zatiranje škodljivca z avioni bi bilo torej v vsakem primeru neučinkovito, pa tudi iz ekonomskega stališča težko opravičljivo posredovanje. Iz navedenega vzroka posredovanje z insekticidi na širšem območju praktično ne prihaja v poštev. Učinkovito posredovanje je možno le v omejenem obsegu , to je na posameznih ali manjših skupinah macesnov, če jih skušamo obvarovati škode in nelepega videza. Za zatiranje gosenic v prvih razvojnih stadijih bi prišli v poštev prašni ali tekoči preparati :lindana, ki jih izdelujejo domače kemične industrije. Zavedati se pa moramo, da bi v primeru uporabe insekticidov poleg škodljivca uničili tudi koristne žuželke ter na ta način, vsaj za krajše obdobje, še povečali že tako porušeno harmonično ravnotežje . V nasprotnem primeru smo kot nemočni opazovalci prisiljeni, da prepustimo nadaljnji potek razvoja škodljivca in z njim povzročeno škodo samoobrambnim mehanizmom narave same, ki bo po ravnih zakonitostih prej ali slej spet vzposta- vila normalno stanje. Škodljivost Sivi macesnov zavijač je brez dvoma eden najpomembnejših primarnih mace- snovih škodljivcev. Kljub temu, da tekom junija in julija obraščeni macesni do je- seni delno obnove iglice, so posledice brstitve opazne še v naslednjem letu, ker poškodovani macesni zaradi zmanjšanih drevesnih zalog odženejo krajše iglice. Gospodarsko pomembnejša je pa škoda, ki se kot posledica škodljivega delo- vanja gosenic pokaže v zmanjšanem prirastku lesne materije. Odvisno od inten- 221 zivnosti napada, to je od obrščenosti krošnje, se prirastek znrza tudi za 75 °/o normalnega prirastka. Iz meritev tujih raziskovalcev tudi povzemamo, da poškodo- vana drevesa vzpostavijo normalni prirastek postopoma šele v naslednjih nekaj letih. Izjemoma so lahko kalamitetne gradacije škodljivca tudi vzrok sušenju posameznih ali manjših skupin macesnov. Nevarnost sušenja je največja v pri- merih , če kalamitetni namnožitvi škodljivca sledi ostra zima z ekstremno nizkimi temperaturami ter do·lgim sušnim obdobjem ob začetku vegetacije. Sušenju najbolj .:izpostavljeni so macesni, ki rastejo na prisojnih legah in na suhih, siromašnih rastiščih. Ne nazadnje pa je množični pojav škodljivca pomemben tudi iz estetskega vidika. Je žalosten okras naših visokogorskih predelov in podzavestno deprimira- joče vpliva na razpoloženje in počutje vse številnejših obiskovalcev naših planin. Zaključne ugotovitve Množični pojav sivega macesnovega zavijača ter z njim povzročena škoda na odraslih macesnih v visokogorskem območju Julijskih Alp in Karavank v letu 1981. je bil prvi pojav te vrste, doslej pri nas nepoznanega škodljivca. Na slovensko alpsko območje se je škodljivec verjetno razširil iz sosednje Avstrije. Povod za razširjenje in kalamitetno namnožitev so bili nedvomno opti- malni klimatski pogoji. V obravnavanem primeru gre nesporno za macesnovo formo ali raso sivega macesnovega zavijača, saj so številne, za to raso značilne gosenice brstile izključno le macesnove iglice. Ob lanskoletni kalamitetni gradaciji so bili najmočneje napadeni in poškodo- vani macesnovi sestoji nad 1200 m nadmorske višine. Razvoj škodljivca je potekal identično švicarskim, avstrijskim in italijanskim navedbam in ga lahko ponazorimo z vitaformulo: 8,5-57/78 + 7P88 . Učinkovito zatiranje škodljivca je zaradi obširnosti in razdrobljenosti okuženih macesnovih sestojev praktično neizvedljivo, predvsem iz tehničnih in ekonomskega ozira. Vsekakor je nenadni pojav tega do leta 1981 v slovenskem prostoru še neregistriranega macesnovega škodljivca z gozdarskega stališča zelo zanimiv pojav, ki nakazuje verjetnost malenkostnega spreminjanja makroklimatskih pri- lik, ki so pogojevale njegovo širjenje proti jugovzhodu. Tako sta se ostalim več ali manj poznanim, standardnim macesnovim škodljiv- cem iz vrst entomofaune v nepolnih 24 letih pridružila tudi na našem, slovenskem območju še dva pomembnejša macesnova škodljivca: macesnov trips (Taenio- thrips laricivorus Krat.), ugotovljen leta 1957 v Kamniški Bistrici (Gozd . vestnik, št. 1 (1960), in sedaj še sivi macesnov zavijač, katerega širjenju v prostoru in specifičnostim nameravamo slediti v naslednjih letih. Literatura 1. Amann, G.: Ke rle des Waldes, Munchen 1959. 2. Auer, Ch .: Ergebnisse zwolljahriger quanlitaver Unlersuchungen der Populationsbewegung der Grauen Uirchenwicklers Zeiraphera griseana Hubner (= diniana Guenee) im Oberengadin (1949/60) ; Milleilungen der Schweizerischen Anstalt fUr das forstliche Versuchswesen, Heft 3. Zurich 1961 . 3. Ballensweiler, W.: Zur Kenntnis der Parasiten des Grauen Larchenwicklers (Zeiraphera griseana H.) im Oberengadin ; Mitteilungen der Schweizerischen Anstalt fur das forstliche Versuchswesen, Heft 6, Zurich 1958. 222 4. Bovey, R .: Beobachtungen uber die letzle Larchenwicklergradation in der Schweiz; 14. Verhand- lungsbericht der Deutschen Gesellschaft ti..ir angewandte Entomologie 1957. 5. Brauns, A.: Taschenbuch der Waldinsekten Stuttgart 1964. 6. Escherich, K .: Die Forstinsekten Mitteleuropas, Band 3., Berlin 1931. 7. Hess-Bech .: Forstschutz. Band l. Neudamm 1927. 8. Keilbach, R.: Die tierische Schadlinge Mitteleuropas, Jena 1966. 9. Maksymov, K .: Beilrag zur Biolog ie und Okologie des Grauen Uirchenwicklers Zeiraphera griseana (HB) in Engadin; Mitteilungen der Schweizerischen Anstalt fUr das forslliche Versuchswesen, Heft 3. Zurich 1959. 10. Nuss/in, 0., Rhumbler, L.: Forstinsektenkunde , Berlin 1927. 11 . Reisch, J .: Waldschulz und Umwelt, Beri in 1974. 12. Schwenke, W.: Die Forstschadlinge Europas, Band 3. Berlin 1978. 13. Schwerdtfeger, Fr.: Die Waldkrankheiten Berlin 1970. 14. Toman, V. : Macesnov zavijač tudi v naših gozdovih, Preseki št. 4/5, Bled 1981. Oxf.: 907.1 :907.3(497.12) ELEMENTI PRAKRAJINE MED RADUHO IN PECO Miran ča s* Na skrajnem vzhodnem delu Karavank, v kotu, ki ga omeJUJeJo tri priljub- ljene koroške planine nedaleč od Uršlje gore (1698 m), med pogorjem Smrekovca (1695 m), Bele peči z Raduho (2062 m) do Olševe (1929 m) na eni ter Pece (2126 m) na drugi strani, se razprostirajo bogati iglasti gozdovi smreke in macesna, oziroma mešani gozdovi s primesjo bukve, gorskega javorja in mestoma bresta. Trde magmatske kamenine se pokažejo na površje izpod dob:o razvite plasti svežih rjavih tal le redko, največ na grebenih in v jarkih. Bolj vidna so skalna pobočja in stene dolomitov ter apnencev v Beli peči, Raduhi, Olševi in Peci, ki prek melišč prehajajo v strma pobočja s skalnimi skoki. Tla so tukaj bolj suha in manj vodnata. Kot otok med dolinama Bistre in Koprivne pa se strmo dviga nekoliko niZJI, mestoma skalnat prakameninski hrbet Orožije ter višje pod Peco Mravljije s čofatijo. Geografska lega, hude zime, neprehodnost in težko spravilo lesa so ohranile te razgibane, skupinsko raznodobne, mešane gozdove v svoji dokaj naravni obliki vse do danes. Posegi človeka vanjo niso bili nikoli tako močni, da bi bistveno spremenili njihov osnovni življenjski utrip, kljub znanemu načinu po- speševanja smreke s fratarjenjem. Visoke lesne zaloge na boljših tleh so se dolgo ohranjale. Pred neprehodnimi predeli se je vpliv človeka še vedno zaustavil ali izgubil. Ponekod so se še ohranili sestoji, ki so nastajali in se oblikovali v stoletni borbi z naravo. Naj- raz-ličnejše oblike posameznih starih dreves kažejo na sebi sledove neizprosnega boja z viharji in snegom, v katerem so se ohranili le najvitalnejši. V zavetju teh temnih, težko prehodnih gozdov, se kot v oazah miru, daleč od hrupa civilizacije in mest ohranjajo stabilne populacije nekaterih naših najbolj ogroženih, avtohtonih živalskih vrst, ki jih ta gozd sprejema in ohranja. Med starimi bukvami in smrekami prhutajo in klepljejo divji petelini, se spreletavajo jerebi, pod njimi rukajo jeleni, v skalovju piskajo gams i .. v vratičju .. M. č., dipl. inž. gozd., TOZD črna na Koroškem, 62393 črna na Koroškem, YU . 223 Mogočna smreka nedaleč od Janževega. Debela je 139 cm, z vejami, ki · imajo tudi do 42 cm debeline. Foto F. Pušnik zelene jelše, kjer gozd s smreko ali macesnom vrzelasto prehaja v ruševje in travnate go;Jičave nad gozdno mejo, sledimo belega zajca, višje ruševca in ponekod tudi belko . Kot varuh nad vsemi, kar se je prepletlo in obdržalo v mnogih letih med temi grebeni in pobočji pa jadra planinski orel in se oglašajo krokarji. Prvobitnost gozdov, strmi vrhovi, mogočnost starih viharniških dreves in vsega živega, kar si je izbojevale svoj prostor v tej divjini, bogatijo človeka in ga usmerjajo pri varovanju in razvijanju zdravega naravnega okolja. Potrebe družbe po lesu in zahteve v zaostrenih gospodarskih razmerah pa nas ženejo, da z mehanizacijo vse bolj prodiramo tudi v ta prostor. Samo razumno, celovito vrednotenje tega gozda kot občutljivega ekosistema, ga lahko obvaruje pred izničenjem in ohrani njegovo naravno oziroma ekološko in teg ri teto. Takšen pregled tega območja je tudi Jelenov greben v Medvedjeku po·leg prav tako naravnih Ježevih repov s pestro floro in favno pod severno steno Raduhe. Dobrih dvajset minut hoje od gozdarsko-lovske koče na Ježevem, blizu prehoda panoramske gozdne ceste s Koroške na štajersko v Savinjsko dolino, nas strma gozdarska steza pripelje skozi raznodoben smrekov gozd do zaoblje- nega grebena pri nadmorski višini 1350 m. Tukaj opazimo ob stezi vse več debelih, močno razvejanih smrek. 224 Prevzame nas pogled na prvo debelejše smreko (Picea abies) s premerom 139 cm in višino 26m, ki ima pri višini 1,30 m močno, stransko izraslo vejo s premerom 42 cm, kar je zavidljiva debelina že za prosto rastoče drevo. Glavno deblo, ki pri dveh metrih višine preide v močno razvejano krošnjo, je pri višini 12m odlomljene. Od tod naprej pa kot, da odganja proti nebu iz močnih stranskih vej »nov sestoj« dvanajst mlajših smrek, vrhov, od 4-14 m visokih. življenjska moč smreke je že v upadanju, posamezni vrhovi že kažejo znake sušenja. Nekaj deset metrov naprej obnemimo ob pogledu na dve mogočni, skupaj rastoči smreki, ravne rasti in gostih vej s premeroma 113 cm in 135 cm, katerih krošnji sta se v odmaknjenosti 2m zrasli in oblikovali v enotno krošnjo, visoko okoli 29m. Veje segajo od 3m višine naprej. Vitalnost dreves pada, debeljša smreka je suha že do polovice. Najznamenitejša pa je smreka 15m nižje. Od višine 1 m nad tlemi se deblo s premerom 139 cm in s skupno višino 29m razveja v številne, stranske med sabo prepletene veje s premeri od 15-25 in več cm, ki tvorijo enotno krošnjo s pre- merom približno 15m. Osnovno deblo, vrh je od višine 6 m naprej suho. Do te višine so nagnetene tudi vse žive veje. Iz teh močnih, stranskih vej poganja proti nebu še 16 živih vrhov, krošenj, od katerih je eden 7., drugi pa 8. debelinske stopnje, z višinama okoli 27m. Vitalnost smreke v zadnjem letu močno upada, od prej je suhih že pet vrhov. Opisana smreka je prav gotovo eno od najzanimivejših dreves Slovenije, ki je nastala v neizprosni borbi in v igri z naravo. Škoda je, da je ne moremo ohraniti, ker se je začela sušiti. Vmes naletimo še na druge smreke s premeri od 80-120 cm. Na kratki poti okoli 200m smo obhodili že 11 zanimivih smrek velikank. če se s poti spustimo še 100m nižje proti jarku, pridemo do najdebelejše smreke s premerom 156 cm in višino 37m. Smreka je popolnoma zdrava, le sam vršiček je suh, verjetno od strele. Po približno 400 m dolgi krožni poti se znajdemo ob zadnjem orjaku, macesnu (Larix europea). Deblo z močno razvejano krošnjo ima premer 104 cm in višino 26m ter je verjetno najdebelejše drevo te vrste na Koroškem. Ta zanimiva skupina trinajstih mogočnih, viharniških dreves na Jelenovem grebenu je verjetno ostanek bolj ali manj samotnih dreves na davno zaraščenem pašniku. Zaradi svoje zanimivosti in pričanja o preteklosti, jih zdaj obravnavamo in varujemo, kot naravno dediščino Slovenije. Na tem območju pa je ohranjeno tudi najdebelejše drevo v Sloveniji. Na lepi razgledni točki blizu Pudgarskega pod Smrekovcem, raste ob sončni kmetiji Najevnik, sredi smrekovih gozdov lipovec (Tilia cordata) z obsegom 11,24 m, to je s premerom 358 cm ter višino 24 m. Zaradi starosti se z oboda votlega, iz več lip zraslega drevesa od časa do· časa že odkrhne kakšna veja ali vrh. Izgled lipe blizu starega kužnega znamenja tik ob gozdu pa zato ni nič manj privlačen. Na valoviti, sončni planoti na Pudgarskem raste ob gozdarski koči z dolgo tradicijo alpski bor, cemprin (Pinus cembra) s temno zeleno, jajčasto oblikovano krošnjo. Prsni premer debla je 48 cm, višina 11 m. Drevo je enkratna zanimivost v slovenskem prostoru. saj takšnega osebka te vrste, ki se je nekoč pojavljal tudi v našem višinskem gozdu, drugod v Sloveniji ne najdemo. Zato je drevo tudi ponos gozdarjev zlasti pa pudgarskega Adija, gozdarskega delovodja in lovskega čuvaja, ki z ženo že prek 20 let živi v tej koči. Zanimiva je tudi tisa (Taxus baccata) pri Mihevu v Podpeci s premerom 58 cm in višino 11 m, stara preko 300 let; jesen (Fraxinus exelsior) sredi gozda ob stari, podrti brunarici v Hudejevem v Orožaji, s premerom 152 cm in višino 27m, 225 Strah v takšnem objemu (fant ga ne more skriti) je upravičen. Foto F. Pušnik v katerega votlino bi lahko zlezlo 6 odraslih ljudi. Nevsakdanja je Bošnikova smreka pri Slovenj Gradcu, s premerom 177 cm in višino 28m; v črnečah pri Dravogradu raste najdebelejši prosto rastoči jesen v naši ožji domovini, s premerom 175 cm; pri .Sgermu na Onlici na Pohorju raste najvišja in najlepša 'smreka v Sloveniji z višino 57 m; na Smrekovcu raste na nenavadno visoki nadmorski višini, okoli 1300 m, alpski negnoj (Laburnum a/pinum) s premerom okoli 35 cm. Takšna je bila tudi Burjakova smreka v Topli s premerom 106 cm in višino 49 m, ki jo je letos spomladi podrl veter in bo zdaj s svojim mogočnim deblom, kot vaška klop krasila črno na Koroškem. Tudi alpske dolinice in planjave, kjer se je v boju z naravo, daleč od človeka, oblikovala in ohranila edinstvena prakrajina in življenjske združbe rastlin in živali, lahko človek s strokovnim delovanjem ter z ustvarjalnim odnosom do okolja, to naravno dediščino ohranja. Gozdarji imamo na tem področju veliko priložnost in dolžnost. 226 Oxf.: 971 FORUMSKE PRIPRAVE NA KONGRES IUFRO Marko Kmecl Prve dni aprila je v Beogradu 1n1c1a- tivni odbor za organizacijo IUFRO kon- gresa v Jugoslaviji, razložil svoje ideje o organizaciji, oziroma o organizacijskih forumih, ki bodo vodili predkongresne in kongresne priprave. Treba je priznati, da so gozdarski in lesarski strokovnjaki iz vse države, vseh republik, že v začetku pri- prav pokazali izredno zanimanje in zre- lo naklonjenost takšni prireditvi. Vsi 1986 1982 Ljubljana vidijo, seveda ob pravih pripravah, idealno priložnost za nov zagon gozdarski stroki, hkrati pa priložnost za njeno večjo družbeno afirmacija. Vzpodbuda na- predka in razvoja je motiv, ki je premagal tudi najbolj previdne, ki so morda pretirano in enostransko rešpektirali trenutno neugodno gospodarsko situacijo naše dežele. Značilno pa je stališče Zvezne gospodarske zbornice, ki je iniciativo takšnega pristopa pozdravila z odprtimi rokami in jo ocenila celo za pozitivni prispevek k premagovanju gospodarskih težav. Malodušje celih panog je za našo stabilizacijo najbolj nevarno. Takšnih pojavov pa je v našem gospodarstvu čedalje več, zato je pobuda gozdarstva nova, sveža in optimistična . Za ožje organizatorje, Slovence, je vsekakor zanimiv odziv ostalih republik v pogledu financiranja prireditve. Tudi ta je bil razumen. Vsi so poudarjali, da financiranje nikakor ne more biti slučajno, stihijsko, temveč sistemsko urejeno. Gozdarska, lesarska in papirniška stroka Jugoslavije bi morale po enotni stopnji prispevati za prireditev. To bo ena prvih nalog novih organov, ki bodo urejali gospodarska vprašanja kongresa. Dosedanji kongresi na Floridi (ZDA), na Norveškem ln zadnji na Japonskem so imeli najvišje možne pokrovitelje v svojih deželah, predsednike, cesarje, kralje itd. Iniciativni odbor za pripravo kongresa v Jugoslaviji je ocenil, da bo kongres takšnega ranga, da bo potrebno tudi pri nas zagotoviti najvišje pokroviteljstvo. Ne gre za sledenje protokolarnim izkušnjam ali navadam s prejšnjih kongresov, temveč gre za pravo vrednotenje prireditve, na kateri bo zbran svetovni um gozdarske stroke, ki razglablja o elementu naše biosfere, ki ji posvečamo čedalje več svoje gospodarske, raziskovalne, znanstvene in družbene pozornosti in za katerega se upravičeno čedalje bolj boji ves svet. Z visokim pokroviteljstvom (predsedstVo federacije) bomo izrazili našo pozitivno pripadnost in zanimanje tej progresivni aktivnosti. To ni deklarativna poteza prireditelja , temveč njegova dejanska strokovna izraznost, ki izhaja, ali je pogojena, tudi z našo napredno politično usmeritvijo. častno predsedstvo še ni imenovano. Na omenjenem sestanku v Beogradu pa je bil že sestavljen zvezni organizacijski odbor, ki ga sestavljajo: Predsednik Mirko Andrašek, gen. direktor Slavonska šuma, Vinkovci (SR Hrvatska); Sekretar Hubert Dolinšek, član posl. organa Lesna Slovenj Gradec (SR Slo- venija); 227 1 Č. A S T N O P R B D S E D S T V O 1 SAVE7.NI ORGANIZ.ACIONI ODBOR (SOO) predsednik: sekretar: i i ______ _j_~_ l FINANCIJSKI ODBOR (FO) ~~VRŠNI ODBO~ (IO) predsednik: j r ·l·--···---·-·-·-·-· ---- 1 ·- -- -·-l l((lt.fiT}~ KOMI'TF. iWIH'TE Kmun 7-A OFGANIZACIJU ZA ~AUČNI RAD 'z.A RA7.VOJ ZA EKSKUP7.IJF; Organizacijska shema člani: SR Bosna in Hercegovina- Petar Drinic Sarajevo, Pero Glavaš Sarajevo Murat Backov ic Sarajevo, Jovan Bezbradica Zavidoviči; SR črna gora - Vlajko Kadivic Titograd, Drago Nišavic Mojkovac, Emin 'Kalac Rožaj, Veljko Vukov ic Titograd, Vlajko Dubak !vang rad; SR Hrvatska - Simeun Tomanic Zagreb, Marjan Brežjak Zagreb, Antun Juric Osijek, Joso Gracan Jastrebarsko, Rudi Sabadi Zagreb, Ante Mudrovčic Zagreb in še dva predstavnika lesne industrije; SR Makedonija - Veljko Stetanovski Skopje, Boris Grujoski Skopje, Stefan Lazarevski Skopje ; SR Srbija, SAP Kosovo in SAP Vojvodina - Vojislav Stamenkovic Beograd. Radovan Marovic Beograd, Mihajlo Stojilkovi6 Beograd, Stanislav Antuševic Priština, Ivan Herpka Novi Sad, Fahridin Hadri Priština, Slavoljub Vladkovic Novi Sad, Vladimir Arsič Vranje; SR Slovenija - Tugomir Cajnko Ljubljana, Lojze Leb Ljubljana, Dušan Mlinšek Ljubljana, Pavel Olip Ljubljana. Marko Kmecl Ljubljana, Iztok Winkler Ljubljana. Zajednica fakulteta i instituta šumarstva i prerade drveta Jugoslavije - Slavce Džekov; Gospodarska zbornica Jugoslavije, Dragoljub Džodžic; Opšto udruženje šumarstva, industrije za preradu drveta, celuloze i papira Jugoslavije, Dragiša Lončarevic ; Savez inženera i tehničara šumarstva i industrije za preradu drveta Jugo- slavije, žarko Ostojic. Zvezni komite za kmetijstvo in Zveza sindikatov delavcev v gozdarstvu in lesni industriji Jugoslavije še nista imenovali svoja predstavnika v zveznem organiza-· cijskem odboru. 228 1 1 Izvršilna organa zveznega organizacijskega odbora sta izvršni odbor in fi- nančni odbor. Izvršni odbor ima za različna področja dejavnosti štiri komiteje in sicer komite za organizacijo, komite za raziskovalno delo, komite za razvoj in komite za ekskurzije. Analogna organizacija bo vzpostavljena tudi v vseh republikah, le da bodo republiški izvršni odbori brez komiteja za organizacijo razen slovenskega, kjer bo kongres in takšen komite mora imeti . O sestavah drugih zveznih organov (izvršni odbor, finančni odbor, komiteji itd.) bomo poročali drugič, prav tako tudi o podrobni organizacijski shemi v Sloveniji. Oxt. : 971 :945.24 INTERFORST 82 Po štirih letih (1978) bo letos v Munchnu od 29. 6. do 4. 7. spet velika gozdarska , lahko rečemo tudi osrednja svetovna razstavna prireditev INTERFORST 82. Ta epiteta ni osebna, ampak izhaja iz njenih ambicij in rezultatov, ki jih je dosegla v svojih treh ponovitvah (1970, 1974 in 1978}. Po strokovni zasnovanosti je jasna in izredno aktualna in sicer za vse; tiste, ki imajo kot razviti probleme s tankim lesom listavcev, ostanki v gozdu in z varovanjem aktivnega naravnega gozdnega prostora, kot tudi za nerazvite, ki naj bi napake, ki jih je počel razviti svet v preteklosti, obšli. Resnost in jasnost se izražata tudi v časovnem ponavljanju prireditve, saj je 4-letna zapovrstnost tista dinamika, ki zagotavlja solidno pripravo in svežo aktualnost. To je izrazito strokovna prireditev, zato je 200 razstavljajočih firm iz 13 držav ter 22 .000 obiskovalcev iz 56 držav (podatki so za leto 1978) , dokaz o resničnih svetovnih razsežnostih te prireditve. številke se sicer ne morejo meriti s splošnimi in komercialnimi sejmi, toda vsebina ji daje visoko strokovno oceno in strokovno popularnost. Poleg tehnične ponudbe sejma, bo zelo zanimiva razstava nemškega zveznega ministrstva za prehrano , kmetijstvo in gozdarstvo na temo: Sečnja tankega lesa in priprava tega lesa za predelavo. Kongres bo v času prireditve dal v devetih predavanjih, ki bodo imela vsebino: Tehnika v službi gozdarstva, ki je usmerjeno v prihodnost, vsebinsko usmeritev celotne prireditve. Za nas bodo vsekakor zanimiva predavanja o razvoju gozdarske tehnike za gozdarjenje na majhnih gozdnih površinah , ki bodo povezana z dvo- dnevno ekskurzijo v nemški alpski gozdni svet. Poseben nastop na prireditvi bo imela tudi Svetovna zveza gozdarskih raz- iskovalnih organizacij IUFRO, ki nam tudi postaja vse bolj domača. Vzporedno z gozdarstvom bodo tudi prireditve in razstave s področja razvoja tehnologije predelave (zlasti žaganja) lesa. Vsebina razstave bo zanimiva za splošne pa tudi specializirane gozdarske strokovnjake. Zajema naslednja področja: Gozdno gospodarstvo, splošno, zaje- 229 manje gozdarskih podatkov in njihova obdelava, gradnja in vzdrževanje gozdnih komunikacij, varstvo gozdov, varstvo pri delu, delovna higiena in prva pomoč, sečnja, merjenje gozdnih sortimentov, prenos in prevoz lesa, naprave za ugotav- ljanje delovnega časa, skladiščenje hlodovine, ureditev skladiščnih prostorov za gozdne sortimente, gozdarsko izobraževanje, gozd kot vir energije, rekreacija v gozdu itd. Aktivni obisk na INTERFORST pomeni v veliki meri na jedrnat način ohranjati stik z razvojnimi smermi in problematiko gozdarstva v svetu. Zato bi morali takšne prireditve videti in poslušati, seveda organizirano. Za nas je INTERFORST zanimiv še iz dveh razlogov: Zaradi neugodnih gospodarskih razmer nam je nemogoče zbirati izkušnje in informacije po vseh koncih sveta, zato je takšna prireditev kot nalašč za naše razmere v sedanjem času . Leta 1986 bomo gostitelji svetovnega gozdarskega kongresa. Strokovnjakom z vsega sveta moramo pokazati rezultate našega strokovnega dela. Ne moremo si privoščiti, da bi se naš stik z razvojem stroke v svetu razrahljal, da bi postale naše rešitve zastarele, da bi pragmatizem izpodrinil dolgoročno ustvarjalnost. Naš gozdni prostor je razmeroma velik in bogat, toda ni brez problemov. Zato je ta prireditev v Munchnu priložnost, da si naši gozdarski strokovnjaki osvežijo in razširijo okvirje svojega strokovnega delovanja, kar na kraju zagotavlja tudi uspešnost pri razreševanju dnevnih gozdnogospodarskih zagat. Marko Kmecl Oxf.: 945.21 GOZDARSKI VESTNIK V LETU 1981 Marko Kmecl Splošno Gozdarski vestnik je strokovna revija slovenskega gozdarstva. Soustanoviteljici sta ZIT GL Slovenije in Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Revijo strokovno usmerjata uredniški odbor in odgovorni urednik na osnovi smernic uredniškega sveta, ki jih le-ta sprejme v začetku leta. Družbeni organ revije je uredniški svet, ki ga sestavljajo delegati porabnikov in izvajalcev. Delegate izbirajo bralci, za porabnike, ter pisci in delavci pri reviji, za izvajalce. Revija je v letu 1981 izhajala po programu in sicer je izšla v 10. številkah, od katerih je bi,Ja št. 7-8 dvojna. Obseg vsega letnika je bil 458 strani, kar je opti- malni obseg ugotovljen v preteklih letih. Izhajanje je bilo normalno in pravočasno ter v skladu s programsko politiko. Iz posameznih številk je domala izginila barvna priloga, saj smo jo vključili lahko Je trikrat. Cena barvne priloge je previsoka, da bi jo lahko vedno vključevali v zvezke. Torej sta kvaliteta in obseg omejena tudi z znanimi gospodarskimi restrikcijami in z visokimi cenami grafičnih uslug. Vsebina Vsebina revije je v minulem letu poskušala izpolnjevati programsko politiko uredniškega sveta. Le-ta je namreč naročala, da postane vsebina še bolj opera- tivna kot doslej, čeprav je bilo v uredniškem odboru že poudarjeno, da je raz- 230 merje med teoretsko in operativno ali aplikativno vsebino že sedaj zelo blizu optimalnemu in da bi se s povečevanjem deleža aplikativnih prispevkov lahko izpostavili nevarnosti, da bi postala revija 14. interno glasilo v slovenskem goz- darstvu. Revija je uspešno razvila transfer znanja in rezultatov raziskovalnega procesa, saj so bile številne raziskovalne naloge, ki jih opravlja IGLG v Ljubljani v reviji predstavljene na skrajšan in razumljiv način. S tem, ko so se kot pisci vključili .številni člani omenjenega inštituta, sta se obseg in kvaliteta tega transfera občutno povečala. Primerjava strukture piscev lanskega (1981) letnika in predlanskega (1980) kaže na razveseljiv premik v korist piscev iz operative. če to hkrati pomeni tudi več aplikativnih ali operativno praktičnih prispevkov (sklepanje je upravičeno), tedaj je to razveseljiv pojav, ki si ga revija že nekaj časa želi. 1 GLG 51 VTOZD za gozd. 1 D GOZDARSKA OPERATIVA 31 OSTAL 1 21 Seveda še vedno ni uspelo zagotoviti ustreznih razmerij med posamezn1m1 področji, ki sestavljajo gozdarstvo kot izrazito interdisciplinarno panogo. Premalo je prispevkov s področja organizacije, ekonomike, prostora, kar je delno objek- tivno pogojeno s pomanjkanjem strokovnjakov teoretikov pa tudi praktikov za to problematiko. Jedro piscev še vedno sestavljajo nekateri kolegi, ki se kot pisci pojavljajo že več let. Uredništvo poskuša vsako novo obetavno ime vzpodbuditi in ga pridobiti za trajnejše sodelovanje. Uspeh je zelo skromen. Zanimivo, da je več priprav- ljenosti pri gojencih GŠC Postojna kot pa pri študentih na VTOZD, kjer revijo tudi zelo malo berejo (sklepamo po naročilih). Takšen odnos bodočih gozdarskih stro- kovnjakov do strokovnega čtiva ne obeta reviji ustreznega pom.laditvenega pro- cesa, da o tem, kakšni bodo strokovnjaki, ki sploh ne berejo, niti ne razmišljamo. Ponovno moramo ugotoviti (tudi v lanskem poročilu), da obstaja kriza strokovnega branja. ZIT GL predlagam, da ta problem obravnava na svojih strokovnih posve- tovanjih. Poleg tega problema pa je vse bolj očiten tudi problem kulture pisanja, ki ima poleg strokovne tudi splošnoizobrazbeno korenino. Gre torej za problem,,. ki ga sicer slutimo, delno poznamo, pri reviji pa ga dnevno srečujemo. Namesto da bi gozdarska stroka, ki dobiva vse bolj inter- disciplinarno vsebino, vzgajala strokovnjake širšega in globljega profila, predvsem 231 pa izrazitejših strokovnih delovnih navad, ugotavljamo vedno večjo šablonizacijo in nevarno simplitikacijo. Kritičnost je ))tabu" naše revije. Pri posameznih poskusih smo ugotovili, da stroka kot celota, zlasti pa strukture, ki bi morale kritičnost vzpodbujati kot vir novih navdihov in njihove selekcije, skoraj vedno jemljejo takšne poskuse zelo osebno in jih s statusnih pozicij zavirajo in zavrejo. To seveda kaže na defekt v kulturi branja in pisanja, o čemer smo že govorili. Skratka, ko stroka ne neguje kritičnega dialoga, je prikrajšana za pomembni vir strokovnega napredovanja. Ekologija ~ naErtovanje. gojenje, varstvo 37{ Ekonomika, Izkoriščanje, mehanizacija, varstvo pri organizacija, zgodovina Sestava po področjih sprva ne kaže nobenih posebnosti. Podrobnejše brskanje pa odkriva nekatera nesorazmerja, ki so dok~ neugodna, ker pomenijo nekatere razvojne anomalije. Grafična opremljenost revije je ostala kvalitetna in se ·lahko meri z najboljšimi podobnimi revijami v svetu. Izkušnje so pokazale, da je grafična oprema eden od bistvenih propagandnih »pripomočkov«, ki vpliva zlasti na nižji in srednji izo- brazbeni razred naročnikov oziroma potencialnih naročnikov. Ostajamo pri tra- dicionalnem formatu in grafični šabloni, ki sta se pokazali smiselni in koristni. Grafični vidik revije je pomemben in ga bomo razvijali tudi v bodoče. Lahko zaključimo, da je revija uspešno opravila svojo vzgojno-izobraževalno in družbenopolitično nalogo. Druga založniška dejavnost Revija se ukvarja tudi z drugo založniško dejavnostjo za komisijo. Za popot- ništvo izdaja propagandno gradivo, enako gradivo pa izdaja tudi za potrebe gozdarstva. Za potrebe stroke smo izdali brošuro Postal bom gozdar, posebej pa je bil natisnjen srednjeročni načrt za gozdarsko strokovno izobraževanje ter zbirka z naslovom Gojitvena problematika v zasebnih gozdovih Slovenije. Za potrebe gozdarstva je naročila in plačala 15 filmov o gozdovih in gozdarstvu 232 Jugoslavije. Zapletlo se je zaradi besedila v slovenščini, kar pa bo verjetno v letu 1982 uspešno rešeno. Stenskega gozdarskega koledarja, ki ga je revija izdala štirikrat zapored, za leto 1982 ni več izdala, ker kljub prizadevanjem neka- terih gozdnih gospodarstev ni uspelo prepričati da se odrečejo nabavi pri drugih dobaviteljih . žal je bila s tem verjetno za vedno pokopana pomembna propagandna oblika, ki se je v štirih letih lepo uveljavila. Finančna uspešnost druge založniške dejavnosti je v obračunu revije prikazana posebej. Organizacija V letu 1981 je revija poslovala v sklopu ZIT GL, kamor se je vključilo tudi poslovanje revije Les. Takšno poslovanje je zahtevala Služba družbenega knjigo- vodstva (glej poročilo za leto 1980). S tem v zvezi so bile opravljene tudi vse korekture upravnih in samoupravnih aktov, ki so bile potrebne za prehod v združeno poslovanje. Naročnino za revijo pobirajo DIT GL skupaj s članarino, kar pomeni, da mora biti sleherni član DIT, naročen tudi na strokovno revijo. Tak način se je pokazal kot zelo uspešen. Naročnine so bile naslednje: Posamezniki OZD in DS Inozemstvo študenti 210.- din 700.- din 420.- din 120.- din Naročniška razmerja in evidenco naročnikov obdelujemo z računalnikom . Tu pomagata Gozdno gospodarstvo Celje in Mirjam Pulko, ki opravlja to delo hitro in natančno >•kot računalnik« . Finančno poročilo Finančno poročilo je sestavljeno po posebni metodologiji, ki je prilagojena poslovanju in odločanju pri reviji GV. Obračun za revijo je sestavljen v okviru obračuna ZIT GL vendar tako, da je možen kompleksen vpogled v poslovanje revije, izdelan je parcialni zaključni račun. Obračun je pokazal, da je bilo pri- hodkov za 2,185.450,55 din, odhodkov pa za 2,162 .688,40 din. Presežek leta 1981 znaša torej 19.762,15 din. PRIHODKI Naročnine Dotacija SlS za gozd . SR Slovenije Dotacija Raziskovalne skupnosti Slovenije Ostala prodaja Skupaj Finančni obračun 1981 519.670 800.000 285.500 577 .281 2,182.451 233 ODHODKI Material Proizv. storitve drugih Neproizv. storitve drugih Reprezentanca Amortizacija Drugi mater. odhodki Pogodb. obveznosti Osebni odhodki Drugi odhodki Zaokroženo 30.801 1.407.793 96.359 1.506 73.635 27.658 12.005 493.075 19.857 2,162 .688 Predlagamo kompleten prenos presežka leta 1981 v leto 1982. Pri raz6Jenitvi je važna ugotovitev, da so bili odhodki pri sami reviji dosti večji od prihodkov, medtem ko so bili prihodki pri ostali založniški dejavnosti večji od odhodkov. To dejstvo je dragocen podatek pri finančni prognozi za leto 1982. Predvidevanja in elementi poslovanja v letu 1982 Revija bo v letu 1982 izšla v enakem obsegu kot v letu 1981. Njena naklada ostaja prav tako enaka (1900 izvodov). Vsebina bo sledila usmeritvam uredniškega sveta. Ostala založniška dejavnost se bo ravnala po potrebah stroke in finančnih možnostih. Predvidevamo izdajo novega protipožarnega lepaka in plakata, izdajo dveh samostojnih strokovnih publikaci-j ter redno izdajateljsko aktivnost za potrebe komisije za popotništvo. Plenum ZIT GL novembra 1981 (Bled) je sprejel nove naročnine za leto 1982, ki so : Posamezniki OZD Inozemstvo študenti 250.- din 900.- din 900.- din ali 45.- DM 150.- din Za zagotovitev finančnih sredstev bo revija ponovno kandidirala pri Razisko- valni skupnosti Slovenije in sicer za 400.000.- din ter SlS za gozdarstvo Slovenije, ki že nekaj let najizdatneje podpira izhajanje revije . SlS za gozdarstvo naj bi v letu 1982 zagotovila 1,100.000,00 din. Za leto 1982 predlagamo zvišanje avtorskih honorarjev za 20 °/o, kar je v skladu z družbenimi usmeritvami in z ugotovitvijo, da so honorarji pri reviji v primerjavi z drugimi revijami, simbolični . PRIHODKI Naročnine Dotacija SlS za gozd. SR Slovenije Dotacija Raziskovalne skupnosti Slovenije Ostali prihodki Skupaj Finančni načrt revije 1982 ODHODKI 634.000 Material Proizv. storitve drugih 1,120.000 Neproizv. storitve drugih Amortizacija 310.000 Reprezentanca 670.000 Drugi material. odhodki Osebni odhodki Proslava 40. letnika Drugi odhodki Ostala dejavnost (založniška) 2,734.000 50.000 1,250.000 150.000 130.000 4.000 50.000 650.000 50.000 40.000 360.000 2,734.000 V letu 1982 izhaja 40. letnik. GV je začel1leta 1938 in je izhajal redno (z medvojno prekinitvijo); to je lep jubilej, zato predlagamo, da se ta oble1nica ustrezno proslavi in obeleži. Končno bo poslovanje revije upoštevalo vse tiste pozitivne predpise, ki urav- navajo gospodarjenje in še zlasti porabo v letu 1982. 234 KNJIŽEVNOST SPLOSNI TEHNISKI SLOVAR P-ž Glavni sestav/ja/ec in urednik A. Struna (nafta in strojništvo) ob asistenci F. Ada- miča (agronomija), S. Bonača (papirništvo), V. Funtka (železnice), J. Kavčiča (kemija), L. Kneza (varilstvo), B. Krauta (strojništvo), F. Mlak arja (elektrotehnika), F. špilerja (avto- matizacija in letalstvo), S. Turka (gradbe- ništvo), L. tumra in M. Kmecla za lesarstvo in gozdarstvo . Jezikovna svetovalka J. Me- zetova. Izšlo januarja 1982, založila in izdala Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije, 1598 strani, v platno vezan in v nakladi 4000 izvo- dov. Druga dopolnjena izdaja. :Le nekaj let smo tehniki zelo težko priča­ kovali drugi del tehniškega slovarja, prvi je izšel leta 1978 (A-0). Končno je izšel in v rokah imamo kompletno drugo izdajo Sploš- nega tehniškega slovarja, ki je nasledila prvo iz obdobja 1962 do 1964. Splošni tehniški slovar, ki ga je izdala naša osrednja strokovna zveza inženirjev in tehnikov, pripravila pa tehniška sekcija ter- minološke komisije pri SAZU, je nekakšen osrednji terminološki usmerjevalec za pod- ročje tehnike, ki naj daje generalne izrazne, govorne in pisne opredel itve tehniškemu izobraženstvu na Slovenskem in ki svoje usmeritve usklaja tudi v smeri splošnega razvoja slovenskega izrazja in govorice. Večina tehničnih strok pri nas načrtno skrbi za terminološki razvoj svoje stroke. Posebne skupine strokovnjakov sproti raz- rešujejo terminološke probleme, ki se po- javljajo z razvojem tehnike, tehnologij, po- stopkov, materialov itd. Izdajajo tudi svoje strokovne slovarje (agronomija, elektronika, gozdarstvo itd.). ki so podroben vodnik teh- nikom in inženirjem pri njihovem vsak- danjem delu. Pogrešano pa je sodelovanje med temi področnimi terminološkimi skupinami in ter- minološko komisijo pr Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU), zaradi česar prihaja tudi do neenakih stališč in izraza- slavnih rešitev. To nesodelovanje izhaja marsikdaj tudi iz neenakopravnega obrav- navanja posameznih tehničnih področij . To seveda škoduje slovenskemu tehničnemu terminološkemu razvoju, zato bi se morale naloge terminološke komisije pri SAZU in enakih skupin po različnih področjih, čim­ prej opredeliti in diferencirati. Ta ugotovitev postane očitna ob primerjavi terminoloških opredelitev imenovanih inštitucij, kar vzbuja pri uporabnikih dvome in pomisleke. Brez potrebe, seveda! Primerjajoč obseg, vsebino in obliko prve izdaje Splošnega tehniškega slovarja z drugo, ugotavljamo kako neznansko velik napredek je bil storjen na tehničnem pod- ročju v zadnjih dvajsetih letih. Skupina, ki je sestavljala prvo izdajo slovarja pod vod- stvom prof. A. Strune, je z manjšimi kadrov- skimi spremembami nadaljevala delo, ki je pripeljalo do druge izdaje. Ta kadrovska in delovna kontinuiteta zagotavljata tudi dialek- tično organskost osnovne, tj . izobraževalne in usmerjevalne vsebine tega dela. Zato smo dobili hkrati sodobni priročnik tehničnih po- imenovanj. ki ga diktira razvoj tehnike v svetu, po drugi strani pa organski ostanek tehniškega besedišča, ki je izraz polpretekle ali celo pretekle dobe in ki včasih daje vtis slovarske navlake. Iz prakticističnih razlogov je to slovarju sicer odveč, toda ponuja po- dobo jezikovne geneze v tehniki, ki je mar- sikateremu razmišljajočemu tehniku dobro- došla. Ali, če smo kar tehniško racionalni : bolje kakšna beseda v slovarju preveč, kot premalo. Sleherni jezikovni tehniški napotki, tako tudi Splošni tehniški slovar, so nam vsak dan potrebnejši. Rabimo jih zaradi našega tehniškega sporazumevanja z netehniško javnostjo, rabimo jih pa tudi zaradi oh ra- njanja integritete besednega in govornega slovenstva. Kakšno je gozdarstvo v tem slovarju? Osnovne besede in pojmovne opredelitve so povzete po Brinarjevem slovarju (1970), ki so bile dopolnjene s sodobnejšim gozdar- skim poimenovanjem pojmov, dela, orodja, materialov, itd., tako kot jih je prinašal razvoj stroke . Te sta posredovala člana termine- loške komisije SAZU pok. Lojze :Lumer in Marko Kmecl. Morda je gradivo uporabljeno malce neenotno oziroma nedosledna (gre za izrazje, ki nima vedno značaj splošnosti ali generalnosti, ampak je preveč ozko oziroma specifično), kljub temu pa lahko rečemo, da v okvirih Splošnega tehniškega slovarja izpolnjuje svoj osnovni namen. Delo okoli priprav in izida tega slovarja pa naši stroki odpira novo nalogo, da se ponovno loti svojega strokovnega slovarja. Izgraditi si bomo morali svoj gozdarski ter- minološki sistem, ki bo stalno spremljal raz- voj stroke in njenih jezikovnih komponent (besedoslovje, stavkoslovje, itd .) in jih uskla- 235 jal s splošnim razvojem slovenskega jezika, zlasti tehniškega. Tehnična in kulturna raven neke stroke ima svoje dialektične pogojnike tudi (in še zlasti!) v čistosti, racionalnosti, urejenosti svojega izrazja in izražanja. Te misli dodajam oceni Splošnega tehniš- kega slovarja (druga izdaja), ker je Je-ta tudi podoba naše stroke in naši stroki tudi po- treben. Marko Kmecl STABILNOST SMREKOVIH GOZDOV Stability of spruce forest ecosystems. Pro- ceedings of the symposium (Stabilnost smre- kovih gozdnih ekosistemov. Zbornik simpo- zija). Brno, Cehoslovaška, Oktober-november 1979. Izdala Univerza za kmetijstvo Brno, 1980, strani 517. Simpozij o smrekovih gozdovih so organi- zirali v okviru UNESCO projekta MAB (Man & Biosphere) in v okviru i. oddelka IUFRO. Smreka je drevesna vrsta, brez katere si večino evropskih gozdov sploh ne moremo zamisliti, da ne govorimo o nordijskih goz- dovih v Aziji in Ameriki. Gosto naseljena Srednja Evropa sicer ni izrazito naravno področje smreke, toda tudi tukaj najdemo smreko povsod, od nižin pa do gornje dre- vesne meje. Za velik del Srednje Evrope je smreka krušne drevo oziroma najbolj pro- duktivna drevesna vrsta. Smreka je raz- meroma robustna drevesna vrsta, ki prenese veliko gozdnogojitvenega šikaniranja. Zato jo pridno sadijo v monokulturah tudi izven nje- nega naravnega pod roč ja. V novejšem času je smreka najbolj pripravna vrsta za razna shematična redčenja, kjer gozd prilagajamo mehanizaciji, namesto da bi bilo obratno. Vsa ta pripravnost smreke za nekakšno antropomorfno gozdarstvo pa pomeni šte- vilne probleme s stabilnostjo smrekovih se- stojev. Uspevanje smreke že marsikje po- vzroča težke skrbi. če smreka odpove tako, kot je odpovedala jelka, bi to pomenilo pravo katastrofo. V zborniku simpozija je objavljenih 45 referatov. Obravnavanje problemov smreke sega od nordijskih gozdov do Hindukuša, od teoretičnih referatov z zapletenimi mate- matičnimi formulami do zelo praktičnih re- feratov o imisijskih škodah. Velika je bila udeležba vzhodnoevropskih avtorjev (SZ, NDR, čSSR, Bolgarija, Poljska) . Prvič se je pojavil tudi afganistanski referent. Pri vsej različnosti in številčnosti referatov je ta zbornik gotovo lep pregled najnovejših do- gnanj o smreki in smrekovih gozdovih. Ne- kaj zanimivih referatov naj tukaj še podrob- neje predstavim, predvsem referate sloven- skih avtorjev. VYSKOT, M. : Biomass of the tree layer of a spruce forest in the Bohemian Uplands (Biomasa drevesnega sloja smrekovega gozda v čeških gorskih gozdovih). Avtor je že znan po raziskovanjih o količini biomase za različne drevesne vrste. V tem referatu podaja rezultate teh raziskovanj za smreko . Pri tem je analiziral med ostalim volumen, svežo in suho težo vseh delov drevesa (iglice, drobne veje, ostale veje, vrhač, deblo, panj, korenine). Pri tem je še ločeval drevesne sloje (vladajoča, sovladajoča, pod- stojna drevesa), različne starosti, različna rastišča. Rezultati so podani v obširnih ta- belah. Iz teh lahko povzamemo, da pomeni deblovina z lubjem pri 25-letnem sestoju le 45 °/[} celotne biomase po suhi teži. Torej dobimo pri sekanju mladih dreves zelo malo deblovine. V srednjedobnih sestojih od 50 do 70 Jet se delež deblovine z lubjem poveča na približno 70% celotne biomase po suhi teži. To je že kar lep izkoristek celotne sestojne biomase. lal avtor enostavno pred- postavlja, da je celotna sestojna biomasa že tudi biomasa, ki jo smemo brez škode za gozd izkoristiti. Tako vidi v vejevju, kore- ninah, iglicah in podobnem drobižu rezervo surovin za lesno, kemično, farmacevtsko, kozmetično in morda še kakšno industrijo. Tako enostavna pa vsa zadeva ni . MLINŠEK, D.: Die Schutzfunktion und Sta- bilitat von Wald6kosystemen . (Varovalna funkcija in stabilnost gozdnih ekosistemov). Avtor opozarja na varovalno funkcijo gozda, ki jo smatramo za nekaj postranskega v primerjavi s proizvodnimi funkcijami gozda. Toda če smatramo gozd kot integralni del našega življenjskega prostora, potem mo- ramo varovalno funkcijo priznati kot najvaž- nejše funkcijo gozda. Gozd mora najprej zaščititi samega sebe in svoje okolje, preden lahko od njega kaj zahtevamo. Proizvodnost gozda mora služiti njegovi varovalni funkciji. Tako varovalna funkcija ni nekaj postran- skega. Pri antropomorfnem gospodarjenju z gozdom varovalno funkcijo zelo slabima, ker ne pustimo gozdu doseči večje starosti in ga pospravimo v njegovi optimalni fazi. Tako odstranjujemo tudi najvitalnejše osebke, ker se nam zdijo slabo oblikovani. Pomlajevalna faza, ki je zelo malo produktivna in zelo občutljiva, dobi v gospodarskem gozdu ne- normalno velik obseg. 236 HORVAT-MAROLT, Sonja: Structure of young subalpine forest and its stability. (Struktura mladega subalpinskega gozda in njegova stabilnost.) Naravno smrekovo mlad- je v večjih nadmorskih višinah z ostrimi ekološkimi pogoji ne raste enakomerno po vsej pomlajevalni površini, ampak tvori po- samezne goste šope na primernih mikro- rastiščih . V taki aglomeraciji se drevesa med seboj ščitijo, so vitalna in kvalitetna. Na drugi strani umetno mladje enako- merno razporedimo po celi površini, kar pomeni hudo protinaravnost. Umetno smre- kovo mladje daje manj stabilne in manj produktivne odrasle sestoje . PUHEK, Vlado: The sensitivity of spruce on sites outside its natural range; Spruce in Gozdarski muzej Odkar so slovenska gozdna gospodarstva koncem lanskega leta globlje segla v žep, da bi se naš, že izvirni greh okoli gozdar- skega muzeja v Bistri opral, lahko iz Bistre že poročamo o »prihajajoči pomladi«. Med- tem, ko na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani pripravljajo idejno zasnovo in podrobno postavitev novega mu- zeja, pa druga operativna skupina, ki jo vodi direktor Tehniškega muzeja v Bistri Marjan Vidmar, pospešeno pripravlja adap- tacijo dosedanjih muzejskih prostorov. Do- govorjeno je, da bomo te skromne prostore predelali in razširili na podstrešni prostor, ki ga bo potrebno povsem na novo tudi gradbeno urediti. Strokovnjaki pripravljajo subpanonian Slovenia. (Občutljivost smreke izven njenega naravnega področja; Smreka v subpanonski Sloveniji .) Uspevanje smreke izven njenega naravnega področja obravna- vajo mnogi referati v tem zborniku. Naš avtor je pokazal, da lahko smreka kar dobro uspe- va v podnebju, ki zanjo ni ugodno in kamor je smreka očitno umetno vnešena. Toda pri tem je treba skrbno izbrati rastišča, kamor lahko smreko vnašamo, prav tako je treba skrbno pretehtati način vnašanja. Delež smreke nikakor ne sme biti prevelik. Smreka le ni tako malo problematična d reve sna vrsta. Zato je ta zbornik vreden temeljitejšega študija. Marjan Zupančič načrte, težave pa so zaradi restriktivnih predpisov, ki prepovedujejo izgradnjo ne- proizvodnih objektov. Z adaptacijo graščin­ skega podstrešja, bodo skupne površine bo- dočega gozdarskega muzeja znašale okoli 1000 m2. Zelo zanimive so sodobne ure- ditvene pobude, ideje o didaktični postavitvi; toda o tem kdaj drugič. Za gozdna gospodarstva bo v letošnjem letu organizirana tudi posebna predstavitev zasnove muzeja in ogled že opravljenih del. Tehniški muzej je že začel z generalno obnovo ostrešja tistega dela stavbe, kjer bo adaptirano podstrešje, adaptacija sama pa bo stekla koj, ko bodo stekle tudi vse formalnosti okoli financiranja in gradnje same. Lahko smo veseli, da se je premaknilo. Prvi del sredstev je zbran in angažiranih je precej zavzetih ljudi, ki volontersko in pro- fesionalno pripravljajo celotni projekt po naj- sodobnejših muzealskih načelih . O poteku del bomo še poročali. Profesionalni gozdarski film Menda se je kar 5 let pripravljal profe- sionalni film o gozdovih in gozdarstvu Ju- goslavije. Pripravljali so ga v Beogradu, izdelavo pa financirale vse republike (goz- darstvo). Film je v barvah in ozvočen na 18 mm in 35 mm kopiji ter traja približno trideset minut. Mnenja o filmu so deljena. Eni ga ozna- čujejo kot vrhunsko filmsko stvaritev s tega 237 področja v Jugoslaviji, morda tudi v Evropi (tudi takšne ocene so bile izrečene!), drugi pa mu očitajo predvsem strokovno ohlapnost in neambicioznost in ga označujejo kot romantično podobo divjadi in gozda (po- membno je zaporedje pojmov), kar seveda ne prispeva k objektivnemu družbenemu vrednotenju gozdov in še zlasti gozdarstva ne. Eni kot drugi pa filmu ne odrekajo pro- fesionalne dovršenosti in bo menda uvrščen celo na nek filmski festival. Kakorkoli že, pomembno je, da smo goz- darji bogatejši za izdelek, ki nam bo po- magal pri delu v javnosti, kjer pa bomo morali zaradi neštetih pomanjkljivosti do- dajati tudi svoje znanje: kljub temu pa bo lahko dober pomočnik . Se ena podrobnost : kot rečeno, so samo izdelavo filma plačale v ustreznih deležih vse republike, izdelavo kopij (25.000 din) pa plača vsak naročnik posebej. Za celotno Jugoslavijo je bilo predvidenih 15 kopij, končno naročilo pa kaže, da bo Slovenija vzela toliko filmov kot vsa Jugo- slavija skupaj. Naročniki iz Slovenije so pravilno zahtevali sinhronizacijo v sloven- ščino, saj bi bila projekcija v srbohrvatskem jeziku v osnovnih šolah neučinkovita. Film bo pripravljen do tradicionalnega tedna gozdov, ki bo konec maja. Novi prostori in nova streha Na Inštitutu za gozdno in lesno gospo- darstvo v Ljubljani so konec lanskega leta opravili adaptacijo podstrešnih prostorov na polovici stavbe, s čimer so pridobili 14 novih raziskovalnih kabinetov, sejno sobo ter skupne prostore. Tako so nekateri delavci dobili boljše delovne pogoje, kar gre v kom- pleks izboljšanja raziskovalnega dela po programu za naslednjih pet let, ki se bodo končale z 10. svetovnim gozdarskim kon- gresom v Ljubljani. Inštitut so gradili od 1947. do 1952. leta. Namenjen je bil raziskovalnemu delu v goz- darstvu. Pozneje pa se je v stavbi naselil še del VTOZD za gozdarstvo, ves VTOZD za lesarstvo, lesarski inštitut ter tudi precejšen del šole ob delu v gozdarstvu in lesarstvu. Takšna zasedenost poslopja inštituta seveda onemogoča normalno organizacijo dela, preutruja prostore in opremo, kar se stavbi seveda že močno pozna. Na stavbi VTOZD za gozdarstvo pa je ravna streha že dlje časa zamakala, tako da je bila resno ogrožena funkcionalnost stavbe. Okoli nove strehe je bilo ničkoliko zapletov pri dokumentaciji in pri izvajalcih, končno pa je dobila bakren »klobuk« z nagibom. Obojni, Inštitut in VTOZD so imeli težave z državo (inšpekcijami), ker menda po ve- ljavni državni zakonodaji takšne vrste del oziroma vlaganj ne veljajo za racionalne in stabi 1 izacijske. Domačj škornji še vedno ne ustrezajo Končno bomo menda začeli izdelovati v Jugoslaviji gumijaste škornje za delo v gozdu . Izdeloval jih bo BOROVO, če bo dovolj naročil. Ta pogoj je razumljiv, če upoštevamo, da se gozdarji v Jugoslaviji še vedno niso dogovorili, kakšne škornje bodo uporab ljal i. S la von ci hoče jo glad ke pod- plate, drugi s hribovitih predelov pa škornje z vibram podplati. Posledica takšne neenot- nosti, pa tudi nerazumevanja proizvajalcev je, da še vedno vso osebno zaščitno opremo pa tudi delovno opremo za delo v gozdu uvažamo. Kaže, da manjka dobre volje pri gozdarjih, komercialne zavzetosti in domi- selnosti trgovcev in preveč je proizvodne lenobnosti proizvajalcev. Bolj zdravi gozdni delavci Odbor za higiensko in tehnično varstvo pri Splošnem združenju gozdarstva Slovenije je ocenjeval stanje varstva pri delu v letu 1981 . Slišati je bilo nekaj presenetljivih ugo- tovitev, ki nekoliko spreminjajo težišče var- stvenega delovanja med delavci v gozdu pa tudi njihovo delo samo. Stanje varstva v vseh OZD gozdarstva se je nekoliko izbolj- šalo v primerjavi s prejšnjimi leti. še vedno pa je preveč nesreč, zlasti težkih, tudi res- nost in pogostost sta preveliki . Vzroki so znani : površnost pri delu, zlasti neupošte- vanje pravilne tehnologije dela pa tudi ne- discipliniranost. Največ nesreč je pri spravilu in pri sečnji, zlasti listavcev ter na poti na delo in z dela. Bolezni je preveč, predvsem tistih neopredeljivih, ki so velikokrat pove- zane z domačimi opravili. Preseneča pa ugo- tovitev, da profesionalnih obolenj zaradi dela z motorno žago, poškodbe ožilja in sluha, skorajda ni več, izginile so! To je gotovo velika zasluga proizvajalcev motornih žag in organizatorjev dela v gozdu. To dejstvo ogroža benificirano delovno dobo za gozdarje, sekače, kar nekateri šte- 238 i jejo za slabo. To z resnično skrbjo za zdravje delavcev v gozdu nima nič skup- nega, precej pa z neobjektivnim in eno- stranskim pritiskom na dohodek OZD v goz- darstvu. Ko bodo delovni pogoji in delovna sredstva v gozdarstvu takšni, da se ne bodo pojavljala izvennormna obolenja, bo naš cilj dosežen . Beneticirana delovna doba za tiste, ki delajo v gozdu, ne more biti naš končni cilj. Večje obveznosti, nove navade Na Gozdnem gospodarstvu Novo mesto bodo letos zaposlili 53 novih ljudi. 23 jih bo odšlo v pokoj (že večkrat je bilo ugo- tovljeno, da med gozdarji ni pravega pomla- jevanja in da se starostna struktura nepre- stano slabša). preostale pa potrebujejo zaradi povečanih obveznosti, ki bodo v letu "1982 kot je znano že tolikšna, kot je po srednjeročnem načrtu predvideno šele za leto i 985. Posekati bo treba i 1.000 m3 več, s tem v zvezi pa je seveda tudi več gojitve- nih del. Tudi zasebni lastniki gozdov vse pogo- steje prihajajo na TOK in zahtevajo sodelo- vanje poklicnih sekačev. Delo na kmetiji jim ne dopušča več dela v gozdu. Verjetno pa je še nekaj drugega, kajti v zimskem času ni kmečkih opravil, pač pa je delo v gozdu za današnje razmere še vedno težko in umazano. Prav zaradi tega je novomeška skrivnost, kje bodo dobili teh 53 delavcev, še posebej zanimiva. Zavajanje javnega mnenja V biltenu INTERFORST 82 (gozdarska in lesarska razstava v Munchnu) beremo, da bo v času te razstave tudi veliko posvetova- nje (žagarski kongres) o žagarski industriji. V gradivu je naveden podatek, da danes na svetu razžagajo že 860 mio m3 lesa in sicer na 160.000 žagah. Podatek smo preverili in ugotovili, da razžagani kubiki lesa še kar nekam držijo, bistvena netočnost pa je pri navajanju šte- vila žag na svetu. Pedantni sestavljalci po- datkov pri OZN oziroma FAO očitno niso upoštevali množice veneciank in drugih »ko- lovratov << na Slovenskem, kar seveda bi- stveno pači podobo o svetovni žagarski zmogljivosti, proizvodnosti in produktivnosti ter nerealno (slabo!) prikazuje položaj Jugo- slavije v različnih rang-lestvicah, tabelah, preglednicah in drugih razvrstitvah, ki od- rejajo položaj naše dežele med svetovnimi predelovalci lesa. Sedaj tudi za opremo Gozdarski šolski center v Postojni je dobil zelo moderen dom za svoje učence. Tako moderen, da je ob njem, ne tako stara šola za gozdarje in gozdarske tehnike, mahoma postala majhna, tesna, zastarela .. . Pa ven- dar to ni le relativnostni občutek, ampak gre za resnico, ki smo se je sicer vseskozi zavedali, vendar smo iz taktičnih razlogov vse materialne možnosti naše stroke usmer- jali v izgraditev doma za učence . Šola pa zlasti za osnovne predmete nima niti najnujnejših didaktičnih in metodičnih pomagal. Ob velikih naporih stroke in šole pri izgradnji doma, so razne nadzorne službe to pomanjkljivost dopuščale, seveda ob ve- denju da bo potrebno slej kot prej z ustrez- no ureditvijo šole same, zagotoviti kvaliteten splošni in specializirani pouk. Začelo se je pri kabinetu za obrambo in zaščito, ki je eden najboljših v Sloveniji. Darovali so ga postojnski forumi za splošno ljudsko obrambo in civilno zaščito ter vo- jaške oblasti . Šola je namreč na tem pod- rOCJU v preteklih letih pokazala takšne uspehe, da si je z njimi prislužila tak poklon. Gozdnogospodarske organizacije so na- menile za opremo kabinetov za biologijo, kemijo in fiziko 3,86 mio dinarjev. Tako naša stroka nadaljuje s prizadevanjem, da bi zagotovila kvaliteten kompleks strokovnega usposabljanja novih gozdarskih kadrov. Ure- sničujejo se torej temeljni in dolgoročni cilji, ki so bili večkrat poudarjeni , ko smo začeli s prenovo doma za učence pri GšC . V Brkinih zmerjanje Posamezni domačini z Brkinov nikakor ne morejo dojeti nekaterih prvin družbenega poseganja v prostor in življenje, kjer je žled leta 1980 tako strahovito izmaličil stvarnost narave in ljudi. Slovenska družba, ki je že nekajkrat po- kazala svojo globoko humanistična slogo in solidarnost ob naravnih nesrečah, je tudi Brkinom nemudoma ponudila vse kar ima. Ponudilo pa je še zlasti gozdarstvo, ki je ob izdatnih lastnih nalogah, prevzelo težke sanacijske obveze v brkinskih gozdovih. 239 Toda delavci, ki so prihajali v Brkine z vseh slovenskih gozdnih gospodarstev, so bili sprejeti brez besed, s pogledi izpod čela. Pojavljali so se razni tribuni, ki so zmerjali gozda rje, politike, družbo in vse po vrsti, kako uničujejo in izžemajo Brkince, ki jih je narava že itak dovolj prizadela. Falsi- fikate, klevete, zmerjanje in zavajanje sta javnost in družba naivno sprejela in še sprejemata in ne upoštevata, da gre za privatistične, oportunistične in razbijaške poteze nekaterih posameznikov, ki s takšnim vedenjem v javnosti načrtno izničujejo te- meljne pridobitve in sestavine naše demo- kratične samoupravne družbe. Kljub temu, da je bila gozdarska solidar- nostna akcija v Brkinih že večkrat družbeno in politično ugodno ocenjena, pa tem krea- turam lastne politične pohote nihče ne pre- preči razbijaškega delovanja, ki ga lahko primerjamo samo z najbolj ostudnimi na- sprotniki naših ljudi in demokracije. Sredi aprila so partijske organizacije po nekaterih gozdnih gospodarstvih (ob izidu novega pamfleta v Ljubljanskem dnevniku, 4. aprila, Zadnik) organi zi rano zahtevale umi k svojih delavcev iz Brkinov. Jasno, da je treba takšne poskuse pre- prečiti. Upoštevati pa kaže, da gre verjetno za zelo drastičen poskus zadnjega opozorila, kako položaja in vrednot gozdnega gospo- darstva Slovenije ne moremo zakockati s pridanič i. TAM za devize Naše gozdarstvo kar dobro, čeprav ne preveč obsežno, sodeluje s Tovarno avto- mobilov v Mariboru. Mariborski konstruktorji so svoje rešitve že močno približali pogojem in potrebam naše stroke. Boj za devize pa je tudi tamovcem porinil v roke klobuk, s katerim zbirajo devize pri svojih kupcih. Znani magirusi, ki so med gozdarji zelo cenjeni, imajo precejšnji del uvoženih delov in za te zahtevajo od gozdnih gospodarstev devizno plačilo. Tako bodo morala gozdna gospodarstva, ki bodo kupo- vala te kamione, zanje odšteti še 30.000 DM. Sporazum je že sklenjen. Tehnika za okolje Kot vsako leto, bo tudi letos na Gospo- darskem razstavišču v Ljubljani prireditev s tem naslovom. Gozdarji smo na tej prireditvi pred leti že sodelovali in sicer zelo organi- zirano in pretehtane. Izkušnje tega nastopa niso bile bogvekaj, prevladovala je tehnika, okolje pa je bilo le predmet, ki zagotavlja eksistenco industriji, ki lahko živi le, če je veliko umazanega okolja. To seveda ni bilo v skladu z našimi preventivnimi sonaravnimi načeli, zato se na sejmu nismo več pojav- ljali. Letos pa je Splošno združenje gozdarstva Slovenije na pobudo medobčinske razisko- valne skupnosti v Postojni ponovno pripra- vilo sodelovanje gozdarjev. T. Prelesnik (Ko- čevje), J. Pogačnik (Kranj). l. Veselič (Po- stojna) in J. Kovačič (Maribor) bodo posku- šali prikazati ali opozoriti na potrebo uskla- jene sestave gozdnih ekosistemov, oziroma na škode v gozdu, če je divjad preštevilčna. Gozdarski come back bo zelo zanimiv, le da zaenkrat še ne vemo, ali je divjad, tehnika in gozd okolje ali pa narobe. 240