Katolišk cerkven list« JWica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za čete rt !t ta 1 gM. K-kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadem na ta d.-n praznik izide Danica dan poprej. Tečaj XXII. V Ljubljani 3. grudna 1869. List 40. N/i se treba bati derzavam občnega cerkvenega zbora ? Ker se liberalci sploh zelo boje in so v veliki skerbi, da bi občni zbor kaj ne določil in ne sklenil, kar bi utegnilo biti deržavam na škodo, naj povemo, da se bo nastopni zbor pred vsem postavil nasproti tako razšir-jajočemu se brezverstvu sedanjega časa. To pa je močno koristno vladarjem samim, kajti brezverno ljudstvo vladati to je reč kaj težavna in pa nevarna, kar je poter-dil Volter sam, keršanstvu zagrizeni sovražnik na Francoskem, čigar spričalo o ti reči se gotovo ne more v sum devati. Spoznal je ta patrijarh nevere, kakor ga sploh zovejo, da je nevera naj nevarniši zapeljivka, in da stori človeka pripravnega vsakoverstnim hudobijam. Ko so se jeli pri pojedini zbrani prijatelji njegovi D' Alembert in Diderot norčevati s sveto vero ter jo zaničevati, akoravno sam nejevernež in zanikarnež, jim je ukazal molčati, rekoč: „Ukrotite si preglasne jezike pa počakajte, da odidejo strežaji iz sobe, kajti nočem, da bi me že v naslednji noči umorili, kar bi se gotovo zgodilo, ako bi slišali načela naše ter jih sprejeli." Ravno ta je tudi pisal: „Ako bi bil knez, ne imel bi gotovo dvornikov okoli sebe, ki bi ne verovali na Boga, ker ako bi se jim kazal dobiček ostrupiti me, kaj bi jih od tega zaderževalo? Vsak dan bi moral potem nasproti za zdravilo strup vživati." Cerkev še nikdar ni nepokoršine učila do višjih, temveč: „Vsaka oblast je od Boga, tedaj se ji mora pokoršina skazovati," vendar „treba je Bogu bolj pokornim biti kakor pa ljudem," ako se kaka svetna oblast naravnost nasproti postavi volji Božji. Tako je učila cerkev od nekdaj, tako bo tudi v nastopnem zboru. Skušnja nas uči, da so načela keršanstva naj bolji, naj hasnovitejši. Na Francoskem se je ob času prekucijskem stavila vsa sreča in blagota na protikristjansko prosto-miselstvo, vsa nesreča pa na vero. Zatoraj je oznanila francoska puntarska vlada 1. 1793, da ni Boga , in da vsakako zverševanje sv. vere je s smertno kaznijo prepovedano. To bi moralo po rogovilskih mislih obroditi srečo in blagor; ali po grozovitih hudobijah se je spremenila dežela francoska v jamo razbojniško. Zato se je vendar že tudi Robespierru, glavi ostudnega vladanja, nespametno zdelo še dalje pridigovati bogatajstvo, ter je dal oznaniti, zavoljo „soderge", kakor je rekel, da je Bog, in da je duša neumerjoča. Cerkev vedno uči in bo tudi na zboru učila neoverž-Ijivo resnico, daje zakon zakrament, da je toraj ne-razvezljiv. S tem pa pospešuje nravno, čedno ali spodobno družinsko življenje, in ker so družine podlaga deržavi, tudi tej veliko veliko pripomore. — Cerkev z vsimi pripomočki dela na to, da bi se lepo življenje, čednost pospeševala, nečednost, pregrehe in hudobije pa zatirale ; in ker je neiiravnost huda nesreča deržavljanom že za ta svet, bi se morala deržava hvaležno skazovati cerkvi, ter jo, kolikor moč, podpirati. To je časni nagib, sicer pa bodo vladarji, deržavniki, svetovavci in postavo dajavci imeli toliko ojstrejši sodbo pred Bogom, kolikor več so ljudje s svojim zoperkeršanskim počenjanjem pohujšanja storili in ljudi pogubili. O kako se motijo mnogoteri , poslanci in služabniki v očitnih službah, kteri se veri sovražne skazujejo in ne mislijo na sodbo! M —c Čertice iz ziv^enfa sv. Očeta Pi/a f.l (Spisuje A. Zakotkarjev.) VII. Pij IX, sijajni zgled pravega vladarja. (Dalje.) Po svoji maši ostanejo Pij IX vselej še pri eni drugi, ktero ima eden njihovih dvorskih kaplanov. Potem molijo kleče s kakim duhovnom, kakor naj niži mašnik, dnevne molitve iz brevirja. — Ko tako poživijo in po-krepčajo svojo dušo z molitvijo in s sv. obhajilom , zapustijo o pol devetih kapelico in gredo v svojo izbico. Tu dobijo svoj borni zajutrek, nekoliko suharja (pre-sušenega kruha), ki ga pomakajo v kavo zmešano s čokolado, kar Lahi imenujejo „mischio". — Zajutrikvajo naj raji sami, le včasih povabijo na zajutrek prav imenitne osebe, ktere so bile s posebnim dovoljenjem pri njihovi maši in so prejele iz njihove roke presv. Telo Gospodovo. Le tem, se ve, da se že bolje postreže. Pa tega ne dovoljujejo radi, zlasti mašnikom ne, ker neradi vidijo, da bi leti iz njihove roke prejeli sv. Reš. Telo in bi zato opustili daritev sv. maše, ki je nar veči tolažba za ubogega človeka na svetu. Žc med zajutrikom dajajo svojim naj bližjim služabnikom povelja, kako in kaj se ima zgoditi čez dan. Potem pa hajdi na delo! Najpred pregledajo pisma in prošnje , kterih vsak dan cele kupe dobivajo. Nektere med njimi so večkrat kaj čudne, pa le še bolj čudna je nepremagljiva poterpežljivost, s ktero Pij take reči pregledujejo in rešujejo. Tu n. pr. piše malo prismuknjen Anglež papežu, da je bolan, da mu udje nočejo več služiti, in prosi sv. Očeta, naj bi oni, ki so naslednik pervaku aposteljnov, tudi njemu zaklicali: „Vstani in hodi!" kakor je enkrat to storil sv. Peter hromemu revežu. — Za odgovor uka-žejo, mu poslati deset terdnjakov s pristavkom, da nimajo tiste čudežne moči, kakor jo je imel sv. Peter. Drugi dan se pripeti, da na umu bolna ženska se naravnost do papeža oberne in jih vpraša za svet v naj tajniši zadevi svojega spola — da ima namreč prav lepo priložnost možiti se, da bi sc rada, pa spet ne rada. — Sv. Oče uatihoina. položijo obširno pisanje na stran, njihovo smehljanje in namuzanje pa očitno kaže, kaj da si mislijo v možganih nadležne prosivke. Spet drugi pot prosi kdo „za majhino pomoč" kakih sto petdeset tolarjev, samo zato, ker bi mu „ravno zdaj kaj prav prišli." Taeih in enacih priprostih reči se nikdar ne zmanjka. Vendar pa pridejo tudi prošnje, ki res iz prave potrebe izvirajo. Take pa sv. Oče prav pazljivo in vidno giujeni prebirajo, ter skerbijo, da se piodivcem vstreže, če je le moč pa sami pomagajo. Knkrat jim piše ubog dvanajstleten deček, da mora vsikako imeti 31 paolov*), da bo za svojo mater, ki je bolna in v veliki nadlogi, raznih reči nakupil, in da bo prišel, ako sv. Oče dovolijo, drugo jutro po denar. — Sv. Oče ukažejo, da kakor hitro pride, naj ga k njim pripeljejo. Ko res pride, mu dajo en zlat. „Oh, presv. Oče, saj to ni več, kakor 17 paolov" pravi otrok, ,,manjka mi jih še 14, da bi vse nakupil, kar mati potrebujejo." Zdaj mu dajo še en rumenjak. ,,To je tri paole preveč," pravi mali deček, ,,pa nimam nič, da bi Vam nazaj dal." Papež se smeha ne morejo zderžati in reko, naj le ob-derži vse, skrivaj pa pošljejo za njim, češ, če bo res tako storil, kakor je rekel. In ker je storil res tako, ga še enkrat pokličejo in obljubijo, da ga bodo dali v šolo in zanaprej sami zanj skerbeli. „Lepo zahvalim presv. Oče ," odgovori otroče, „ali jaz ne morem pustiti matere, zakaj nikogar nimajo razun mene, da bi jim posteljo popravljal in jesti dajal." Ta otroška ljubezen je papeža tako ganila, da so s solznimi očmi rekli: „Ker sta obadva revčka, bom jaz skerbel zate in za mater." Pa res! Spet drugi pot piše skesana deklica, da pred petemi mesci je bila tako nesrečna, da je sladkim besedam verjela, svoj dom zapustila, in da so jo mati hudo kleli. Zdaj pa spoznavsi svojo krivico se iz serca kesa, da je to storila , in prosi odpušanja ter te milosti, da bi jej preskerbeli kak samostan, v kterem hoče do smerti pokoro delati. — Kaj tacega se jim pa že premislika vredno zdi. Precej jo ukažejo poklicati. In ko vidijo, kako se sramote in strahu vsa trese, ji pravijo: „Nikar se ne boj, dete moje. Tisti, ki te je ukazal poklicati, ni sodnik, ampak oče, ki ti bo rad odpustil, ako se od-kritoserčno kesaš." In zdaj jim pove vso svojo zgodbo od konca do kraja. Napaka je bila sicer velika, pa vendar se je dalo še vse poravnati. Mladeneč, ki ji je bil v spotiko, je bil iz žlahtne, ne dokaj bogate napolitan-ske rodovine, ki mu ni dovolila zakona s priprosto meščanko. Prepričavši se, da ga v resnici ljubi in da mu zaupa, ji prijazno reko: ,,Nič več nimaš nazaj iti, ampak v samostanu, kamor te bom rekel pel jati, prosi Boga, da ti odpusti, kakor sem ti jaz odpustil." Poznej pokličejo še onega mladenča in ga vprašajo, če si res upa jo srečno storiti. Ko ta kazaje na papežev zlati križec, odgovori: „Da, če bi imel biti tudi sam nesrečen, prisegam pri tem le križcu," ga spustijo in mu rek6 čez osem dni spet priti. Pa kako se začudi, ko čez osem dni pridši zagleda deklico, za ktero ves ta čas ni nič vedil, klečati pred papežem. Pij se precej k njemu ober-nejo, rekoč: ,,Zaderžek tvoje ženitve je že odstranjen" iu k deklici: „Tvoja mati te spet ljubijo, kakor so te popred in ti odpustijo, žalost ktero si jim bila napravila , pa tudi starši tega tvojega prihodnjega moža te bodo za svojo hčer sprejeli." Oba točita solze hvaležnosti in veselja. Ko sta se oba očistila v zakramentu sv. pokore, je bila čez 14 dni porok i vpričo obojih staršev in žlahtnikov, in mašnik ki ju je poročal, je bil — Pij IX! - Pa sv. Oče ne dobivajo samo prošenj , večidel so 1 paoli velja blizo '/, franka, kakih 21 nov. kr. tudi tolažilne pisma vmes, pisma polne vdanosti in hvaležnosti ter otročje ljubezni, včasi tako priserčne, da se Piju solze udero iz oči, ki jih prebirajo. Večidel je še kak spominek ali darček priložen, ki je sv. Očetu toliko ljubši, ker pride iz revne roke pa iz dobrega serca. Tako postavim, piše uboga vdova iz Milana, da „bi rada veliko dala, ko bi imela, pa v znamnje ljubezni in zvestobe do sv. katoliške cerkve pošlje dragoceni perstan, ki ga ima po ranjcem, in prosi, naj blagoslovijo njo in njene otroke, ter prav zaupljivo še pristavijo, naj molijo za njenega ljubega moža, da bo rešen, ako še ne more obličja Božjega gledati." Pri drugi priložnosti jim pride v roke pismo , v kterem jim pošlje protestant iz Ljubeka 30 cekinov in jih prosi, „naj blagoslovijo njega in njegovo družino, ker čeravno so protestantiške vere, vendar za nje nebeškega Očeta prosijo." Se niso vsega pregledali, kar pride že spet drugo opravilo na versto. Ob desetih namreč se vsakdan začnejo zaslišbe (avdiencije), ki terpe navadno tri ali štiri ure. Najpred pridejo na versto domači duhovni in vrad-niki, s kterimi se pomenijo in posvetujejo o vladarskih zadevah; potem pa se verstijo tujci, ako so dovoljenje dobili, kar se pa navadno brez težave zgodi. Skoraj noben inostranec, ki ima kolikaj več veljave, te priložnosti ne zamudi. Knezi, duhovni visi in niži, učenjaki, verniki, drugoverci in nejeverci, vse se shaja, iz vseh delov sveta , in želi očetu vesoljnega keršanstva, naj višemu poglavarju, svoje spoštovanje in serčne želje naznaniti. In častitljivi starček vse, vse po očetovski sprejemajo, se ljubeznjivo z njimi pogovarjajo, jim vstre-zajo, če je le moč, za slovo jim dajo svoj blagoslov in večkrat še kak majhen darček za spomin. Pri sprejemanji navadno sedijo. Kteri pridejo k njim, kleče, ali pa stojč; večidel jim ukažejo, da naj vstanejo, ko so jim klečč poljubili zlati križec na nogi in tako svoje spoštovanje skazali. Samo kardinali in knezi imajo pravico vsesti se. Kakor pri prošnjah in pismih , tako se tudi tukaj marsikaj pripeti, kar daja lepo priložnost Piju, pokazati svojo poterpežljivost in druge lepe čednosti svojega zlatega serca. Čemur se pa moramo pred vsem naj bolj čuditi, je njihova posebna spretnost in lahkota v govorjenji in obnašanji, tako, da nikdar ne pridejo v naj manjšo zadrego. Zdaj s smešno zdaj z resno, večkrat celo ostro, toda zmiraj s spodobno in ljubeznjivo besedo ved6 za vsaki čas primerno in za vsakega pravo povedati, ali vsaj naznaniti. Ta prednost je tako čudovita, da si je ne moremo drugač razlagati, kakor, da jih skoz in skoz nebeška luč razsvetljuje in jim sv. Duh navdaja, kaj imajo govoriti; sej se tudi o svetnikih večkrat bere, da so imeli nekteri posebno gnado druge spoznavati, jim tako rekoč v serce gledati in vselej naj boljše svetovati. V resnici, malo izvoljenih je , ki bi imeli v toliki meri zmožnost vselej prav govoriti, naj si bo v prijateljskem pogovoru s posamesoimi, ali v slovesnih nagovorih pred zbrano množico. Lahkotno, skoraj bi rekel igraje razvozlajo z dvema besedama naj težavniše vprašanja v cerkvenih, učenostnih in deržav-nih zadevah. Sami ne čutijo, kdaj se jim priprosta beseda neprevidoma razžari v krasen pravilni govor, ki poslušalcem visoko povzdigne duha in ga potem v priprostih ganljivih podobah polagoma spet pomiri. Z vsakim, naj pride s kterim koli namenom k njim, se znajo, o kteri stvari si bodi, prijazno, učeno, spodbudno, celo navdušeno razgovarjati. V tacih okoliščih jim pa posebno prav pride večletna skušnja v duliovski in škofovski službi, obhod s tolikimi različnimi osebami, apo-stoljski misijon v južni Ameriki in pa tako jako obširna učenost, ki so si jo s svojo pridnostjo od mladih nog nabirali. Omenimo le nekterih primerljejev. Pij so bili prepovedali iz raznih vzrokov branjevcem prodajati svojo berklarijo pred hišami po vzvišenem tlaku, da ne bi delali napotja memogredočim. Nekteri gospodarji so močno godernjali, ker so doberšne prihodke za te prostore zgubili. Neki žlahten gospodič, ki je imel posebno veliko zgubo, se pride pritožit k papežu. Pij ga z navadno dobrotljivostjo sprejmo in ga skušajo pogovoriti. Ko pa vidijo, da je vsaka tolaživna beseda bob v steno, ga resno prašajo: »Ta policijski ukaz vam veliko škodo dela, kajne?" — „Da, sv. Oče, za kakih tri tisuč zlatov sem naenkrat na zgubi." — „In od kdaj vlečete že toliko najemnine za javno pot pred svojo hišo?" — „Pervikrat sem jo v najem dal 1. 1791. Od tedaj se mi naiemščina zderžeina splačuje." — Šest in petdeset let po tri tisuč škudov, to je sto osem in šestdeset tisuč: »precejšno številce," pravijo Pij. — »Gotovo" skliče gospodič, ki je za gotovo mislil, da bodo preklicali ta policijski ukaz. — ,,Prav tedaj, moj sin," odgovorijo Pij, »svetujem vam, le prav lepo mirno pojdite domu, in nikar nikomur ne pripovedujte skrivnosti, ktero ste meni razodeli Ko bi rimsko mesto vedilo, koliko število ima še od vas tirjati, stavim, da vas bi tožilo in bi pravdo dobilo, kajti tlak pred vašo hišo je mestna last." Pruski kraljevič je tudi pred več leti obiskal Pija IX in jih prosil, naj bi mu kaj zapisali za spomin. V ta namen jim ponudi podobico, na kteri je bil mali Je-zušček. Sv. Oče vzamejo podobico in brez kakega po-mišljevanja zapišejo iz sv. pisma ravno tiste besede, ki za njegovo vero in za mračno družbo - „razsvitljeno" prostozidarstvo — v ktero je bil berž ko ne že takrat zapisan, niso bile kaj priležne, namreč bosede, s kte-rimi je prerok Caharija naznanil, zakaj je imel Zveličar na svet priti: »llluminare his, qui in ter.ebris . . . sedent: — da bi razsvetil nje, ki v tami bivajo." Besede „et in umbra mortis" (in v smertni senci) so Pij iz rahlo-čutja raji izpustili. — Tej enaka, samo bolj smešna je ta le: Ko so imeli francoski vojaki Rim zapustiti, jih je bilo vsak dan vse polno krog sv. Očeta in so jih tako nadlegovali za kako lastnoročno pisanje , da je bilo skoraj treba jim prepovedati. Med temi se približa sv. Očetu prostak (ki je bil viditi »prostak" tudi glede uma) s podobico v roki, ktero jim že od daleč strahoma ponuja. Pij jo vzamejo in vidijo — svojo lastno sliko, pa neznansko gerdo narejeno. Smehljaje jo opazujejo nekoliko časa, potem pa dobro voljno reko: „Mio tiglio, io sono brutto, ma cosi brutto non sono." (Res je, da sem gerd, moj sin, pa tako gerd le vendar nisem.) Potem primejo za pero in zapišejo pod podobico besede, ki jih je Jezus po svojem vstajenju učencem govoril, ko so vsi preplašeni mislili, da je strah: „Ego sum, nolite timere (jaz sem, ne bojte se) Pij IX !" - (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi Iz Ljubljane. (Letni shod kat. družbe.) 24. dne p. m. je imela katoliška družba svoj pervi občni zbor v čitalnični dvorani. Sošlo se je bilo nad 240 družnikov, domačih in vnanjih, med temi tudi naš slavni rojak mlgsp. Ignacij Mrak, škof iz Markete v združenih der-žavah amerikanskih. Kmalo po peti uri se začne zborovanje, pervosednik grof \Vurmbrand nagovori zbrane s keršanskim pozdravom : »Hvaljen bodi Jezus Kristus" in obernjen k mlsg. škofu Jih prosi blagoslova za pričujoče. — Zbrani kleče sprejmejo škofov blagoslov in pervosednik na dalje govori blizo tako-le: Družba naša se je 3. sušca vstanovila, in šteje do 18. novem. 1221 udov, med temi je 377 duhovnikov, 375 moških neduhovnikov in 469 ženskih. V Ljubljani jih stanuje 556, zunaj pa 665. Domači kakor vnanji družniki so imeli pri pristopu gotovo višji namen pred očmi, družba pa je tudi svo jim udom v djanji koristila. Družniki so dobili: 1. Knjižico: »Zlatomašnik sv. Oče Pij IX." 2. Pismo sv. Očeta do katoliške družbe. 3. l)ružn:Ki si lahko po pravilih sposojujejo iz bukvarniee bukev, kolikor jih potrebujejo. Tega storiti ne more vsaka bralna družba za mesečni donesek 10 kr. Dohodkov je bilo 2037 gld. — To se je dobilo iz mesečnih dohodkov 1210 gl. Kar je bilo več plačanega je zneslo 234 gl. Pri knjižici se je dobilo 112 gl. Zbor se zato zahvaljuje pisatelju g. dr. Cebašeku. Stroškov je bilo 1861 gl. Namreč za napravo pohišja . 332 gld. Za sprejemnice . . , . . 110 ,, Za adreso do sv. Očeta . . 135 » Skupaj . 5<7 gld. Te 3 točke odpadejo saj^po večjem prihodnje leto. Družbi ni tajnik g. dr. Čebašck poroča v daljšem govoru o družbini delavnosti. Iz tega sporočila zvemo, da je družbini odbor v 10 sejah skušal zadostovati svoji nalogi, ktero si je postavil v družbinil pravilih. Ze v 1. odborovi seji 5. sušca v čitalnični dvorani je zbor volil predsednika, njegovega namestnika, tajnika, knjižničarja in zapisnikarja. Družba si je potem najela lastno sobo v gosposkih ulicah št. 214. 10. aprila je imela družba v nunski cerkvi slovesno sv. mašo in 11. t. m. pa v čitalnici 1-»sedo. Število udov se je po tih slovesnostih in po razpošiljanji knjige »Zlatomašnik sv. Oče Pij IX" pomnožilo do 1000 udov. Osnoval se je v 4. seji gospodarski odsek , ki pregleduje in prevdarja družbine dohodke in stroške in v 5. seji pa bukvarnični odsek. V tem času se je tudi začelo posvetovati zarad „be-sednice" (resource), to je, družbe izmed moških družnikov, ki se zbira za čitanje časnikov in zabavo ali razvedrilo. Več udov je že v ta namen darovalo zdatne doneske. Zbrali so se družniki, ki žele »bcsednicc," 12. v. t. k pervi besedični seji in so izvolili odsek, ki se posvetujejo zavoljo sobe, hišne oprave in hišnega reda. V sejali 14. in 24. vel. travna se je to posvetovanje izveršilo, in potem se je razglasil javni poziv do vseh moških družnikov, naj bi pristopali k temu ožjemu društvu. Besednica se je pričela 13. rožnika s primernim govorom g. dr. Kulavica. Le želeti bi bilo bolj živega vdeleževanja. Besednica ima že sedaj obilno število nemških , slovenskih, laških in francoskih časnikov. Po štev (račun) bes cd niče je ločen od pošteva katoliške družbe, in tako »besednica" ni nikakor katoliški družbi v škodo, ampak vsestransko v pomoč in p o spe h. V 7. odborovi seji se je volil dobrodelni odsek, da se vresniči 2. družbinih pravil, podpirati revne in uboge. Tudi se je sklenilo, da si družba napravi lastno bandero in to stvar izroči ženskemu odseku. — Druga beseda je bila 20. rožnika, kjer se je govorilo, pelo in srečkalo. Linškemu škofu se je 24. mah serpana poslalo zaupno pismo, na kar so mlgsp. škof priljudno in oserčivno odgovorili 2. kimovca. Med tem časom se je doveršil imenik ali katalog družbine bukvarniee. Dasi-ravno se med slovenskimi knjigami marsikaj koristnega pogreša, se vendar na pervi mah ne more vse tirjati. Od tega časa so se bukve bolj pridno na posodo jemale. Dobrodelni odsek je imel več sej, osnoval je sebi opravilni red. da se odboru predloži. — 17. vinotoka so se zbrale gosp«; in gospodičine, da se dogovore zarad bandera, in potem so razglasile po časnikih primeren poziv za denarno pomoč. — Naša družba je odzdravila katoliški družbi v Olomucu na njeno povabilo s telegramom. V 14. seji se jc pohvala izrekla štajerskemu poslancu g. Mihaelu Hermanu, da je tako krepko in nevstrašljivo zagovarjal cerkvene pravice. V 15. seji je odbor odobril opravilni red začasnega dobrodelnega odseka. V 16. seji se je posvetovalo in sklepalo o vesoljnem zboru, ker je bil že poprej v 12. seji 24. dan listopada odločen za občni zbor. Poslednjič opominja častiti gospod k nevtrudljivi delavnosti, da naša družba postane kakor evangeljski kvas, da vsa naša ljuba dežela postane po duhu velika katoliška družba. Da se pa ta namen ložej doseže, naj bi sc po nekterih mestih ali večjih /arah po zgledu katoliško-konservativnih društev na »Štajerskem osnovale podružnice. Vse to je pa tolikanj bolj potrebno, ako sc oziramo na duha sedanjega časa. Vse hudo, ktero zadeva človeško družbo, pripisujejo zagrizeni sovražniki katoliški stranki. V ta namen se rabi laž, hinav-šina. Ako tudi sedaj nevarnost za katoliško cerkev ni še tako velika, bo pa nevarnost v prihodnjič šc večja, in krivični preroki še številniši. Zato pa je treba, da »e že sedaj družba vversti, oboroži in za bran pripravi. Zoper vse te in take napade naj bo naše geslo: Krepko naprej, da rastemo v spoznanji, učenosti in modrosti. Naše geslo bodi pa tudi kviško, kakor nam vsakdan cerkev kliče. Z živo pohvalo in občno zadovoljnostjo od strani poslušavcev je sklenil čast. govornik. Pervosednik naznani, da sc bo to poročilo tiskalo, vnanjim udom razposlalo , domači ga pa bodo lahko v pisarnici dobili. Pervosednik bere na to pismo družbe sv. Severina na Dunaju, v kteri vabi katoliške družnike v zbor na Dunaj 7 t. m., ko se prične v Rim vesoljni zbor. Dr. Sterbenec priporoča za patrona katoliški družbi pervaka apostolov sv. Petra, tako da bi zastava na eni strani imela pedobo M. D. čistega spočetja , na drugi strani pa Zveličarja, ko izročuje sv. Petru ključe. Zbor ta nasvet radostno sprejme. — Dr. Vončina vzame v misel redovnico Barbaro Ubri-kovo, ktera se je 17. p. m. in v saboto potem v gledališču predstavljala. Ubogi nori Barbari Ubrikovi se ni nikoli sanjalo, da bo ona dala navod gledišnim igrav-cem, da bi si sterjane žepe kerpali. Ko bi bilo tudi kaj nesrečnega nad tem, bi se ne spodobilo, tako samostane napadati. Vljudnost prepoveduje tudi hudodel-nike zasramovati, a pri samostanih je to vse drugače. — Pa še preden se je vse to preiskalo, je bila že sodba izrečena, dasiravno je gotovo, da tukaj ni govorjenja o hudodelstvu, k večemu ko bi bile nune kaj zamudile v postrežbi. Ali je res novošegna učenost tako na slabih nogah, da jo morajo podpirati na kant djani spi-savatelji. — Naj bolj jo je pa menda zadel častiti g. govornik, ko je vprašal, ali so taki in enaki vekači zares obsojeni, da dokazujejo svoj opični rod. *) G. dr. Kosta, poročevalec in prednik dobrodelnega odseka, pripoveduje, kaj je že v to odbrani odsek dognal. Osnoval je pravila, po kterih bo izverševal svojo *) Vsa U Barbara- Ubrik povest vzbuja čudne čudno pojme o današnjem veku. — Zdavno poprej so že vedili, da je nuna v Krakovem priperta — zavoljo blaznosti (zmešanosti), — a potrebovali so vzroka, samostane napadati. Tedaj je bila ta reč tako hrupno izpeljana. — Se ve, da Ljubljana ni smela za drugimi ostati. — Nagajivi ljudje pa se vedo šaliti, da ljudje, ki so 17. novembra tako glasno se radovali , ko so bile nune odpeljane v zapor, so drugi dan z lonci prišli pred nunski samostan. delavnost, ob svojem času se bo to razglasilo ; hišo dobrodelnih dejanj hočemo zidati, ali to se ne more v en<;m hipu zgoditi. Dvojna naloga tukaj čaka dobrodelni odsek. 1. Da prosi milodarov; 2. da poiskuje reveže v usmiljenja vrednih. Pri sejah se bode sklepalo, kako se podpira ta ali druga rodovina itd. Ze tri leta so čitalničine gospe in gospodičine sker-bele, da se je o Božiču otrokom napravila gorka obleka. Na ponudbo čitalničnega predsednika bo to početje v roke vzela katoliška družba. Izročila je čitalnica 80 gl., lansko leto v ta namen odbranih. — Naprosile so se gospe in gospodičine, ki so pretečene leta delale, pa tudi druge. 14 dni že prav pridno delajo, ia tako bo mogoče o božičnem času obleči 60, 80 ali še celo 100 otrok. Milgsp. knezoškof so v ta namen darovali 50 gld. — Napravila se bode tudi velika beseda v ta namen; to bo de pervi nastop našega početja; potrebujemo pa krepke moči, da se v tih žalostnih časih more kaj storiti za siromake. (Konec nasl.) Iz Dunaja. K. — Že davno mi tako krepke ver-stice niso prišle pred oči, kakor se nahajajo v nemški knjižici, ki je z napisom „liberal" prišla na svetlo. ') Na 51 straneh pisatelj pojasnuje pervotni in sedanji pomen te besede, ki jo tolikrat slišimo, pa še večkrat beremo. Korenine je plemenite, latinske. „Liberal" je prav za prav oni, ki ne gleda sebično nase, temuč se darežljivo ana marsikterega dobička drugim na korist Ali kakor se menda iz naj boljšega vina naj huji jesih stori, so tudi prelepi besedi pravi pomen odvzeli in ga tako sprevergli, da komu reči: „ti si liberal," bo kmalo toliko veljalo, kakor: „ti si cigan." Prav imaš toraj „Danica," da v tem pomenu „liberal" podaljaš in ji pri-meček daješ za „uh.4< — Neusmiljeno odkriva naša knjižica gerdobijo liberaluhosti, kakor se šopiri v javnem življenju, po časnikarstvu, po vedah in obertniji, proti ljudstvu in proti veri. Svoje namene doseči, obeta hribe in doline, blagor doma, moč in veljavo pri ptujih der-žavah, luč, pravo luč, srečo in vse, česar bi serce zaželelo, vse, češ, iz gole ljubezni do ljudstva, ki naj bo zveličano. Ali ko je doseženo, kamor se je merilo, so obljube pozabljene. Pri tem umazanem delu roka roko umiva in laž so z lažjo pokriva, skrivaj pa in na tihem gloje liberalstvo po življu družbinskem, kakor uni červ, ki se zarije lesu v sverž, iz tal po sobi, mizi in stolom v noge zagrize, se nikjer na dan ne prikaže, pa tako temeljito hišno orodje zjeda, da slednjič druzega ne ostane ko tenko poveršje, ki o pervi priložnosti razpade v prah. Pred vsim pa je liberaluh veri zagrizen sovražnik. Res, da mu okoliščine vselej ne pustijo se tacega kazati, kakoršen je. Takrat graja le, kar je „preveč in prenapeto," udriha na misijone, jezuite, ultramontance." Ali taki „zagorci" so tudi drugod, ne le v Rimu, in ker so pervi med njimi duhovni, se tudi zanje beseda „klerikal" prileže. „Liberaluh" je tedaj tudi katoličan, pa ne „ultramontan" in ne „klerikal", toraj brez papeža in duhovnov, on je sam sebi papež in pravi „duhovni kristjan." Kadar mu veje vgodniši sapa, to tudi očitno spoznava. „Mi nočemo katoliške, ampak vero keršansko!" vpije v družbah in po časnikih. Ali pri tem ne ostaja, polovičar ni za nič, on hoče biti napreduh. Beseda kristjan, če mu ostane po pravici, tirja, ') Regensburg, Manz, 1869. *) Ne vem boljši besede za nemško „Schuft," str. 41. ') Mi bi morebiti rekli „zagorce," ki se radi ozirajo tje „zagoro,M na sv. Očeta iu njegove uaredbe. da veruje tudi v dušo neumerjočo in v živega Boga, in sicer tacega, ki se ga mora bati. Da je le zrak primeren, s serčnostjo verže potem od sebe še tacih nadle-govavnih misel verige ter v zaželeni prostosti zmago-vavno sebi in drugim laže: „Bog, duša, pravljice svetega pisma, to je k večemu še za otroke4) in stare žene. Nam je večni Bog le ljuba mati narava, ki smo ji s sestricami opicami in z bratci — dragi otroci. Brez sodbe, jeze in serda nas bode o smerti v preljubeznjivo svoje naročje sprejela , pa premlajene v drugi podobi spet kje na zemljo odložila in tako vekomaj naprej v neprenehanem spreminjevanju." — Kaj je tedaj „libe-raluh?" na zadnje knjižica vpraša. — Prav za prav ,,niČ," ker ni druzega ko laž in krivica. — Morebiti se bo kdo o teh versticah razserdil. Pa naj ne pozabi slovenskega pregovora, da pes zacvili, dar mu na noge stopiš, ali če za slovenskega ne mara, naj se spomni unega latinskega: „Nikogar ne imenujem, toraj se tudi nihče ne more čez me pritožiti, ako se poprej samega sebe krivega ne spozna." Pri teh besedah se mi snuje v misel slavni naš gost, Karol Vogt, od leta 1848 iz Frankobroda Giskrov ser-čen prijatel, ki zdaj svojo učenost in bistroumnost nekako tako po Dunaju prodaja, kakor njega dni Mark-wort po Ljubljani; samo da dražje. Sicer obljubim, ako bo le čas dopustil, več o novi učenosti, po kteri smo z opicami ene rodovine, marsikomu v pojasnjenje priobčiti, se ve s potrebnimi opombami. Za zdaj naj bo dosti le to omeniti, da Vogt, ki ga od leta 1848 Nemci sami zovejo „nemško prase,"5) svoje neslanarije razklada v sobani akademiške gimnazije, ki je s cerkvenimi podobami ozaljšana in učencem sicer služi za kapelico in hišo Božjo; le pregrinjalo, ki se med Božjo službo odgerne, zakriva altar. Kdo je tedaj Bog po novem keršanskem nauku? — Ni več skrit pod podobami, temuč viden človek, ki to vživa, kar nekdaj Bal o času Daniela, samo da ne skriva. Kakor sem rekel, je vhod tem novošegnim pridigam treba plačati.6) Neki dunajski časnik o tem denarju to-le piše: „Po vsaki ceni nam je v veliko večji čast, ako Karol Vogt z deset tisuč goldinarjev naše mesto zapusti, kakor če neki gospodje z geslom „darovi za sv. Očeta"7) naš terdo prisluženi denar v večno mesto vlačijo. Vogt nam bo zaklad, ki nikoli ne preide, zapustil; kaj nam pa ostane, kadar uni vitezi (možje) odidejo? Nič druzega, kakor prazna želja ,*) Bog daj, da bi jih nikdar več ne bilo nazaj." — Oe tico po petju poznate, pa uganite, kdo je? — Zdaj pa še nekaj veselega, ali saj ginljivega. Blizo Dunaja je samostan, kjer se redovnice že več let hvalevredno z odrejo zapušenih sirotnih deklic pečajo. Njih marljivost jim je k dobremu imenu pripomogla in mnogo učenk tudi od zunaj pridobila, se ve, da pa tudi marsi-ktero splošnjemu pogubljenju otela. Ali ravno to njemu, ki je vedno sovražnik našega blagra, in njegovim suž-njim ni po volji. Skoval je že mnogo naklepov zoper samostan, navlekel mu tožbe, in plačila za pravde, da si tudi nobena ni bila zgubljena. Vse preganjanje je le že k temu pripomoglo, da je vstav bil bolj razglašen, v večji časti, pa tudi obilniši obiskovan in podpiran, tako da se je prostor zarad obilnih učenk že večkrat mogel predelati in razširiti. V bližnji okolici se po letu veliko bogatih družin naseluje, se ve, da tudi veliko rodu Abrahamovega. Je pa tam več odgojilnic, tudi rabina ne manjka, in ne denarja, domačo učiteljico otrokom plačevati. Ali vendar vkljub temu vsemu bilo je *) Revež pozabil sem bil, da v nekterib krajih „novojereži" že tudi otrokom v šolskih berilih svetopisemskih povest ne dopasajo. s) „Das deutsche fcichssctmein." 5 gl. ta osebo. ") Peterspfenoig. s) Frommer \Vunscb. letos v tej samostanski soli 6 judovskih deklic, ali ker-stili nobene niso in ni še „Mortara!" Mati ene teh deklic je sama hčerko pripeljala v šolo in prosila, naj jo sme obiskovati. Redovnice se obotav-ljajo in bojijo sprejeti, ali mati pravi: „Saj imamo zdaj brezverske šole; toraj smejo katoliški, luteranski in judovski otroci skupaj." — Na to privolijo nekako s strahom. Deklice morejo, kadar keršanski nauk pride na versto, da tudi nerade, iz šole k svojemu rabinu. Ali moliti znajo lepo — po keršansko, nekaj se od drugih deklic naučijo, nekaj pri raznih „neutralnih" predmetih. Kajti, da si tudi je šola prav po postavi brez-verna, pa učiteljice niso brezveme. Dvanajstletna hčerka imenovane matere sama od sebe prav ginljivo večkrat pride molit v cerkev, tudi je petdnevnih vaj pridige poslušala in v pismicu razodela, kolika želja jo napol-nuje, biti kristjana. „Kdaj vendar, o Jezus! boš konec storil mojemu terpljenju," je versticam pridjala. Druge dve še mlajši deklici (sestrici) ste molitev, ki ste je iz bukvic in od druzih učenk se naučile, večkrat doma opravljale in celo o let starega bratca navadile, da je tudi njemu dopadlo s sestricami kje na skrivaj moliti. Necega dne se skregajo, kakor marsikje. — Mali ni mogel drugač sester strahovati, kakor da jima zažuga, ji očetu zatožiti. „Le naji zatoži," mu odgovorite, „bove pa tudi me tebe; saj si tudi sam z nama molil." Deček je tožbo popustil. — Naj pa nihče iz tega, da Bog tudi pri hudem ve nasledke na dobro izpeljati, ne sklepa, da so šole brezverne koristne in toraj nravno dopustljive. Kar je samo na sebi slabo, nikdar ni dobro, naj se tudi nasledki prekrižajo. Nonv sunt facienda mala, ut eveniant bona. Iz Sniarije na Dolenskem, 29. listop. — Če se sme ktera fara s cerkvenimi napravami ponašati, bodi mi dovoljeno naj tudi jaz povem, da 28. pretečenega mesca smo tukaj praznovali spodbudno slovesnost, namreč, blagoslovljevanje novih orgelj. Velika množica pobožnih faranov se je bila zbrala k tej svečanosti, ktero so opravljali preč. gosp. kanonik Matevž Meršol. Čast. gosp. Karol Klun, stolni kaplan, pa so po vvodu o glasbi tako spodbudljivo pridigali od poslednje sodbe, daje bilo vse ginjeno v cerkvi. Po dokončanem opravilu je bila zahvaljena pesem. Pred dvema letoma smo dobili tri nove oltarje, priž-nico in več drugih cerkvenih reči; vse to sta nam izdelala naša domača umetnika gosp. Tomec, podobar iz Šentvida nad Ljubljano, in g. Dev, orglarski izdelovalec v Ljubljani, in pa tako lično in umetno, da se sme res pravo mojstersko delo imenovati. Zasluženo hvalo pa moramo dati, našemu prečast. gosp. dekanu M. Brolih-u, ki so s pomočjo svojih faranov nam to povoljno delo dognali; in to brez silnih nakladov, ki kmeta že na vsih straneh stiskajo. Res, take naprave vsacega kristjana — v serce razveselijo, ki stopi v hišo Božjo, po besedah: „Jaz ljubim lepoto tvoje hiše, o Gospod, in kraj v kte-rem tvojo veličastvo prebiva." (Ps. 25, 8.) M. J —r. Škofje češke cerkvene okrajine poročajo stari-šem in varhom katoliške šolske mladine svoj višepa-stirski pozdrav v imenu Gospodovem. Znano vam je menda, predragi v Kristusu ! da smo pri vpeljavi nove šolske gosposke na Češkem nedavno dali svojim duhovnom in dušnim pastirjem natančno naročilo. V tistem smo, kar smo verh tega storili tudi že popred, očitno izrekli svoje pomislike glede posamnih določb novih sedaj vpeljanih šolskih postav, izrekli svojo skerb o prihodnjosti šolskih zadčv. Prikrivati tu nismo mogli, da se po naših mislih na novo osnovauih šolskih razmerah lahko prikažejo na dat težavnosti in nevarnosti, ki bi znale naj blago nalogo keršanske šole mno gostransko opovirati in bistveno podlago vsacega vspeš-nega izobraževanja mladosti razmajati do dna. Že zalega del želimo in prosimo drage katoliške očete in varhe verne naše mladine, naj se dajo glede naših pomislikov in skerbi dostojno podučiti. Vsak duhovni pastir jim bo iz serca rad izročil naše pred omenjeno visepastirsko določilo v pregled, pa radovoljno delil pojasnila in svete v dotičnih vprašanjih. Dve reči smo imeli v cerkvenem smislu pri tem naročilu pred očmi. Naj pred namreč nismo mogli ne očitno ne molče odobriti, kar se v novih šolskih postavah ne strinja s cerkvenimi mislimi glede namena keršanske šole, kar krati pravice Cerkvi in katoliški družini in spol-novanje obestranskih dolžnosti pri novih šolskih razmerah bistveno zavira. Drugič pa nismo hoteli prezreti tudi svoje dolžnosti, po kteri nam je podučevanje in odgo-jevanje keršanske mladine pri vsih okolnostih po moči pospeševati, dokler nam ne stavi ovir zunanja moč ali pa domišljcvanje, da imamo odobriti cerkveno nedopust-Ijive načela glede razmer med šolo in cerkvijo. Po resnem prevdarku svojih dolžnosti, skerbeti za verno šolsko mladino, in vseh pri nas obstoječih razmer smo dovolili svojim duhovnom in vernikom, vdeleževati se po razmerji postav novega šolskega nadzorništva, pa tudi le s tem namenom, da tako zastopajo pravice, ki jih ima Cerkev in katoliška družina, in le dokler jim bo to z vspehom mogoče. Blagor vaših otrok, dragi očetje in matere! bil je edini razlog, ker sveto nam je in nam ostane naročilo našega Zveličarja: »Pustite malim k meni in ne branite jim." V spominu na to božje naročilo bomo si mi in naši dragi duhovni neprestano z vsimi močmi prizadevali ter krepko se borili, da ostanejo za vaše otroke odločene šole, kakor doslej, katoliške šole in da se po moči odstr&ne nevarnosti, Ki bi iz novih šolskih razmer znale izvirati za cerkveno-versko odgojitev vaših otrok. K temu nam je pa poleg Božje pomoči še sosebno potreba krepkega sodelovanja naših vernih očetov. Vi, dragi stariši in gojitelji naše mladine, morate to delo z r ami deliti, z nami se zato boriti. Otrok je naj pred lastnina starišev, je njih lastno meso in kri, mora biti in ostati naj svetejŠa in drago-ceniša vlast družine. Kakor so stariši po natornih postavah in svoji vesti dolžni skerbeti otrokom za potrebno hrano in životno postrežbo, tako je tudi po ravno tisti postavi dušno izobraženje in odgojitev otroška v pervi versti njih pravica in njih dolžnost. To je naj svetejša zasebna pravica, ki je ne more nobena oblast zemeljska kratiti, dokler stariši spolnujejo svojo tej družinski pravici dostojno vestno dolžnost odgojevanja. Osamljeno stoji v občni povestnici špartansko Likurgovo zakonstvo (postavodajstvo), ki je zlobno starišem odreklo pravico do njih otrok ter jo prilastilo deržavi, ki je imela tedaj pravico pri porodu določiti otroku smert ali pa življenje ter ga brez pripomoči rodnikov po svoje odgojiti. Po pravici nosi Likurgova vstava zarad tega samovoljnega seganja v brezdvomno in naj nežnišo družinsko pravico černo znamenje na čelu sa vse prihodnje čase, dasi je oni zakonodavec rodnikom s pravico odgojevanja odvzel tudi skerb za prereditev otrok. Kot vredena pripomočna vstava za izomiko in odgojitev mladine je družini šola pri roki. Ako se hočejo ali morajo stariši okleniti te pripomoči, ker jim ni mogoče svojih otrok samim na vse strani dostojno izobraziti in popolnoma odgojiti; jim je, se ve da, pred vsem dolžnost žertvovati za šolo, ki pomaga družini otroka odgojevati, vse, kar je za njo potrebno. Nasproti so pa tudi oni pervi, ki imajo neodtegljivo pravo, zahtevati, da se verši šolski poduk v popolnem soglasju z domačo odgojo; da, celo vest jih veže od šole tirjati poroštvo vzajemnega sodelovanja z družinskim odgojevanjem. To pravico zastran šole morajo pa stariši, sosebno z ozirom na versko odgojitev svojih otrok, v popolni meri zahtevati. Sej vendar hočejo, da njih otroci romajo po tistem potu svojemu večnemu namenu nasproti, kteri se njim zdi edino pravi. Naj tedaj stariši in varhi po pravici in dolžnosti svoji zahtevajo, da se omikovanje in šolsko odgojevanje otrok in varvancev popolnoma vjema ž njih verskim prepričanjem. V tej zadevi se sploh nima družina vravnati po šoli, temveč mora šola jemati ozir na družino, in šola, ki ne deli otroku omike in odgoje, ki bi se vjemala z njegovim verskim spoznanjem, ki se tedaj ne meni za do-tične družinske pravice in dolžnosti, ne more biti bogo-ljubnim starišem po nobeni ceni zaželena pripomočna družinska vstanova. Kot zvesti verni udje sv. Cerkve si tedaj katoliški stariši niso v stanu nič bolj goreče želeti, kakor da se njih otroci v tesni zvezi s Cerkvijo, tedaj katoliško odgoje in izolikajo; skerbeti jim je tedaj za to, da se tudi v šoli zagotovi in deli njihovim otrokom blagoslov katoliške izreje. Po kteri poti so v stanu glede šole vzderžati svoje pravice pri sedanjih razmerah in zadostiti naj svetejši dolžnosti svoji oziroma na verstveno-katoliško izoliko in adrejo svojih otrok, hočemo tole omeniti: 1. Med tem ko so bile do sedaj naše ljudske šole v ostrem pomenu besede farne šole, v kterih se je delil ves poduk v soglasji z verskim spoznanjem šolske mladine, prepusti se sicer po novih postavah poduk v keršanskem nauku, se ve da, Cerkvi; toda poduk v druzih učilnih rečeh je oproščen vpliva vsakoršne Cerkve ali verske skupšine. In med tem ko so nadalje naše farne šole otroci druzih verskih ločin do sedaj le izjemoma smeli obiskovati, vendar tako, da se ni kratil katoliški značaj teh šol; morajo te po novih postavah pod zapovedjo sprejemati otroke brez razločka med različnimi verstvi, in bi toraj svoj pomen kot katoliške farne šole izgubile, ko bi se zarad teh pri podučevanji v svetnih šolskih predmetih prav nič ne gledalo na vero katoliške mladine. Po do-puščenji teh postavnih določb bi se vseskozi lahko primerilo, da bi tu pa tam in sosebno v srenjah raznih ver prirasle na dan tako imenovane brezverske, t. j. take šole, v kterih bi se razun poduka v keršanskem nauku pri drugoverstnem podučevanji in odgojevanji prav nič ne gledalo na versko spoznanje učencev. V tako osnovani šoli bi se učenik, če bi bil tudi on sam in večina učencev katoliške vere, pri svojem podučevanji ne sklica val lahko na katoliško vero, ne smel bi na pr. o spovedi in zakramentu sv. Rešnjega Telesa nič čerhniti, tudi bi težko opravljal v soli vaje katoliške vere , ker bi se znali starši drugovernih učencev pritožiti, da se ti motijo v njih nekatoliški ali izraelski veri. V takem stanu bi se tedaj svetni učitelj tudi pri naj bolji volji ne mogel več kot sodelavec dušnega pastirja vspešno vdeleževati pri cerkveni odgoji šolske mladine, — ne bil bi več vsestransko zaupljivi pomočnik in namestnik katoliških starišev pri veri primernem izobraževanji njihovih otrok. Lahko sprevidno bi taka šola starišem katoliške mladine nikakor ne mogla biti všeč in bi nikomur ne zadostovala, ker ne vstreza opravičenim zahtevam in željam glede verskega odgojevanja otrok. V oziru na žalostni in pogubni stan takošne šole je dolžnost vseh vernikov sploh, sosebno pa vseh veri zvesto vdanih katoliških starišev, pri vsaki priložnosti, toda vsikdar na postavni poti, odkritoserčno poganjati se za svoje prepričanje, da namreč pri sedanji šolski zaveznosti naprava tacih brezverskih šol ali pa prestroja dosedanjih šol v brezverske jim je žaljenje pravic, in da v tem ne vidijo drazega kakor oviro vsacega vspeš-nega poduka, zapreko keršanskega odgojevanja mladine, pretečo nevarnost deržavi in Cerkvi, pa vsakoršnemu družinskemu in občinskemu življenju. Zavezani so tedaj zavoljo svoje vere vpeljavo takoanih šol z vsemi postavnimi sredstvi zabraniti in če bi se to ne posrečilo, rajše tudi z večimi žertvami katoliške zasebne (privatne) šole napraviti; pravico imajo pa tudi zahtevati, da se našim dosedanjim farnim šolam na nobeno stran ne jemlje katoliška lastnija; večidel izmed njih so se kot občinski udje morali vde-leževati z mnogimi stroški naprav in vzderžavanja teh šol, in mogli se bodo vdeleževati tudi še zanaprej. Te pravice se bodo tem bolj gotovo prav svobodno poprijemale, ker nove šolske postave nikakor ne za-ukazujejo naprav brezverskih šol. Nadalje tudi zato, ker so stariši po postavi zavezani otroke od 6. do 14. leta v šolo dajati, *) deržava pa zahtevati ne more, da bi bilo odgojevanje njih otrok v zapovedani šoli nasproti domači katoliški odreji, in da bi se tako kakor že koli kratila vestna prostost starišev, kakor tudi izpolnovanje njih vestne dolžnosti glede cerkvene odgojitve otrok. Ako verh tega naša vlada v novi postavi ljudske šole zaznamuje versko-nravno odgojitev mladine kot per votno nalogo ljudskih sol, **) bodo naši katoliški stariši ravno v tej določbi našli vgodno priliko in postavno pooblastenje delati na to, da dobivajo njihovi otroci v javnih šolah, ktere morajo po postavi obiskovati, njih veri dostojno, tedaj katoliško versko odrejo. (Konec nasl.) Poreški in puljski škof mlgsp. Juraj Dobrila so pred svojim odhodom v Rim v obširnem pastirskem listu do duhovstva in ljudstva razložili pomen cerkvenega zbora. Ta-le kratki posnetek iz tega tehtnega pisanja kaže ob po večem zgodovino in pomen cerkvenih zborov sploh in sedanjega posebej. Sin Božji je poslan od Očeta na svet prinest ljudem zveličavno resnico, odpušenje grehov in milost Božjo, ^ekel je pa: „Kakor si ti Oče mene poslal na svet, tako tudi jaz nje pošljem," namreč apo-steljne, in jim je dal oblast vso, ktero je sam prejel od Očeta, rekoč: „Kakor je Oče mene poslal, tako tudi jaz vas pošljem." In ko jim je to rekel, jih je navdihnil ter rekel: „Prejmite sv. Duha" itd. Nadalje list še z mnogimi izreki iz sv. pisma terdno dokazuje, da so aposteljni in njih nasledniki od Kristusa tisto oblast prejeli, ktero je imel sam, in da jim morajo torej vsi verniki pokorni biti. — ,, Jaz sem z vami vse dni do konca sveta," je rekel Zveličar, — tedaj ne le „z aposteljni," ampak tudi z apostoljskimi nasledniki, ktere so posvečevali in škofe postavljali vse zapored do današnjega dne in jih bodo do konca sveta. Ravno tako jim je ,,sv. Duha obljubil do konca sveta, kterega svet ne more prejeti, v apo-steljnih pa bode bival" (Mat. 28, 21.). Enako nadalje dokazuje p£ge kloni jasno lice Prečiste mesca serp Device: Pred Te, Kraljica svitlo-mila, Kneginja vzvišenih nebes! Polagamo priporočila, V Te vpiramo pogled očes; Pod varstvo vzemi močno svoje Častivcev vernih vdane voje. S priprošnjo močno svojo brani Vesoljne Cerkve sveti dvor, Pastir naj viši, ves naj zbrani Zročen bo v bran Ti Cerkve zbor. Da laž razperhne, vara zgine, Ter lepših dob nam žar posine. Marijin sluga. Razglert po mvetn. V Jeruzalemu je svitli cesar blag spomin zapustil. O prihodu je ostal cele pol ure sam v tesnem prostorčku — Božjem grobu , kjer je bil Zveličar pokopan. Dese tega listopada je bil na ravno tem mestu pri sv. Obhajilu, — tudi veči del njegovega spremljavstva z njim. Božji grob popotnika posebno gine; o tem kraju velja : „Tukaj je dobro biti." Naslednji dan je bil pri mertva-ški maši za brata ces. Maksimilijana v kapeli sv. Helene; ondi je namreč nov altar, ki ga je bil Maksimilijan na pravil in si je bil zato starega sprosil in za spomin se- *) Iz tega (razun nekterih tiskarskih pomot) prav lepo v ilirsčiu i pisanega pastirskega lista naj bi se slovenski pisa^ci učili Slo-veueein sicer malo znano vezuico „niti" prav rabiti, ktero dostikrat tako čuduo „maltretirajo," da je joj. Vr. boj vzel. Vse znamenitimi kraje je cesar obiskal in dobrodelne katoliške naprave je velikoserčoo obdaroval. Na Dalmatinskem ima cesarska vojska nesrečo. 17. u. m. so na severno stran od Katora na enkrat zagnali 4 kerdela proti Cerkvici in Dragaiju, tedaj do verha bokeljskega okraja. Misliti je, da so z veliko naglico hotli kaj opraviti, ter bi se imeli o bližnji cesarjevi po-vemitvi s čim skazati. Zgodilo se je ravno nasprotno. V soteski Ham-u so uporniki po noči napadli Auersper-govo kardelo, mu vzeli veliko mul z živežem in še njegovo skrinjo z mnogotero robo in on sam je bil v nevarnosti. Terdnjavo Dragalj na naj gornjem koncu so sicer z živežem za 3 mesce previdili, vendar v manj kot enem tednu so se morale vse kardela v uterjene kraje k morju nazaj umakniti. Dr. Giskra s svojimi vojvodi ni srečen. Časniki se prepirajo, kdo je nesreče kriv, kaj bi bilo zdaj storiti itd.? Pa kaj to pomaga? Naj bi bili o svojem času nedolžni konkordat in ,,Barbaro Rubrikovo" pri miru pustili, pa gledali, da bi čedalje bolj terpinčena Avstrija „Barbara Rubrikova" ne postala; verjeli naj bi bili tudi nekoliko, kar so katoliški in slovanski časniki svetovali, napovedovali, pred čimur so svarili: pa bi utegnilo v marši kterem oziru bolje biti. Ako se krotenje prične na spomlad tudi s 40 tisučerimi, kakor se govori, kdo si je svest V3peha v unih krajih? Naj prestopijo černogorske meje, je evropski ogenj na dnevu, ki ga utegne sultan slabo gasiti, kteri je že tako v prepiru z egiptovskim namestnim kraljem. Morebiti bi bila mirna sprava še naj bolje, kar se zdaj da doseči. Razne novice. Daje sc upanje, da že ob novem letu neha kolik ali štempelj za časnike. — Znanega burovža Markworta so menda v Terstu zaperli. Preiskavali so poprej njegovo stanovanje. Ali tako kratka je „glorija?" — Govori se, da svitla cesarica se podd v Rim. — Is Ljubljane. Mil. naš knez in škof Jernej Vidmar so se s preč. g. dekan. dr. Pogač ar jem po noči od srede na četertek po železnici podali proti Rimu na cerkveni zbor. V sredo, 1. grudna, so bili ob V410 v stolni cerkvi pri sv. maši v pričo pp. nn. gg. korar-jev, vsega bogoslovstva in mnozih vernikov ; dali so še sv. blagoslov in prejeli poslednjič sami blagoslov s presv. Rešnjim Telesom za srečen odhod. Tudi katoliška družba je bila zastopana pri tej sv. maši. Dan poprej ob 10 dopoldne so sc z gg. korarji in profesorji vred ljubljanski duhovni vsih duhovnij pri njih poslovili. Odrinili so najprej v Gorico ter bodo z vikšim škofom goriškim in teržaškim mil. škofom skupaj v Rim popotvali. Gotovo, vsi verniki bodo mil. vikšega pastirja spremljali s svojimi molitvami in serČnimi vošili, da bi dobro opravili in se srečno domu vernili. Katoliška družba bo v spomin na začetek vesoljnega cerkvenega zbora v god čistega spočetja, to je 8. t. m., imela ob 10 dopoldne v nunski cerkvi slovesno sv. mašo (upa se, da poprej bode kratka pridiga), in popoldne ob 5 v Reduti nekaj govorov v slovenskem in nemškem jeziku. Družniki so k tem slovesnostim priljudno povabljeni. Katoliško društvo. Pri občnem zboru tega društva 24. t. m. bilo je oddanih 232 volilnih listov, akoravno se veliko nazočih družbenikov volitve ni vde-lcžilo. Z večino glasov od 224—232 so bili v odbor za katoliško družbo zvoljeni gg.: Dr. E. H. Kosta, dr. And. Čebašek, Fr. Drašler, Janez Flis, Gustav Garrich, Mat. Gerber, dr. Janez Gogala, L. Jeran, Anton Klein, Karol Klun, Jan. Kovač, generalvikar Fr. Kramar, Karol Laheiner, Mat. Močnik, Henrik Ničman, Jan. Novak, Matevž Sreiner, Jož. Šventner, dr. J. Ster-benc, Mat. Tuma, kan. Peter Urh, prof. dr. Leon Von-čina, Ilelvik grof Wurmbrand in Viljem gr. Wurmbrand. V odborovi seji 28. t. m. so bili izvoljeni: Za predsednika grof Viljem Wurmbrand ; za predsedn. namestnika dr. E. H. Kosta; za tajnika gg.: dr. And. Čebašek in Jan. Flis; za knjižničarja dr. Juri Sterbenec; za denarničarja g. Mat. Gerber; za zapisnikarja g. Mat. Močnik. To družbenikom naznanuje za odbor: Vil. gr. Wurmbrand m. p. Severinska družba, na Dunaju vabi tudi kranjsko kat. družbo na svoj občni zbor, ki ga bo obhajala v god čistega spočetja (v Sofienbadu Landstrasse) o J/a6 zvečer. Mil. škof Igu. Mrak so v nedeljo-večer odrinili iz Ljubljane v Terst in od ondod v Rim. Po „Da-nici" in tudi po druzih potih so prejemali mnogo darove za svoj misijon in za popotvanje na cerkveni zbor; naročili so torej, da naj „Danica" vsim skupaj naznani pre-serčno zahvalo. Molili bodo za dobrotnike v Rimu in v svojem misijonu, in svesti smo si, da bo Bog stoterno vsim povernil. Odšli so s tem odmenom, da se zopet nazaj k nam povernejo, kakor bo priložnost, ali ob koncu zbora, ali morebiti tudi še vmes. Kar bode med tem darov zanje prišlo, jih jim bomo zopet takrat oddali. Povemo naj, da na prošnjo prijatlov so se dali fotografirati, in pri vredništvu „Zg. Danice" se bo dobivala njih podoba, kakor Baragova. Obljubili so mil. gospod kaj naznanovati, kako se jim bo godilo itd. Bog jim daj srečno pot in enako povernitev. Prav rabnih in koristnih, zopet novih bukev zamorejo dobivati gospodje tako, da namesto plače zanje mašujejo. Vr. Obsojen. V sredo, to je 1. grudna, je bila v deželni sodnii obravnava zoper gosp. Jan. Koprivni-karja, kaplana v šent-Jurji, kteri je bil tožen, da je v pridigi govoril zoper nove postave, cesarja, ministre in deržavni zbor ter poslednjič rekel, da poslušavce od pokoršine odveže. Zavoljo poslednjih besed je bil za-toženec obsojen na dva mesca. G. Koprivnikar je terdil, da je on vselej učil pokoršino, kolikor ni zoper Božje zapovedi pa da ljudi nikoli ni od pokoršine odvezoval. Zagovarjal ga je čversto g. dr. Kosta, kteri je zdajci napovedal sklic na višji sodnijo. Spod Nanosa. Vsako leto se v nedeljo po sv. Martinu v farni cerkvi v Hrenovicah snide obilno pobožnega ljudstva, ali toliko kakor letos se ni še morebiti nikdar ljudi sošlo, ker pričel se je bil ta dan sv. misijon. Ni me volja te slovesnosti obširno popisovati, ker godilo se je kakor drugod tudi tukaj v naj lepšem redu. Tudi ne bom popisoval trudivne in goreče delavnosti vv. čč. oo. misijonarjev, ker vem, da ne išejo hvale; čuditi se je moral sleherni gorečnosti faranov, kteri se niso utrudili sv. misijona se vdeleževati, če je tudi nektere dni bilo nevgodno vreme. Bilo je okoli 4000 ob-hajanih. Posebno zadnji dan pri blagoslovu misijonskega Križa je bilo silno število ljudi nazočih, ki so s solznimi očmi gledali v križ, kteri jim bo, kakor je pesem naznanjala, vselej „življenja luč in nebeški ključ." Vi-dilo se je pri tej priliki, kako je slovensko ljudstvo za dobro vneto; čeravno tukajšnji farani veliko zahajajo po delu in kupčii v kraje, kjer občevajo z brezbožnimi in slabovernimi, vendar so vsi, kolikor je znano, o sv. misijonu svojo versko zavest očitno z besedo in djanjem pokazali. Bog ohrani to katoliško gorečnost! Dobrotni darovi. Za mil. škofa Mraka. P. g. k. P. U. 1 st. dvaj-setico. — Elizab. devica 1 staro dvajset. Odgovorni viednik: Laka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.