Ob prezgodnjem grobu A. A. Minca (1929—1973) F ebruarja 1973 nas je pretresla vest, da je tragično umrl, star kom aj 44 let, Aleksej Aleksandrovič M i n e , ena od najznačilnejših in največ obe­ tajočih osebnosti med mlajšimi sovjetskimi geografi. Bil je eden od najak tiv ­ nejših in najsposobnejših »ekonomskih« geografov v Inštitutu za geografijo sovjetske Akademije znanosti. Čeprav še mlad, se je z uspehom in z vsega priznanja vredno širino obzorja že uspešno uveljavil v sovjetskem in v med­ narodnem geografskem znanstvenem svetu. Kot člana kom isije za ekonomsko regionalizacijo MGU smo ga prvič spoznali na m ednarodnem kolokviju te kom isije leta 1967 v Strasbourgu, k je r je zbudil pozornost s svojim referatom o vlogi prirodnili virov v oblikovanju ekonomskih regij te r se s tem uvrstil med tiste m lajše sovjetske geografe, k i so prepričani, da je treba premostiti podedovani prepad med t. i. »fizično« in t. i. »ekonomsko« geografijo. Širino svojega koncepta je pokazal tudi na področju same »ekonomske« geografije, ki jo je skušal močno »sociologizirati« in »demografizirati«, k a r pomeni vse­ kakor bistveno obogatitev dotedanje sovjetske »ekonomske« geografije (prim. poročilo o V. kongresu sovjetskih geografov v Leningradu leta 1970 v naši reviji, letnik XLIII, 1971, str. 146). Zadnji čas, še vse do lanskoletnega med­ narodnega geografskega kongresa v M ontrealu, pa je bil aktiven tudi v ko­ misiji za zgodovino geografske misli MGU. Tudi s tem nam je bil blizu. Zato bomo njegovo izgubo bridko občutili tudi izven m eja ZSSR. Svetozar Ilešič Jugoslovanski simpozij o prebivalstvu v Ohridu od 20. do 23. aprila 1973 Oddelek za geografske vede Prirodoslovno-matematične fakultete beo­ grajske univerze in Center za demografska raziskovanja pri Inštitutu za druž­ bene vede iz Beograda sta pripravila v Ohridu jugoslovanski simpozij o p re­ bivalstvu. Na tem m ultidisciplinarnem posvetovanju so poleg številnih stro­ kovnjakov z naših univerz in drugih raziskovalnih institucij aktivno so­ delovali še številni predstavniki družbenopolitičnih skupnosti. Poleg jugo­ slovanskih strokovnjakov, ki se posredno ali neposredno ukvarja jo s p re­ bivalstveno problem atiko, so posvetu prisostvovali tudi nekateri ugledni gostje iz evropskih socialističnih držav (prof. dr. V. V. Pokšiševskij iz Etno­ grafskega inštituta AN ZSSR iz Moskve, B. S. Horev z Ekonomske fakultete moskovske državne univerze, M. Chilczuk iz Inštituta za razvoj vasi in km e­ tijstva PAN v Varšavi in dr. Z. Pavlik s katedre za ekonomsko in regio­ nalno geografijo KU v Pragi). Podoba je, da ne samo v svetu, temveč tudi p ri nas postaja vprašanje prebivalstvene politike iz leta v leto aktualnejše. Zato ni presenetljivo, da vprašanjem in proučevanjem prebivalstva in njegovih struk tu r posvečajo številne znanstvene discipline vedno več pozornosti. Tudi ohridsko posveto­ vanje, ki je bilo interdisciplinarnega značaja, je odprlo številne možnosti za soočenje najrazličnejših sodobnih pogledov na sklop vprašanj, ki jih po­ daja »demografska eksplozija« v svetu in n jen specifični, a zelo raznoliki odmev v naših razmerah. Povsem razum ljivo je, da je bilo na ohridskem posvetovanju največ po­ zornosti nam enjene današnji domači aktualni problem atiki prebivalstvenega razvoja, njegovim najrazličnejšim ekonomskim, socialnim in demografskim struk turam in njegovi prostorski razmestitvi. V navedenih dejavnikih in pojavih so nam reč začrtani vzroki in posledice hitrih, ponekod tudi prav akutnih sprememb, ki so ponavadi tako značilne za naš družbeno-gospodarski razvoj v zadnjih dveh desetletjih in pol. Prav zategadelj nas ne preseneča spoznanje, ki je bilo v Ohridu ponovno potrjeno, da je potrebno celokupno prebivalstveno problem atiko naše države, bodisi kot celote, bodisi po njenih posameznih predelih, razčleniti, osvetliti in prikazati v kompleksni luči so­ dobnih demografskih, socioloških, ekonomskih, geografskih, etnografskih, ur- banistično-planerskih, politoloških, socialnih, prosvetnih, zdravstvenih in d ru ­ gih procesov. Samo v takšni mnogostranski in interdisciplinarni osvetlitvi in prikazu našega sodobnega prebivalstvenega stan ja smemo pričakovati tudi sm otrnih in celovitejših »napotkov« za nadaljn je u re jan je , usm erjanje in reševanje različnih vidikov našega današnjega prebivalstvenega stanja. Celotno delo simpozija se je odvijalo na treh plenarnih sejah ter v dveh sekcijah, ki sta imeli tudi vsaka po tri seje. Na plenarnih zasedanjih sim­ pozija je bilo podanih okrog 20 referatov; p rav toliko smo jih slišali tudi v sekciji za demografijo, medtem ko je v sekciji za geografijo prebivalstva nastopilo blizu trideset referentov. P rav značilno je, da je tokra t bilo največ aktivnih udeležencev (referentov) na simpoziju iz SR Srbije (46) in samo 12 jih je prišlo iz vseh drugih republik, razen iz SR Crne gore. Zanimivo je tudi vedeti, da so geografi iz SR Srbije za ta simpozij pripravili k ar 21 referatov, k a r predstavlja dobri dve tre tjin i referentov iz vrst geografov (30). K temu smemo še dodati, da je tudi ohridsko posvetovanje o prebivalstvu ponovno potrdilo močan vzpon in razvejanost geografske stroke, ki se raz­ v ija na Kosovem; k a r štirje geografi s prištinske univerze so za ta sim­ pozij priprav ili zanimive in metodološko dobro zasnovane referate. Zašli bi preveč v podrobnosti, če bi v tem poročilu želeli zajeti in p ri­ kazati vse referate in vsebinsko bogato diskusijo, ki se je razvijala ob njih. Zdi se mi potrebno, da iz množice izberem nekaj najpom em bnejših in to ne glede, ali so bili ti referati podani na plenarnih sestankih ali na sejah obeh sekcij. V vrsti referatov s splošno in načelno problem atiko naj omenim nasled­ nje: J. K l a u z e r : Populacijska politika v Jugoslaviji, S. K r a š o v e c : Problem i kontrole ali stih ije gospodarskega in prebivalstvenega razvoja, M. R a d o v a n o v i č : N ekatera metodološka vprašanja geografije prebival­ stva, M. H a m p 1 in Z. P a v l i k : Problem regionalne analize v demogra­ fiji, V. K l e m e n č i č : Prispevek k tipologiji regionalne diferenciacije p re ­ bivalstva industrijske družbe, V. V. P o k š i š e v s k i j : O pomenu etničnih dejavnikov za geografsko in demografsko proučevanje prebivalstva in pro­ blemi etničnega k a rtiran ja in V. D u r i č : T ransform acija in polarizacija aktivnega prebivalstva kot posledica novih družbeno-gospodarskih gibanj. Na simpoziju je bila p recejšn ja pozornost posvečena tudi ožjim demo­ grafskim vprašanjem . V okviru te tem atike je potrebno omeniti vsaj nasled­ n je prispevke: D. B r e z n i k : Sedanja stopnja in bodoče težnje v gibanju fertilitete in m ortalitete prebivalstva Jugoslavije (po starostnih skupinah), L. S o k o l o v : Vzroki in posledice regionalnih razlik v nataliteti, m ortaliteti in prirodnem prirastku prebivalstva Jugoslavije, M. R a n č i č : N ekateri demografski aspekti proučevanja m igracij v Jugoslaviji, V. G r a m a t n i - k o v s k i : Značilnosti povojnega prirodnega p rirastka prebivalstva v SR Ma­ kedoniji, M. B a j i č : Značilnosti prirodnega p rirastka in gibanja prebival­ stva v Vojvodini po drugi svetovni vojni in R. B a k i č : G ibanje natalitete, m ortalitete in prirodnega p rirastka v SAP Kosovo od 1948 do 1971 idr. Večje število referentov je prikazalo in osvetljevalo problem atiko p re ­ bivalstvenih selitev. Med temi naj bodo omenjeni: M. L u t o v a c : Stara Raška — emigracijsko področje, M. V e s i č : Zm anjševanje delovne sile na podeželju kot posledica selitev v tujino, M. N a t e k : Vpliv gospodarske raz­ vitosti na selitve prebivalstva v SR Sloveniji (od 1961. do 1970. leta), D. P a v ­ l o v i č : Selitvena dinam ika prebivalstva Vojvodine po drugi svetovni vojni, M. K o s t i č : Selitve in poreklo prebivalstva v srednjem Ponišavlju, J. Č i ­ r i č : Prebivalstvena g ibanja v makroregionalnem prostoru Niša; E. P e s i č je poročal o današnjih selitvah v Mačvi, D. M i l a n o v i č o m igracijskih procesih na področju K raljeva, M. R a d o v a n o v i č e v a pa na območju Knjaževca. Zanimivo in geografsko vsestransko osvetljeno je bilo predavanje K. R i s t i č e v e »Prebivalstvo in naselja v porečju gornje Toplice in ten­ dence prihodnjega razvoja«. Številni referenti so obravnavali procese in posledice deagrarizacije in urbanizacije te r pojave, ki so s tema poglavitnima procesoma neposredno po­ vezani. V te j zvezi je bilo izredno zanimivo predavanje M. C h i l c z u k a o spremembah v struk tu rah podeželskega prebivalstva in njihov vpliv na vaška naselja na Poljskem. Navesti je treba še nekatere druge referate o te j pro­ blem atiki: S. M i r i c : Vpliv današnje km etijske proizvodnje na zm anjšanje agrarnega prebivalstva, M. P a n o v : P rim erjava demografskih elementov med področji depopulacije in področji em igracije (na prim erih SR Makedo­ nije, P. K i r o s k i : M akedonska mesta kot doselitvena žarišča, V. R u - d i č : Problem i urbanizacije P rokuplja glede na doseljevanje prebivalstva; D. D a b i č : Pomen prom etne in frastruk tu re pri urbanizaciji vaškega preb i­ valstva SR Srbije, B. S. H o r e v : Prostorska diferenciacija mestnega okolja in demografski procesi, Q. L l e s h i : Prostorski odraz povojne urbanizacije Kosova; o povojni dinam iki rasti števila prebivalstva v mestih SAP Kosovo je poročal E. D u k a g j i n i , medtem ko je J. M a r k o v i č referiral a) o ekstrem nih prim erih populacijske rasti in depopulacije v naseljih Jugosla­ vije v letih 1961—1971 in b) o dinam iki rasti števila prebivalstva v obmejnih mestih Jugoslavije. Posebna tem a je bila posvečena kartografskem u prikazovanju prebival­ stvenih pojavov in njihovih procesov. O tem so poročali: S. N i k o l i č : Vpliv različnih metod kartografskega ponazarjan ja na stopnjo generalizacije k a rt o prebivalstvu; L. S r e t e n o v i č je predstavil metodologijo kartiran ja gostote obljudenosti, medtem ko je M. M i š k o v i č spregovoril o idejnem pro jek tu A tlasa prebivalstva v SR BiH. To poročilo smem skleniti z naslednjim i spoznanji. Letošnje ohridsko posvetovanje o prebivalstvu Jugoslavije je bilo doslej največja tovrstna stro­ kovna m anifestacija p ri nas. Na simpoziju je prišlo do široke in kritične izm enjave rezultatov raziskovanj z najrazličnejših področij prebivalstvene problem atike. P ri tem velja še posebej poudariti, da je bila vloga geografov v raziskovanju prebivalstvenih struk tu r in njihovih procesov izredno po­ membna, k a r se je navsezadnje pokazalo tudi v deležu njihove zastopanosti bodisi med referenti bodisi med udeleženci simpozija. P rav tako ne moremo mimo spoznanja, da sta bila ves čas posvetovanja delež in aktivnost mladih raziskovalcev, k i se ukvarja jo s prebivalstveno problem atiko, izredno vidni in močno prisotni. V tem je najbrže tudi (zadostno) zagotovilo, da veda o prebivalstvu kot celoti ali pa v posameznih strokah, ki se ukvarja jo s p ro­ učevanjem njegovih pojavnih oblik in procesov, ne bo stagnirala, temveč da bo stopala vzporedno z napredkom v drugih deželah. Vsekakor pa nam je ohridski simpozij o prebivalstvu nudil zanimiv vpogled v prebivalstveno problem atiko Jugoslavije in v stan je te r razvitost znanstvenih disciplin, ki se ukvarja jo s tovrstnim i proučevanji. Milan Natek Poročilo o delu geografskega društva (Poročilo predsednika UO GDS za obdobje od 21. aprila 1972 do 6. oktobra 1973 na zborovanju v Rogaški Slatini) Petdeset let uspešnega dela slovenskih geografov, organiziranega v okviru posameznih geografskih institucij in geografskega društva, k i smo ga obeležili lani, je pripeljalo našo stroko do pomembnega mesta v naši strokovni in družbeni sferi. G eografija se je zlasti v zadnjih letih močno okrepila na znanstvenem področju in postala aktivni činitelj na številnih področjih druž­ benega življenja. Geografske prireditve v jubilejnem letu so to spoznanje še potrdile; na geografskem simpoziju o severovzhodni Sloveniji v Mariboru in na simpoziju o socialno-gcografskih aspektih socialnega razlikovanja med slovenskimi pokrajinam i v L jubljani smo predstavili geografsko raziskovalno delo zadnjih desetih let. Petdesetletnica je zavezala slovenske geografe, da v bodoče dosežemo še večje delovne uspehe in da se še aktivneje vključim o v razvoj naše samo­ upravne skupnosti. O rganizirano povezovanje in delovanje v okviru društva in institucij je prav v zadnjem letu našlo vso podporo tudi pri Republiški konferenci SZDL. Republiška konferenca želi prav s pomočjo društev okrepiti