Brača Karlo i Nikola Benzlger n Elnsiedelnu, Švajcarska.

O blažena Mati! naše zveličanje je v
Tvojih rokah. (Sv. Bonov.)

DUŠA POPOLNA,

ali

molitve, prigovori iii sli

za dušo

Dušna pomoč za pravične kristjane.

Dušne pomoči četerte bukve.

Na svitlo dal

JANEZ ZUPANČIČ,

nekdanji duh. pomočnik v Moravčah.

Z dovoljenjem ris. čast. Ljubljanskega škofijstva.

Drugi nespremenjeni natis.

V LJUBLJANI, 1887.

Zal. družba sv. Vincencija.

Dobiva se v „Katoliški Bukvami" v Ljubljani,

JŠk,

Vse k veči časti
Trojno Edinega Boga,

Marije, Pomoči kristjanov,

Sv. Jožefa, varha in rednika Jezusovega,
In k zveličanju duš!

Amen.

71 £

&  *!•> <«f«» i«|čr^w ~š»|^ ^

Predgovor

dragim čitateljem bukvic: „Duša
popolna".

f^t^ljubljena kerščanska duša! vpervič
'p si pri sv. kerstu, drugič pri sv. birmi
s  in potem že mnogokrat pri sveti
spovedi in pri sv. obhajilu, obljubila, da
hočeš natanko po Jezusovih naukih in
zgledih živeti. Zveličar ti pa zapoveduje,
rekoč: »Bodite popolni, kakor je vaš
Oče nebeški popolen«. (Mat. 5, 48.) Se
ve, da ti ni mogoče, da bi bila tako

1 *

4

popolna in sveta, kakor je Bog sam;
ali skerbeti vendar moraš, da dosežeš
tisto stopinjo popolnosti in svetosti, ktera
ti je mogoča.

Kaj ti je pa storiti, da boš v po¬
polnosti napredovala, ljubljena duša? Po¬
slušaj rada lepe nauke duhovnih učenikov
in svojega skerbnega spovednika, in živi
po njih opominovanji, da boš vedno
popolniši; beri pa tudi bukvice: »Duša
popolna«. Iz njih se boš naučila, v čem
resnična popolnost obstoji, ktere so njene
stopinje, in kako moraš v čednostih,
ktere so jedro popolnosti, po lepih naukih
in zgledih svetnikov in svetnic Božjih
napredovati. Učila se boš iz njih tudi
mnogo pripomočkov k popolnosti po¬
trebnih. Ker ti je pa dobro znano, da
brez obilne pomoči Božje milosti nisi
zmožna kaj dobrega misliti, govoriti ali
storiti: prosi pogostoma kleče pomoči
z nebes, ter reci:

5

Blagoslovi, o Gospod Bog! na
prošnjo Jezusa, Marije in sv. Jožefa te
bukvice in mene, ki jih berem; očisti
moje omadežano serce tako, da bo pri¬
pravno sprejeti seme Tvoje besede v
knjižici čitane, in da obrodi v njem
stoterni sad: da ga vnema za popolnost,
ga vterjuje v čednostih, povzdigne tukaj
na zemlji na najvikši stopinjo popol¬
nosti in svetosti, po smerti pa vživa v
nebesih veselje, od kterega pravi sveti
Pavel: »Oko ni videlo, uho ni slišalo,
in v serce človekovo ni prišlo, kar je
Bog pripravil tem, kteri ga ljubijo«.
I. Kor. 2, 9.

Moli, ljuba duša! pred čitanjem
slednjega prigovora naslednjo molitvico
k sv. Duhu:

O Bog! ki si serca vernih po raz¬
svetljenji sv. Duha učil; dodeli nam v
ravno tem Duhu vselej, kar je prav,
spoznati in misliti, in se vselej njegove

6

tolažbe veseliti. Po Kristusu Gospodu
našem. Amen.

Ceščena si Marija . . .

Citanje slednjega prigovora skleni
z naslednjo molitvico:

Molitev sv. Bernarda k Materi
Božji, in molitev sv. Terezije k
sv. Jožefu.

Spomni se, o premila Devica Marija,
in predobrotljivi sv. Jožef, da še nikoli
ni bilo slišati, da bi bil kdo zapuščen, ki
je pod Vajno brambo pribežal, v Vajno
pomoč klical, se priporočal Vajni pri¬
prošnji. S takim zaupanjem navdušen k
Vama, o devic Devici! pritečem, k Vama
pridem, pred Vama zdihujoči grešnik
stojim. O Mati in Varh večne Besede!
nikar ne zaverzita mojih besedi, temuč
milostno me slišita in uslišita. Amen.

Češčena si Marija! . . .

PERVI DEL.

Naj potrebniši molitve v cerkvi.

(Da utegneš knjigo rabiti tudi v cerkvi pri Božji
službi in popred, ali pa potem nekoliko o po¬
polnosti eitati, zato se nahaja zdaj I. Del.)

L Sveta maša.

Molitev pred sv. mašo.

Sprejmi, o presveta Trojica! to
daritev svete maše v Svojo naj
vikši čast in hvalo, v spomin in
počeščenjo bridkega terpljenja in
grenke smorti Jezusove na svetem
križu, v zahvalo za vse meni in
vsem ljudem podeljene milosti in

8

dobrote, v zadostenje za vse moje
pregrehe, v prošnjo za vse milosti, ki
so k zveličanju moje uboge duše po¬
trebne in koristne, v tolažbo in pomoč
vsim živim in mertvim, zlasti pa v
podeljenje te ... in te .. . milosti.
Dodeli mi milost, pri ti sveti daritvi s
tako pobožnostjo pričujočemu biti, s
kakoršno bi bil pričujoč, ko bi bil
na gori Kalvariji takrat, ko je Jezus
na sv. križu visel, terpel in umeri.

0 preblažena Devica in Mati
Božja Marija! ki si pod križem
stala, ko je Jezus na njem terpel
in umeri: prosi za-mo Boga, da
bom z naj veči pobožnostjo pri tej
presveti daritvi, kjer se tvoj Božji
Sin vnovič, pa nekervavo svojemu
nebeškemu Očetu daruje.

Nasledvajo molitve pri sv. maši, ki
nam pred oči stavijo terpljenje in smert
Jezusa Kristusa.

9

Pristop.

Mašnih gre h oltarju, Kristus gre
z učenci na OljsJco goro. Mašnih moli
pred oltarjem priklonjen, Kristus moli in
hervav pot poti.

Trikrat, o Jezus! si molil na
Oljski gori k svojemu nebeškemu
Očetu z obrazom do zemlje pri¬
klonjen, ter si zavoljo mojih grehov
kervav pot potil. Žalosten si bil
do smerti iz ljubezni do mene. Oh !
naj ne bo tvoj kervav pot, tvoja
za-me prelita kri nad menoj zgub¬
ljena. Odpusti mi vse moje grehe,
ki so bili vzrok tvoje žalosti, tvo¬
jega kervavega potu, vsega tvojega
bridkega terpljenja in tvoje grenke
smerti na križu. Iz serca obžalujem
in objokujem vse moje grehe, kakor
jih sedaj tudi mašnik pred altarjem
obžaluje, ker sem ž njimi tebe, naj

10

veči, vse ljubezni vredno dobroto
in lepoto razžalil.

Mašnih poljubi oltar , Judež pa
Jezusa. Mašnih moli:  „Kirije eleison 11 ,
Kristusa duhovni v smert obsodijo, Judje
ga zasramujejo, Peter pa zataji.

Iz ljubezni do mene, o Jezus!
si so dal s kušljejem izdati, potem
vjeti, pred Ana in Kajfeža peljati,
od Judov v smert obsoditi, in vso
noč od njih neusmiljeno zasramo¬
vati, zaničevati in s pestmi biti, od
Petra pa trikrat zatajiti; zavoljo
vsili tistih bolečin in zasramovanj,
ktere si tisto noč za-me z naj veči
poterpežljivostjo preterpel, in zavoljo
tiste žalosti, ktero si občutil, ko te
je Peter trikrat, jaz pa brez števila
velikokrat s svojimi grehi zatajil,
te prosim, dodeli mi milostljivo, da
sveto vero vselej očitno, brez strahu
spoznam in po nji živim; in varuj

11

me, tebe še kdaj s kakim grehom
zatajiti, žaliti, zaničevati in zasra¬
movati.

Mašnih moli „Gloria“, list in evan¬
gelij.  — Jezusa peljajo k Pilatu in ga
tožijo; Pilat ga pošlje h Herodu , hi ga
zasmehuje in zopet k Pilatu pošlje, kjer
ga Judje zopet tožijo in zasramujejo,
ter Barabu zadej stavijo.

Usmili se me, pred Pilatom
krivo toženi Jezus! in dodeli mi
milost, tako živeti, da bom kdaj v
tebi zagledal milega, ne pa ostrega
Sodnika, da se pred tvojim sodnjim
stolom tožbe hudobnih duhov ne
bom bal.

0 Jezus! ki si iz ljubezni do
mene zaničevanje in zasramovanje
hudobnega Heroda, ki te je ko ne¬
umneža z belim plajšem ogerniti
dal, tiho in voljno prenašal: ne
pripusti, da bi te tudi jaz sedaj

12

s svojimi grehi zaničeval in zasra¬
moval, ampak daj mi milost, da te
častim s svetim življenjem, sodnji
dan pa na tvojo desno stran med
tvoje izvoljene postavljen, od tebe
častitljivo sodbo svojo zaslišim.

0 Jezus! zarad poterpežljivosti,
s katero si voljno poslušal, kadar
so hudobni Judje za Baraba prosili,
in tebe pogubili: te prosim, ne pri¬
pusti, da bi jaz kdaj kakošno stvar
bolj ljubil, kakor tebe ; zakaj ti edini
zaslužiš, od mene ljubljen biti.

Darovanje.

Mašnih odkrije kelih in daruje ,
Kristus je oblačil oropan in neusmiljeno
bičan. Mašnik kelih pokrije , Kristus s
ternjem kronan. Mašnik umiva roke ,
Pilat je umival si roke. Mašnik se k
ljudem oberne, Pilat reče k Judom ober-
njen: Glej , človek!

13

O Jezus ! zavoljo tistih nešte-
vilnih kapelj tvoje sv. kervi, ki je
tekla pri neusmiljenem bičanji tvo¬
jega naj svetejšega telesa, te prosim,
nikar ne dopusti, da bi svoje telo
kdaj oskrunil z gerdo nesramno ne¬
čistostjo, ki je bila poglavitni vzrok
tvojega bičanja. Daj, da raji umerjeni,
kakor se kdaj s svojimi očmi, s svojim
jezikom, s svojimi ušesi, s svojim
telesom, ali s svojo dušo zoper an-
geljsko čednost, sveto čistost pre¬
grešim.

O Jezus! po strašnih bolečinah,
ktere si prestal, kadar so tvojo sveto
glavo s ternjem kronali, te prosim,
prebodi moje meso s svojim svetim
strahom, in dodeli mi milost, da
sebe vedno zatajujem in da bom
tako vreden spoznan, kdaj v ne¬
besih s krono veličastva od tebe
kronan biti.

14

O Jezus! ti si od Pilata ves ne¬
dolžen spoznan ; oh ! jaz pa sem ves
kriv. Jaz sem grešil. Oh! operi me
bolj in bolj mojih grehov. Očisti me
vso hudobije, ker vem, da nič ne¬
čistega v nebesa ne more.

Nebeški Oče! poglej s ternjem
kronano glavo svojega Sina. Glej
njegovo s pljunki omadežano in z
udarci razbito obličje ! Glej njegovo
vse raztepeno, vse ranjeno telo! in
bodi mi milostljiv. 0 Jezus! tudi ti
bodi mi milostljiv takrat, kadar bom
postavljen pred tvoj sodnji stol, in
bom odgovor dajal od vsega svojega
življenja.

Mašnih moli predglasje  — Kristus
je h smerti obsojen.

0 Jezus! bodi zahvaljen, ker si
sodbo toliko zaničljive smerti za-me
radovoljno slišati hotel, akoravno si
bil ves nedolžen! Oh, dodeli mi

15

milost, da svoje življenje zdaj tabo
začnem in tudi tako sklenem, da
ne bom kdaj slišati mogel sodbe
večnega pogubljenja zavoljo svojih
grehov. Kadar boš prišel sodit, oh
nikar me ne za verzi! Takrat me
prištej tistim, ktere boš z veselimi
besedami poklical v večno veselje!

Mašnih tiho moli  — Kristus nese
tiho težki križ.

Zahvalim te, o Jezus! da si za¬
me težki križ veselo zadel na svoje
kervave rame, in nesel na goro Kal¬
varijo v neizrečeno velikih bolečinah
med zaničevanjem, brez vse pri¬
tožbe, in si trikrat pod njim padel.
Povej, ljubi Jezus ! zakaj je bil tvoj
križ tako močno težek? Vem, zakaj
je bil tako težek. Moji grehi so
bili, kteri so ti križ tako težek
delali. Vsi moji grehi so bili nanj po¬
loženi ; in ti si hotel ves dolg mojih

16

grehov s svojo smertjo na križu pri
svojem nebeškem Očetu poplačati.
Neskončna zahvala naj ti bo, o Jezus!
za tvojo neskončno milost, da si hotel
za moje grehe terpeti in umreti. O
terpeči Zveličar! usmili se me, in od¬
pusti mi vse moje grehe; usmili se pa
tudi vsi h, za ktere sem dolžan moliti,
in za ktere sem obljubil moliti.

Mašnih spremeni hruli in vino v
Jezusovo telo in Jezusovo hri, Kristusa
na križ pribijejo.

0 moj Jezus! po neznanih bole¬
činah, ktere si preterpel, ko so ti tvoje
svete roke in noge pribijali z veli¬
kimi žeblji na križ, in zavoljo drage
takrat prelite ker vi, te prosim: od¬
pusti mi vse grehe, ktere sem kdaj
storil s svojimi rokami ali s. svojimi
nogami. In dodeli mi gnado, da za-
naprej svoje roke in svoje noge le v
tvojo službo obračam.

17

Povzdigovanje.

Mašnih povzdigne sv. Bešnje Telo,
Kristus je na leriš povzdignjen.

0 Jezus! verujem v te! 0 Jezus!
upam v te! 0 Jezus! ljubim te čez
vse. Ti si tukaj pričujoč, ki si se na
križu povzdigniti dal. Molim to, moj
Bog in moj Gospod! Bodi milostljiv
meni ubozemu grešniku!

Mašnih povzdigne sv. Kri, Kristus
toči na hrižu svojo sv. Kri,

0 Jezus! verujem v to ! 0 Jezus !
upam v te! 0 Jezus! ljubim te čez
vse! Tvoja sveta Kri je tukaj, ktero
si nekdaj na križu prelil. Molim te
in te prosim, naj ne teče zastonj za¬
me, moj Bog, in moj Gospod! Bodi
milostljiv meni, ubozemu grešniku!

Mašnih moli tiho. Kristus visi in
terpi tiho tri ure na hrižu.

0 Jezus! tri ure si visel na križu
v neznanih bolečinah. Oh, to so bile

2

18

strašne ure! Tri ure si bil vsmertnili
težavah! Oh, usmili se me v vsili
mojih težavah, zlasti v mojih smortnih
težavah. Ne pušaj v pogubljenje
moje duše, za katero si mogel toliko
terpeti. Stoj na strani vsim tistim,
ki so sedaj v smertnik bridkostih.
Usmili se vsili vernih duš v vicah;
zlasti pa teh . . . in teh . . . Meni
pa daj milost, da tako živim, da
kdaj srečno umerjeni.

Mašnih moli: Oče naš , Kristus
govori sedemkrat na križu.

0 Jezus! ki si za sovražnike
molil, prosi tudi za-me nebeškega
Očeta. Kakor si skesanemu razboj¬
niku sv. raj obljubil, vzemi tudi mojo
dušo v sv. raj. Kakor si sv. Janeza
pod križem Mariji izročil, izroči tudi
mene v varstvo Marije, moje ne¬
beške Matere. Zavoljo tvojega pre-
bridkega zapušenja na križu, ne za-

19

pusti mene sedaj in v moji zadnji
uri. Zavoljo tvoje velike žeje, dodeli
mi serčno hrepenenje, tebe zmeraj
bolj ljubiti in ti zvestejši služiti. Ka¬
kor si ti dopolnil voljo svojega ne¬
beškega Očeta, daj tudi meni vse
spolniti, kar ti, o Jezus! od mene
tirjaš. Po tvojem zgledu zdihnem
sedaj, in želim zdihniti v zadnji uri:
Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo!

Mašnih razdeli sv. Hostijo , Kristus
umerje.

0 Jezus! iz gole ljubezni do
mene umerješ na križu. Priserčno
te zato zahvalim. Pa prosim te, daj
mi milost, da zanaprej le iz ljubezni
do tebe živim, terpim in umerjena.

Mašnih se terha na persi, rekoč:
Jagnje Božje. Pri Jezusovi smerti se
ljudje na persi terhajo in spreobernejo.
Kristusovo stran prebodejo.

0 Jezus! tudi mene vsega spre-
oberni. Očisti moje serce vsili mojih

2 *

20

grehov, in daj mi čisto, ponižno,
skesano, tebi dopadljivo serce! Zato
se terkam na svoje poterto serce, in
rečem poln kesanja in zaupanja:
Jagnje Božje! ki grehe sveta od-
jemlješ, usmili se me! . . . . usmili
se me! . . . . usmili se me!

Obhajilo.

Mašnih se obhaja , Kristus je po¬
kopan.

0 moj Jezus! iz serca te ljubim,
in te želim prejeti. O kako bi bil
srečen, ko bi te smel z mašnikom
vred zavžiti! Pa nisem vreden, da
greš pod mojo streho. Vendar pa
hrepenim po tebi, o moj Jezus! Ve¬
rujem v tebe, o moj Jezus! Upam
v tebe, o moj Jezus! Iz serca te
ljubim, o moj Jezus! Prosim te
ponižno, očisti moje serce vsega,

21

kar ti ne dopade; zakaj vse to
obžalujem iz ljubezni do tebe. Pri¬
pravi v mojem sercu sebi spodobno
stanovanje! Dodeli mi, da te vselej
vredno in z naj veči pobožnostjo
prejmem! Takrat, ko se bom s tega
sveta ločil, daj, da vredno in po¬
božno sv. popotnico prejmem.

Mašnih moli zadnje, molitve , Kristus
ostane še 40 dni na svetu.

0 Jezus! še štirdeset dni ostaneš
pri aposteljnih, jih tolažiš in učiš.
Ostani pri meni s svojo milostjo, in
s svojo tolažbo do konca mojega
življenja.

Mašnih blagoslovi ljudi, Jezus bla¬
goslovi aposteljne, gre v nebo in pošlje
sv. Duha.

0 Jezus! blagoslovi vse moje
misli, besede in djanja. Blagoslovi
moje življenje in mojo smert! In
pošlji mi z nebes sv. Duha, da me

22

krepča v skušnjah, uči in vodi v
nevarnostih, vnema k Božji službi
in vžge moje serce z ognjem svoje
ljubezni, da se danes in vselej greha
varujem, dobro storim, in voljno
terpim, ter po srnerti v nebesa
pridem, kjer te bom ljubil in hvalil
vekomaj. Amen.

Po sv. maši.

Oče nebeški! odpusti mi vse,
karkoli sem se kdaj pregrešil pri
daritvi sv. maše, in dodeli mi vse
tiste milosti, ktere obilno deliš njim,
ki so pobožno pid daritvi sv. maše.
0 Jezus! vse, kar bom danes mislil,
želel,govoril in storil, terpel in opustil,
vse naj bo tebi v čast, vse iz ljubezni
do tebe. O Marija! naša ljuba Gospa
presvetega Serca, prosi za nas Boga!

23

II, Sveta pokara,

Molitve pred sv. spovedjo.

0 moj usmiljeni Zveličar! kteri
si vsaki čas pripravljen grešnike
sprejeti, in jim grehe odpustiti, če
se skesani k tebi povernejo: poglej
tudi mene ubozega grešnika, kteri
se z mnogimi nezvestoba mi in pre¬
grehami obtežan zopet k tebi nazaj
povernem, da bi v zakramentu svete
pokore odpušanje zadobil. Napolni
me z milostjo sv. Duha, da se vsili
storjenih grehov spomnim, daj mi
tudi milost, da njih hudobijo in
gnjusobo prav spoznam in omehčaj
mojo voljo, da jih iz ljubezni do
tebe obžalujem in za vselej za¬
pustim.

24

Sveta Marija, Mati milosti Božje
in pribežališč vsih ubogih grešnikov!
ki si toliko ljubeznjiva vsim greš¬
nikom, ki žele resnično obžalovati
svoje grehe, stoj mi sedaj na strani
s svojo mogočno milostjo, da to sveto
spoved dobro opravim, v nji od-
pušanje in milost resničnega spre-
obernjenja zadobim.

(Sedaj izprašaj svojo vest; potem
obudi kes in moli tako:)

Sedaj spoznam svoje grehe in
njih hudobijo. Kam hočem iti, kakor
k tebi, o križani Jezus! Tvoje pre¬
svete rane so moje upanje, in tvoje
razpete roke moja tolažba. Poln
zaupanja klečim pred teboj, ves
žalosten terkam na svojo grešno
serce in kličem: 0 Gospod, bodi
mi milostljiv ubogemu grešniku!
Usmili se svoje revne, uboge stvari,
in daj mi pravo priserčno žalost

25

čez vse moje grehe! Daj mojim
očem bridke solze, da objokujem
svojo nezvestobo. Glej! iz serca mi
je žal, da sem zopet razžalil tebe,
onečastil tvojo sveto za-me prelito
rešnjo Kri, svojo dušo omadeževal
in svetega Duha izpodil iz svojega
serca. Spoznam svoj veliki dolg;
pripravljen sem v ponižnosti se obto¬
žiti tvojemu mašniku, pripravljen
sem tudi vse storiti, kar tirja tvoja
Božja pravica, samo da zadobim
zopet ljubezen tvojega presvetega
Serca.

O Gospod! ozri se na me, in
blagoslovi moj terdni sklep, ki ga
sedaj v tvoji presveti pričujočnosti
storim, da nočem nikdar več tvoje
Božje ljubezni z nobenim grehom
ne razžaliti, temuč sklenem resnično,
skerbno se varovati in ogibati vsega,
karkoli bi bilo tvojim prečistim očem

26

nedopadljivo. O moj nebeški Oče!
nikdar ne dopusti, da bi se kdaj
še z grehom ločil od tebe! Raji
me tepi, pošlji mi nadloge, ali pa
me pokliči iz tega grešnega življenja,
ako previdiš v svoji vsegavednosti.
da bi imel zopet zapraviti tvojo
milost in prijaznost, in žaliti tebe,
svojega Očeta, Stvarnika in svojega
Gospoda.

0 moj preljubeznjivi Jezus! glej,
kakor skesana Magdalena, se veržem
k tvojim svetim nogam, z žalostnim
sercem jih objamem in poljubim,
ter bridko zdihujem: Usmili se me!
Odpusti mi! o Gospod, odpusti mi!
Oh, da bi mogel svoje grehe zbrisati
in zmiti s solzami, kakor nekdaj
Magdalena- pri tvojih nogah. O Jezus !
nadomesti moje pomankljive solze
s svojo presveto kervijo, ki je tako
obilno tekla za-me na lesu svetega

27

križa. Tvojih nog se oklenem in
spustiti jih nočem, dokler me ne
blagosloviš, dokler ne slišim iz tvojih
ust tolažljivih besedi: „Odpušeni

so ti tvoji grehi". Mat. 9, 2.

(Če ti je kak pregrešek v navado
prišel, stori terden sklep, grešne prilož¬
nosti se varovati, in se vsili potrebnih
pripomočkov poshmti, da se v greh zopet
ne poverneš.)

Molitev po sv. spovedi.

0 Gospod! naj ti bo dopadljiva
ta moja spoved. Kar je pa po-
mankljivega pri obžalovanji mojih
grehov, ali pri spovedi, to, o Go¬
spod ! naj nadomesti tvoja dobrota,
tvoja milost. In po tvojem usmiljenji
naj bodo zbrisani vsi moji grehi
tudi v nebesih na prošnje tvoje pre-
blažene, vselej deviške Matere Marije
in vsih tvojih svetnikov.

28

O moj Bog! dolgo, dolgo si
na-me čakal, ne bom dalje odlašal,
vsega se ti darujem. Glej, tukaj sem ;
sprejmi me v svoje naročje, sedaj
se ti dam popolnoma vsega. 0 ne¬
dolžno Jagnje Božje! očisti me bolj
in bolj s svojo sveto Kervijo, od¬
pusti mi vse razžaljenja, ki sem ti
jih prizadel, in vnemi me potem s
svojo sveto ljubeznijo. Ljubim te
čez vse, ljubim te iz vgega svojega
serca. Nihče ni vrednejši moje lju¬
bezni kakor si ti; saj me ni nihče
bolj ljubil na zemlji, kakor ti! Mati
Božja, moja besednica Marija! prosi
za-me in stori, da resnično in za
vselej čez vse ljubim svojega Boga.


‘29

Molitve pred sv. obhajilom.

Verujem, o moj Jezus! da si
v sv. Eešnjem Telesu resnično pri¬
čujoč, ravno tisti, ki te je Marija
Devica spočela od sv. Duha in v
Betlehemu rodila, ktori si na križu
za nas terpel in umeri, in sedaj v
nebesih sediš na desnici Boga Očeta,
v sv. Rešnjem Telesu pa živiš na
zemlji med nami. Verujem, da po
vrednem svetem obhajilu se s teboj
živo sklenem; po nevredno prejetem
sv. obhajilu bi te pa v svojem sercu
vnovič križal, in si jedel sodbo v
večno pogubljenje. Vse to verujem,
ker si ti vse to razodel; pomnoži,
o Jezus! v meni sv. vero.

30

O moj Jezus! terdno upam, da
mi to sv. obhajilo po tvoji milosti
ne bo v pogubljenje, ampak v večno
življenje; da mi boš sedaj odpušanje
grehov, po smerti pa večno zve¬
ličanje dodelil. Upam, da je v tem
zakramentu odpert studenec vsili
milost; da bom prejel, o Jezus!
tebe, da bom zamogel s tabo sklenjen
vse skušnjave hudobnih ljudi, vse
zalezovanje peklenskega satana in
svoje lastno hudo poželenje vselej
srečno premagati, ter si nezvonljivi
venec častitljive zmage privojskovati.
Vse to upam zato, ker si mi ti ob¬
ljubil. o Jezus! ki si vsegamogočen,
neskončno dobrotljiv in usmiljen ter
zvest v svojih obljubah. Poterdi, o
Jezus! moje upanje.

Ljubim te, o Jezus! ker si vse
ljubezni vreden. Iz gole ljubezni in
usmiljenja do nas si terpel in umeri,

31

si ta presveti zakrament postavil
in se sedaj z mano revno in ne¬
hvaležno stvarjo skleniti hočeš. O
ljubezen, o skrivnost ljubezni! Kaj
ti hočem dati, o Jezus! s čem ti
tvojo ljubezen poverniti, s ktero
mene ljubiš? S tem, da si bom
prizadeval tebe tako močno ljubiti,
kakor je človeku mogoče Boga lju¬
biti. O Jezus! vnemi z ognjem tvoje
velike ljubezni vsaj iskrico prave,
goreče ljubezni do tebe takrat, kadar
te bom prejel. Usliši sedaj mojo
ponižno prošnjo, in pomnoži takrat
v meni sveto ljubezen do tebe!

Kdo si ti, o Jezus! in kdo sem
jaz ? Ti si naj svetejši Gospod; —
jaz pa nečisti grešnik! Zato rečem:
Milost, o Jezus, milost! da se pre-
derznem tebi se bližati in te celo
v svojo revno serce prejeti! Nikdar
bi se ne prederznil k tvoji mizi

32

pristopiti, ako bi me ti tako lju-
beznjivo ne vabil. Pa ti ne vabiš
kar, ampak mi celo ostro zapove¬
duješ, cla naj pridem, in mi žugaš,
da ne bom imel deleža pri tebi,
če ne pridem. Čutim sicer veliko
težo svojih grehov, vso nečistost
svojega serca, vso nehvaležnost svo¬
jega življenja, vendar na tvoje vabilo
in na tvojo zapoved se upiram jaz,
nevredni grešnik, in pridem. Popred
pa še enkrat obžalujem svoje grehe,
in rečem z žalostnim sercem: 0 da
sem zamogel tako hudoben biti, in
tebe žaliti! Pa terdno sklenem: raji
umreti, ko grešiti.

Sedaj, o duša moja! hiti Jezusu
naproti, in terdno zaupaj, da tvojo
žalosti ni zavergel. No boj se, danes
Jezus še ni tvoj Sodnik, ampak je
tvoj usmiljeni Ženin, tvoj Odrešenik.
Zatorej z globoko ponižnostjo, gorečo

33

ljubeznijo in priserčnim hrepenenjem
se olepšaj, o duša! da Jezusu pri¬
praviš lep tron, na kterem bo
kraljeval, in tebi milosti delil. Po¬
vabi ga k sebi, rekoč: 0 Jezus!
ne mudi se dalje — pridi skorej
k meni.

0 Marija, sv. Jožef, vsi angelji
in svetniki Božji! podpirajte mojo
pobožnost, peljite me Jezusu na¬
proti, in v mojem imenu ga molite
in hvalite tisti čas, ko ga jaz pre¬
jemam, da moja pobožnost ne opeša.
0 Jezus! o Marija!

Molitve po sv. obhajilu.

0 Jezus! večna hvala ti bodi,
da si se ponižal v moje revno serce
priti. 0 ko bi se ti zamogel vredno
zahvaliti za tvojo neskončno veliko
ljubezen do mene nevrednega greš-

3

34

nika! Ker pa jaz tega storiti nisem
v stanu, torej ponižno prosim: Naj
te hvali zato večna ljubezen tvojega
Božjega Serca; naj ti zato svojo
hvalne pesmi prepevajo vse verste
zveličanih duhov; in naj te hvalijo
in ljubijo namesto mene zato vse
serca izvoljenih v nebesih in vsih
pravičnih na zemlji! Z njimi zedinjen
te hočem tudi jaz hvaliti in častiti
vse dni svojega življenja, ter vse
svoje misli, želje, besede in djanja
posvetiti popolnoma v tvojo sveto
službo.

Verujem, o Jezus! da si sedaj
v mojem sercu resnično in bistveno
pričujoč, kakor Bog in človek, z
dušo in s telesom. 0 da bi te za-
mogel resnično ljubiti iz vsega serca,
iz vse duše, tako, kakor si vreden
ljubljen biti! O, da bi te mogel
ljubiti s tisto gorečo ljubeznijo, s

35

ktero te ljubi Marija, tvoja pre-
blažena Mati, s ktero te ljubijo vsi
sveti angelji in izvoljeni Božji! Ker
pa vem, da te tako ljubiti nikdar
zamogel ne bom, te ponižno prosim,
o Jezus! vžgi moje serce z ognjem
svoje Božje ljubezni, da te bom vsaj
tako močno ljubil, kolikor te ljubiti
zamorem; da te ljubim čez vse;
da te ljubim le zavoljo tebe samega,
in zanaprej nič druzega ne ljubim,
kakor le tebe samega. Zato te po¬
nižno prosim, poterdi me s svojo
milostjo, in ohrani moje serce vedno
v svoji sveti ljubezni.

O Jezus! v zakramentu tvoje
presvete ljubezni si se meni danes
vsega dal; vsega so tudi jaz tebi
darujem. Stori z menoj, karkoli
hočeš. Vse moči svojega telesa in
svoje duše, svoje serce in svojo
voljo, vse ti dam. Naj ti dopade

3 *

36

ta moj dar! posveti ga in zedini
ga s tistim darom, kterega si ti na
križu svojemu nebeškemu Očetu pri¬
nesel, da bo popolni dar vreden
njegovega Božjega veličastva! Nikal¬
no pripusti, da še kdaj greh ali
svet gospodari čez me, ker si me
nasitil s svojim Mesom in napojil
s svojo Kervijo, in si v last vzel
moje serce.

0 Jezus! ponižno te prosim,
odpri svojo roko, in ozaljšaj mojo
dušo tako, kakor tebi dopade. Izpodi
iz mojega serca vse, kar ne dopade
tebi, ki si sama svetost. Očisti moje
telo, posveti mojo dušo, in vdeleži
me zasluženja tvojega bridkega torp-
ljenja in tvoje grenke smerti na
križu. Zedini se z menoj, o ljubljenec
moje duše! živi v meni, da tudi
jaz v tebi ostanem in tebi samemu
živim. Daj meni, pa tudi vsim, za

37

ktere sem dolžan moliti, vse tiste
in take milosti, ktere so nam naj
bolj potrebne. Brani me, da mi
sovražnik nič škodovati ne zamore;
pomagaj mi, da skušnjave, zlasti
tiste, ki me naj večkrat nadlegvajo,
vselej premagam. Pomagaj mi tudi,
da v dobrem rastem in se nikdar ne
ločim od tvoje svete ljubezni. Amen.

38

zveličanega mašnika

Leonarda Portu -Mavriškega

iz ostrejšega reda sv. Frančiška.

Molitev

pred svetim Križevim potoni.

Molimo.

Začni, prosimo, Gospod, s svojim
duhom našo djanje, in spremljaj
ga s svojo sveto pomočjo, da se
vso naše molitve in dela vselej iz
Tebe začno, in iz Tebe začete tudi
v Tebi dokončajo. Po Kristusu Go¬
spodu našem. Amen.

39

©aro vanj e

svetega Križevega pota.

0 moj dobrotljivi Jezus! ljubim
Te čez vse, ker si večna dobrota
in brezkončna milost. Zal mi je
iz celega serca, da sem kdaj Tebe,
o naj veči dobrota 1 razžalil. Da¬
rujem Ti ta sveti Križev pot k
Tvoji časti v spomin tistega težav¬
nega pota, po kterem si zavoljo
mene ubozega grešnika hodil. Želim
vsili odpustkov se vdeležiti, kteri
so za sveti Križev pot podeljeni,
torej tudi želim, vse tako opraviti,
kar in kakor je k zadobljenju od¬
pustkov storiti potreba. Prosim Te,
o Jezus! dodeli mi milost in moč,
da s tem svetim Križevim potom
v tem življenji tvojo milost, v pri¬
hodnjem pa večno veselje zaslužiti
zamorem. Amen.

40

I. Postaja.

Jezus je k smerti obsojen.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.
K. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli prečudno ponižnost svo¬
jega nedolžnega Jezusa, s ktero je
On krivično sodbo brez vsega zgo-
varjanja poslušal in sprejel. Tvoji
grehi so tiste lažnjive in krivične
priče, ktere so sodbo podpisale.
Hudoba tvojega jezika, s ktero si
se večkrat zoper Boga, in svojega
bližnjega pregrešil, je sodnika osle¬
pila, da je nedolžnega Jezusa k
smerti obsodil. Oberni se tedaj k
njemu, jokaj in zdihni bolj s sercem
kakor z ustmi:

0 moj ljubeznjivi Jezus! kako
nezmerna je tvoja ljubezen proti
meni ubogemu grešniku! Boš li
tedaj za nevredno (hudobno) stvar

41

ječo, vervi, verige in tepenje terpel
in k tako grozovitni smerti obsojen ?
Oh ! to je zadosti, raniti moje serce,
in objokovati vse pregrehe, ktere
sem s svojim jezikom storil. Obža¬
lujem jih tedaj, in kličem k Tebi:
O moj Jezus ! usmiljenje, prosim Te,
usmiljenje in milost, o Jezus!

Oče naš. češeena si Marija, čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

II. Postaja.

Jezus vzame križ na svoje rame.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.
R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, s kakšnim veseljem
in radovoljnim sercem dobrotljivi
Jezus sveti križ objame, in kako po-
terpežljivo tepenje in sovanje malo¬
pridnega ljudstva prenaša! Ti pa

42

poln nevolje in nepoterpežljivosti
bežiš pred križem, kar je mogoče!
Kaj ne veš, da se ne more brez
križa nebeško veselje zadobiti ? Oh!
objokuj svojo slepoto, oberni se k svo¬
jemu Gospodu, zdihni in reci mu:

Ne Tebi, o Jezus! temue meni
se spodobi križ. 0 težki križ! kte-
rega so moji grehi Tebi naložili.
0 ljubeznjivi Jezus! dodeli meni
svojo milost in moč, vse križe objeti,
ktere sem s svojimi grehi zaslužil.
Stori, da bom svoj križ voljno objel,
in se tako od sveta ločil; daj mi
tako ljubezen do križa, da bom
vselej s tvojo služabnico sv. Terezijo
voščil in želel: terpeti ali umreti,
umreti ali terpeti.

Oče naš. Oeščena si Marija, čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

43

III. Postaja.

Jezus pade pervič pod križem.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.
K. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej in premisli, kako tvoj
Jezus, zavoljo tolikanj prelite lcervi
ves oslabljen, pervič na zemljo pade.
Oh! kako je s pestmi bit, z nogami
teptan in sovan! Vendar ni ža¬
lovanja ali nevolje iz njegovih ust
slišati. Ti pa tarnaš in tožiš, če le
majhen križ občutiš, ali zoperno
besedo slišiš. Oh! sovraži svojo nc-
poterpežljivost, svoj napuh in svojo
neeimernost; zdihni k Jezusu:

O ljubeznjivi Jezus! poglej, jaz
naj bolj zaverženi grešnik klečim
pred tvojimi nogami. Oh, kolikrat,
in v kako velike grehe sem padel!
kolikrat sem se v globočino hudo¬
bije pogreznil! 0 Jezus, stegni svoje

44

rame, podaj mi svoje roke! Pomoč,
o Jezus! pomoči pri Tebi iščem,
da ves čas svojega življenja nikdar
nikoli v smertni greh ne padem,
in da tako v svoji zadnji uri svoje
zveličanje upati zamorem.

Oče naš. Oeščena si Marija, čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas.

IY. Postaja.

Jezus sreča svojo žalostno Mater.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.
R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh, kako veliko žalost in bo¬
lečino je občutilo serce Jezusovo!
Oh, s kakšno grenkostjo in žalostjo
je bilo napolnjeno Marijino serce,
kadar sta se srečala! Poslušaj, o
nehvaležna duša! „Kaj ti je storil
moj Sin? 11  kliče k tebi Marija. —

45

„ Kaj hudega ti je storila moja Mati ?“
te vpraša Jezus. Oh! zapusti že
enkrat svoje grehe, zavoljo kterih
midva tako žalost in martro terpiva.
0 grešnik! kaj praviš k temu ? Reci
tedaj, in zdihni s svojim sercem:

O Božji Sin Marije! o presveta
Mati mojega ljubeznjivega Jezusa!
ves raztert in ponižan klečim pri
vajnih nogah. Jaz sem tisti zdajavec,
s svojimi grehi sem brusil moč,
kteri je vajno serce ranil. Oh! meni
je iz serca žal; prosim vaji, od¬
pustita mi. Milost, o Jezus! milost,
o Marija! Po svoji veliki milosti mi
dodelita gnado, da nikdar več ne bom
grešil, temuč da bom vajno grenko
terpljenje in žalost noč in dan pre¬
mišljeval in svoj greh objokoval.

Oče naš. Oeščena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

46

Y. Postaja.

Simon iz Cirene pomaga Jezusu leriš nesti.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.
R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Spomni se, da si ti tisti Simon,
kteri si nečim er n osti sveta in slad-
nostim svojih počutkov ves pod-
veržen, ki svoje križe, ne iz serca,
temuč le, ker se jih ubraniti ne
moreš, z veliko nevoljo nosiš. Oh!
zbudi enkrat svoje serce, in usmili
se svojega tako obloženega Zveli¬
čarja. Sprejmi radovoljno vse križe
in nadloge, ktere ti bo tvoj lju-
beznjivi Oče poslal. Terdno skleni,
ne samo vse zopernosti s poter-
pežljivostjo prenašati, temuč tudi
svojemu Bogu za-nje hvaležnega se
skazovati; prosi ga tako-le:

0 ljubeznjivi Jezus! zahvalim
Te za toliko priložnost, ktero mi

47

daš, da bi za-te terpeti, in za-se
kaj zaslužiti mogel. O, moj Bog!
daj mi milost, vse, kar se mi bo
v tem življenji težkega prigodilo,
s poterpežljivim sercem prenesti, in
s tem večnega veselja se vdeležiti.
Stori, o Jezus! da bom tukaj s
Teboj jokal in terpel, potlej pa s
Teboj v nebesih gospodoval.

Oče naš. Cešeena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

VI. Postaja.

Veronika poda Jezusu potni pert.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.
R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Poglej, in premisli v tem pertu
sveto obličje svojega Zveličarja!
Ljubi Jezusa, in s to ljubeznijo

48

vtisni njegov obraz v svoje serce.
0 kako srečen boš, ako boš z
Jezusovim obrazom v svojem sercu
živel, in z njim v večnost pojdeš!
Da tedaj to milost zadobiš, prosi
svojega Boga, in reci:

0 moj žalostni Jezus! prosim
Te, vtisni v moje serce sveti obraz
svojega obličja, da bom brez ne¬
hanja na Te mislil, noč in dan
tvoje grenko terpljenje pred očmi
imel, in svoje grehe objokoval. O
Jezus! s kruhom tvojega terpljenja
hočem svojo dušo nasitovati in moje
oči bodo vselej solze točile nad
mojimi pregrehami.

Oče naš. Ceščena si Marija, čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

TIL Postaja.

Jezus pade drugič pod Izrišem.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.
E. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako Jezus, tvoj Bog'
in Gospod, zopet na zemlji leži,
ves oslabljen od velike bolečine,
zmartran in zaničevan od sovraž¬
nikov. Premisli, da tvoja prevzet¬
nost je Jezusa poterla, in ga na
zemljo vergla, ter je prenesti ne
more. Oh, zapusti svojo ošabnost,
ne bodi več tako napuhnjen! Spo¬
kori se, in skleni ponižnejši biti.
Peci s skesanim sercem:

O prečastiti ji vi Jezus! akoravno
vidim, da na zemlji pod težo križa
ležiš; vendar Te molim in častim,
kakor svojega mogočnega, večnega
Boga. Prosim Te, poteri moj napuh,
vzemi iz mojega serca vso ošabnost,

50

da bom svojo nečimernost spoznal,
vse zasramovanje s tako Tebi dopa-
dajočo ponižnostjo sprejemal, da bom
s tem milost zadobil, tudi s Teboj
v nebeškem kraljestvu povikšan biti.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas.

VIII. Postaja.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.
B. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli in prevdari v svojem
sercu, kako veliko vzroka imaš
jokati in žalovati; pervič zavoljo
svojega ljubeznjivega Jezusa, kteri
zavoljo tebe toliko terpi; drugič
sam nad seboj, ker tako nehvaležen
ostaneš, in ne nehaš njega žaliti.
Kako moreš v premišljevanji nje-

51

gove grozovitne martre terdovraten
biti? Poglej, kako milostljivega in
ljubeznjivega se Jezus proti tem
revnim ženam skaže! vzemi k njemu
svoje zaupanje, in zdihni s sercem:

0 moj ljubeznjivi Jezus! Oh!
kako je to, da se moje serce ne
raztopi od solz velike žalosti ? Solze,
o Jezus! prosim, solze prave pokore,
in serčnega usmiljenja mi daj, da
z objokanimi očmi in s skesanim
sercem tiste milosti deležen posta¬
nem, ktero si tem revnim ženam
skazal. Oh, Jezus! ne oberni od
mene svojih milostljivih oči: poglej
me ubozega grešnika, da bom tudi
jaz poln tolažila na zadnjo uro Tebe
mogel viditi.

Oče naš. Ceščena si Marija. čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

4*

52

IX. Postaja.

Jezus pade tretjič pod križem.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.
K. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Oh, s kako veliko bolečino je
Jezus že tretjič pod križem padel!
Premisli, kako je Jezus, On, krotka
in nedolžna ovčica, odjudovin ajdov,
kakor od steklih volkov tepen, sovan,
sem ter tje po terdih kamnih vlačen.
0 nesrečni greh, ki samega Sinu
Božjega tako grozovitim martrašl
0 grešnik, ni morebiti tvoj ves po-
terti in zmartrani včlovečeni Bog
vreden tvojih solz? Oh! reci tedaj
ves objokan:

0 vsegamogočni Bog! kteri nebo
in zemljo z enim perstom deržiš,
kdo Te je tako neusmiljeno vergel?
Oh! noben drug, kakor moja pre¬
greha, v ktero sem tolikrat zopet

53

padel. Moja hudoba ni jenjala grehov
delati, in zato se je množilo tvoje
terpljenje. Toda poglej, o Jezus!
pri tvojih nogah zdaj klečim s ske¬
sanim sercem, in terdno sklenem,
svoji hudobiji konec storiti. Z ob¬
jokanimi očmi ti tisoč in tisočkrat
obljubim : nikdar več nočem grešiti.
0 moj Bog! nikdar več, nikdar
več ne.

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

X. Postaja.

Jezusa slečejo in mu Selca piti dajo.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.
K. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, o duša! kako je Jezus,
zunaj na svojem životu ves ranjen

54

in stepen, tudi znotraj z grenkim
želčem martran. Poglej, kako On
tvojo nesramožljivost, nespodobnost
in neeimernost v oblačilu s svojo
nagostjo plačuje, z želčem pa tvojo
požrešnost. Ali moreš svojega Jezusa
brez usmiljenja pogledati? Oh! verzi
se k nogam svojega oropanega Je¬
zusa, in reci mu:

0 žalostni Jezus! kako velik
razloček je med Tabo in mano!
Ti si ves ranjen, poln grenkosti,
in ves s kervjo oblit; jaz pa ves
nečimern, poln sladnosti in veselja,
ali saj tak želim biti. Oh, jaz nisem
na pravem potu ! 0 Jezus ! pelji me
Ti na pravo cesto. Stori, da mi
bodo vse sladnosti tega sveta grenke
in zoperne, da bom namesto njih
želel tvoje terpljenje občutiti, in da
tako vreden postanem, s Teboj
večno veselje vživati.

5B

Oče naš. Oeščena si Marija, čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

XI. Postaja.

Jezus je na kriz pribit.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.
R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli neizrečeno bolečino,
ktero je dobrotljivi Jezus občutil,
kader so judje njegovo meso, kite
in žile z žeblji prevertali. Oh! kako
je to, da se tvoje serce od žalosti
ne razpoči, ker vidiš, da tvoji grehi
tako neusmiljeno tvojega Zveličarja
martrajo? Saj zdaj toči solze, ob¬
žaluj svoje grehe, in reci:

O dobrotljivi, zavoljo mene kri¬
žani Jezus! vlij v moje serce strah
in ljubezen do Tebe. In ker so
moji grehi tisti žeblji, kteri so Tebe

56

na križ pribili, stori s svojo milostjo,
da bodo vse moje hude želje in
občutki na tvoj križ pribiti in tamkaj
umorjeni, da bom, v življenji in v
smerti s Teboj križan, tudi s Teboj
v nebesih večno kraljevati zamogel.

Oče naš. Oeščena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

XII. Postaja.

Jezus umerje na križu.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.
R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Odpri tukaj svoje oči, in pre¬
mišljuj svojega z žeblji na križ
pribitega Jezusa. Poglej vse bledo
obličje božje. Poslušaj, kako prosi
odpuščenja tistim, kteri ga križajo,
in žalijo. Razbojniku obljubi ne¬
beško kraljestvo, izroči svojo Mater

57

Janezu, priporoči svojo dušo ne¬
beškemu Očetu, poslednjič tudi
umerje z nagnjeno glavo. Tako je
tedaj moj Jezus umeri? Res, umeri
je na križu, in zavoljo mene. 0
moja duša! kaj boš zdaj počela?
Oh! ne hodi preč, kakor le s po¬
nižnim in skesanim sercem. Objemi
križ, in zdihni k Jezusu:

0 moj ljubeznjivi Zveličar! vem
in spoznam, da so moji grehi tisti
rabeljni, kteri so Tebe tako ne¬
usmiljeno umorili. Nobene milosti
nisem vreden, ker sem Tebe križal.
Pa kako veliko veselje in upanje
občuti moja duša, kader Te slišim
tudi za tiste prositi, kteri so Te
križali. Kaj hočem tedaj za Te
storiti, ker si Ti toliko za-me storil ?
Poglej, o Jezus! jaz sem pripravljen
in voljan, vsim odpustiti, kteri so
me kdaj razžalili. Res, moj Bog!

58

zavoljo tvoje ljubezni odpustim vsim,
iz serca jih objamem, in jim želim
vse dobrote skazati; in tako tudi
upam ob svoji smertni uri tvoje
vesele besede zaslišati: „ Še danes
boš z menoj v raji 11 .

Oče naš. Ceščena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

XIII. Postaja.

Jezus je s križa snet, in Mariji v na¬
ročje položen.

V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.
E. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli, kako ojster je bil meč,
kteri je serce žalostne Matere pre¬
bodel, kadar je ona svojega mertvega
Sina v svoje naročje vzela. Vidila
je njega vsega ranjenega in kerva-
vega. 0 kakšno žalost in bolečino je

59

ona tistikrat v svojem sercu občutila!
Ivteri meč pa je bil tako oster, ki
je prebodel njeno serce ? Ob! greh
je bil, kteri je Jezusu življenje vzel,
in Marijino serce tako močno ranil.
Objokuj tedaj ta grozovitih greh.
Skleni svoje solze s solzami svoje
žalostno Matere, in zdihni k nji tako:

O Kraljica vsih marternikov!
kdaj bom vreden, da bi prav zapo-
padel tvojo žalost in martro ? Kdaj
bom zadobil milost, tvojo žalost v
svojem sercu nositi, in s teboj terpeti ?
0 velika Gospa! sprosi mi to milost,
da noč in dan žalujem nad svojimi
grehi, kteri so tebi tako žalost storili,
da bom, ves skesan in spokorjen,
v zaupanji in ljubezni za-te umeri,
in po smerti s teboj večno živel.

Oče naš. Oeščena si Marija. Čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas!

60

XIV. Postaja.

Jezus je v grob položen.

V.  Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo.
R. Ker si s svojim križem svet odrešil.

Premisli tukaj žalovanje, zdiho-
vanje, in jokanje Magdalene, Janeza
in druzih pobožnih duš, kadar jim
je bil Jezus odvzet, in v grob po¬
ložen. Zlasti pa si k sercu vzemi
težavo in grenko žalost Marije, nje¬
gove Matere, kadar je bila zgubila
iz naročja svojega ljubeznjivega
Sina. V premišljevanji le-te njene
žalosti in njenega terpljenja se moraš
res sramovati, da si pri obisko¬
vanji tega Križevega pota tako malo
usmiljenja občutil. Oh! zbudi svoje
serce saj zdaj pri ti zadnji postaji.
Poljubi s častjo kamen svetega groba:
položi v duhu vanj svoje serce, in
reci svojemu mertvemu Jezusu:

61

O usmiljeni Jezus! kteri si tako
kervavo pot iz ljubezni do mene
storil, v tem grobu ležečega Te
častim in molim. Oh! želim in
voščim Tebe v svojem sercu zaper-
tega imeti, da bi s teboj sklenjen,
po tem svetem Križevem potu k
novemu življenju vstal, in se v tvoji
milosti iz tega sveta ločiti zamogel.
Po zasluženji tvojega terpljenja,
kterega sem premišljeval, mi dodeli,
da bo na zadnjo uro tvoje sveto
Rešnje Telo moja popotnica; da
bojo moje zadnje besede: Jezus,
Marija, Jožef!  in da svoje zadnje
zdihovanje s tistim zdihovanjem skle¬
nem, s kterim si Ti na svetem križu
svojo sveto dušo izdihnil. Daj mi,
z živo vero, s terdnim zaupanjem
in z gorečo ljubeznijo s Teboj in
zavoljo Tebe umreti, in potlej s
Teboj na večne čase živeti. Amen.

62

Oče naš. Oeščena si Marija, čast
bodi Bogu.

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Molitev.

Nebeški Oče, večni Bog! po
tisti ljubezni, s ktero si svojega
Sina Jezusa Kristusa zavoljo mene
na svet poslal, in s ktero je On
po svoji bridki martri in grenki
smerti mene odrešil, Ti darujem
ta sveti Križev pot, kterega sem
s tvojo milostjo obiskal. Vzemi to
pobožno opravilo k povikšanju svoje
časti, v zahvalo za vse meni in
drugim podeljene milosti, za od¬
puščanje grehov celega sveta, za
pomoč revnim dušam v vicah, zlasti
pa, za ktere sem v začetku prosil.
0 milostljivi Oče nebeški! poglej
na obličje Kristusa svojega Sina,

63

usliši glas njegove svete kervi, in
bodi milostljiv meni ubogemu greš¬
niku ! Amen.

Hvaljen bodi naš križani Zve¬
ličar Jezus Kristus, in njegova ža¬
lostna Mati Marija!

DRUGI DEL.

Prigovori o kerščanski popolnosti.

PERVI RAZDELEK.

Splošni nauki o kerščanski
popolnosti.

Pervi prigovor.

Kaj je kerščanslca popolnost , in lealco se
doseže.

□E. Preljuba kerščanska duša! prav
dobro premišljuj besede Jezusove, kteri
pravi: „Bodite popolni, kakor je vaš Oče
nebeški popolen!“ Mat. 5, 48. S temi
besedami ti je skerbno in vestno priza-

65

devanje za kerščansko popolnost očitno
velevano. Ker je pa Bog neskončno pra¬
vičen, ne tirja od tebe veči popolnosti,
kakor tisto, ktero z Njegovo milostjo
doseči zamoreš. Oe ti je On pet talentov
izročil, hoče, da si ž njimi še drugih pet
talentov pridobiš; če ti je pa le en talent
izročil, bo popolnoma zadovoljen, če si
ž njim le enega pridobiš. Ker želiš,
bogoljubna duša! v tem življenji popol¬
noma in po smerti zveličana biti, ti je
treba vedeti: Kaj je kerščanska popolnost?

Mnogi in sicer bogoljubni kristijani
živijo v zmoti, ker se nadjajo, da so po¬
polni, ko vendar niso. Nekteri se imajo
za popolne, ker nekoliko več dobrega
storijo, kakor drugi navadni ljudje. Ne¬
kteri mislijo, da so že popolni zato, ker
obilno molijo; drugi zato, ker se ostro
postijo; zopet drugi zato, ker bolj po-
gostoma svete zakramente prejemajo; še
drugi zato, ker včasih dušne sladkosti

5

66

ali veselje pri molitvi ali pri prejemanji
sv. zakramentov občutijo. Ali vsi ti, kteri
mislijo, da je v takih rečeh kerščanska
popolnost, se prav močno motijo. Te
reči so prav dobre, za dosego popolnosti
zapovedane tistim kristijanom, kteri jih
opravljati zamorejo, ali popolnost niso,
ampak so le pripomočki za pridobitev
popolnosti, ali pa so blagi sad že pri¬
dobljene popolnosti.

Vprašaš, kerščanska duša! V čem pa
prav za prav obstoji kerščanska popolnost?
Ne jaz, ampak sv. Frančišek Salezijan
tebi na tvoje vprašanje tako-le odgovarja:
„Jaz ne vem in ne poznam nobene druge
popolnosti, kakor to: Boga ljubiti iz vsega
serca, in bližnjega kakor samega sebe;
vsaka druga popolnost ni prava “.

II. Ko sedaj veš, ljuba duša!
v čem popolnost obstoji, vprašaš dalje:
Kako pa zamorem pravo popolnost doseči?
Edino pravo popolnost, to je pravo lju-

67

bežen do Boga in do bližnjega si bodeš
pridobila, ako se boš vadila v naslednjih
pobožnih vajah :

1. Vpervič prizadevaj si resno svoje
serce vneti za naj veži ljubezen do Boga
in za kerščansko ljubezen do bližnjega.
Prizadevaj si pervič za ljubezen do Boga.
Iz tega namena premišljuj večkrat prav
živo, da nobene stvari na svetu ni, ktera
bi bila tvoje ljubezni tako močno vredna,
kot Gospod Bog. On te je pervi ljubil.
To svojo ljubezen do tebe, in do vsili
ljudi jo On prav lepo s tem pokazal, ker
je hotel za odrešenje ljudi terpeti in
umreti. Prav pogostoma in resno pre¬
mišljuj, da je večni in vsegamogočni Bog
iz ljubezni do nas ubogih grešnikov se
včlovečil, in v neizrekljivo velikih bole¬
činah grenke smerti na sv. Križu umeri,
zato da nas je večnega pogubljenja od¬
rešil in nam zaperte nebeške vrata zopet
odperl. Celo tako močno nas je Bog

5 *

68

ljubil, da nam je svoje sveto režnje Telo
v jed in svojo sveto rešnjo Kri v pijačo
zapustil. Ce je v stari zavezi pobožni
kralj David s hvaležnim sercem tako pre¬
peval: Kadar neskončno ljubezen svojega
dobrotljivega Boga premišljujem, se vname
moje serce v ljubezni do Njega: koliko
veči dolžnost je za-te, kerščanska duša!
neskončno ljubezen svojega dobrotljivega
Boga in Zveličarja Jezusa Kristusa pre¬
mišljevati, in s tem premišljevanjem v
svojem sercu gorečo ljubezen proti Nje¬
govi dobroti vedno ohraniti in množiti,
če si pa tako nehvaležna, o duša! da
dobrote svojega odrešenja nikdar prav
živo ne premišljuješ, boš vsa merzla v
ljubezni do Boga. Premisli, da ravno zato,
ker je sv. Alojzij vedno dobrote ljubezni
Božje premišljeval, je bilo njegovo serce
tako močno goreče v ljubezni do Boga.
In ta Seraf v človeškem telesu je rekel,
da se ni v stanu povzdigniti kerščanska

69

duša do visoke stopinje popolnosti ali
ljubezni Božje tako dolgo, dokler ni do¬
segla popred visoke stopinje svetega pre¬
mišljevanja, ali tiste molitve, v kteri večne
resnice svete vere prav živo premišljuje.
Drugič prizadevaj si za kerščansko lju¬
bezen do bližnjega. Sv. Alojzij je svojega
bližnjega tako močno ljubil, da je iz
ljubezni do kužnih bolnikov Bogu svoje
življenje daroval. Po njegovem prelepem
zgledu bodi tudi ti pripravljena svoje
življenje za svoje brate in sestre darovati,
če Bog ta dar od tebe tirja.

2 .  Da boš, kerščanska duša! dosegla
sveto popolnost, ti je drugič neobhodno
potrebno, da v svojem sercu gojiš go¬
reče želje po nji, to je, da po kerščanski
popolnosti hrepeniš. Zakaj če si obupala
kdaj popolna biti, si tudi k temu nikdar
ne boš resno prizadevala; in ker si ne
boš močno prizadevala, tudi v resnici
nikdar popolna ne boš. Sv. Avguštin

70

pravi: „Vse življenje pobožnega kristijana
naj bo vedno hrepenenje po popolnosti
Ce pa ti. ljuba duša! v svojem sercu
ne gojiš vednih želj po popolnosti, imaš
le ime kristijansko, v resnici pa nisi
pobožna in dobra kristijana. Zatorej te
opominjam: Nikdar ne opusti hrepeneti
po naj vikši stopinji popolnosti. Sveta
Terezija pravi namreč: Bog poplača duši
vsako gorečo željo, ki jo ima po po¬
polnosti. Dalje pravi ona: Tvoje želje
naj ne bodo v to obernjene, kako nizko,
ampak prav visoko stopinjo popolnosti
doseči. Pri svojih željah po naj vikši
stopinji popolnosti pa v svojo lastno moč
celo nič ne zaupaj, ampak le v Božjo
pomoč vse svoje zaupanje stavi, če to
storiš, boš z Božjo pomočjo do tiste visoke
stopinje popolnosti prišla, ktero so svetniki
z Njegovo pomočjo dosegli. Na drugem
kraji piše ta svetnica tako-le: Bog ljubi
duše, ki po veliki popolnosti hrepene, če

71

le pri teh željah v svojo lastno moč no¬
benega zaupanja ne stavijo. Dalje pravi,
da satan želi pobožne duše s tem od
želja po veliki popolnosti odverniti, ker
jim na uho šepeta, da take želje so pre¬
vzetne, torej pregrešne. Ali ne verjemi
takemu šepetanju peklenske kače. Take
želje niso nikakor napuhnjene; ker duša
želi svetnike v svetosti nasledovati; saj v
svojo lastno moč nobenega, v Božjo pomoč
pa vse svoje zaupanje stavi. Dalje pravi
ona: Celo take serčne želje so Bogu
prav močno dopadljive, če želimo Boga
še bolj ljubiti, kakor so ga svetniki lju¬
bili, in iz ljubezni do Njega še več ter-
peti, kakor so sveti mučeniki preterpeli.
Tudi take želje so prav koristne: Vse
razžaljenje iz serca odpustiti, vse mogoče
dobre dela storiti, in tudi naj veči hudo
voljno preterpeti, zato da bi kako dušo
nevarnosti večnega pogubljenja rešili. Take
želje so zarad tega duši koristne, ker

72

ona ž njih pomočjo serčna postane, tudi
naj težavniši dobre dela storiti; in ker
ji Bog take resnične želje po svoji mi¬
losti ravno tako plačuje, kakor ko bi
jih v djanji spolnila takrat, kadar ji ni
mogoče jih v djanji izveršiti. Sv. Terezija
pravi: O koliko srečniši smo mi, ker
skerbimo za nebesa, kakor posvetni ljudje,
kteri skerbijo za dobrote tega sveta!
Zakaj njim, kteri želijo zadobiti dobrote
tega sveta, na primer: bogastvo, posvetno
čast in nečimurno veselje, same želje po
teh rečeh ne le nič ne koristijo, ampak
jih celo mučijo; ker močno želijo zadobiti
tiste dobrote, kterih zadobiti ne morejo.
Mi nasproti pa pri Bogu Njegovo milost
in ljubezen v tistem trenutku dosežemo,
v kterem smo je prav resno in priserčno
poželeli.

Tvoje želje po popolnosti, o kerščan-
ska duša! morajo pa biti resnične, močne
in delavne, ne pa lene. Zakaj samo golo

73

zdihovanje, s kterim se lene duše vkvar-
jajo, jih ne vodi k popolnosti, temveč
jih na poti k popolnosti ovira in zader-
žuje. Lena duša želi sicer popolna biti,
pa se noče nikdar resno pripomočkov
poslužiti, ki bi jo popolno storili. Po
eni strani, ko premišljuje, kako srečna
je popolna duša, želi tudi ona popolna
biti; po drugi strani pa, ko vidi, kolike
težave in skušnjave premagati, in kolike
dobre dela storiti je treba, se precej
terpljenja prestraši in obupa. Ona hoče,
pa zopet noče; želi popolna biti, pa njene
želje niso delavne. Taka lena duša želi
sveta biti, pa se želi posvetiti s pripo¬
močki, kteri niso v njeni moči. Ona
pravi: O ko bi bila v kaki puščavi, bi
vedno molila in se postila! O ko bi bila
v samostanu, bi hotla vedno v svoji
sobici zaperta biti in noč in dan na Boga
misliti! Ko bi bila terdnega zdravja, bi
se hotla terdo zatajevati! Lena duša tedaj

74

zmeraj pravi: „Bi hotla, bi hotla!“ pa
ne spolnuje nikdar tistih dolžnost, ktere
ji njen pričujoči stan naklada. Taka lena
duša ne moli pobožno in goreče, ampak
zanikerno, ne pristopa pogostoma, ampak
poredkoma k sv. obhajilu; če ji ljudje
zopernosti delajo, ali ji Bog kak križ ali
kako bolezen pošlje, z nejevoljo terpi;
ob kratkem rečem: Ona stori vsak dan
kak pregrešek, in si celo nič ne priza¬
deva se poboljšati. Povej, o duša! Kako
korist imaš od tega, da mnogih, pa ne¬
mogočih dobrih reči želiš, ko vendar
dolžnost svojega stanu ne spolnuješ?

Take nedelavne želje bodo leno dušo
toliko gotovši pogubile, kolikor raji se v
njih brez vse koristi mudi; zakaj ona
bo vedno opuščala pripomočkov se poslu¬
ževati, kteri so za dosego popolnosti nje¬
nemu stanu primerni. Sv. Terezija pravi,
da satan take lene duše s tem mami,
ker jim na uho šepeta, da kako čednost,

75

na primer: poterpežljivost, že imajo, zato
ker so sklenile veliko terpeti Bogu k
časti. Sleparija takih želja se pa na tem
spozna: Taka lena duša se razveseljuje
z mislijo, da je voljna vsako zopernost
iz ljubezni do Boga preterpeti; ali ko le
eno samo razžaljivo ali zoperno besedico
sliši, je precej razžaljena, hudo zameri
in jezo prideržuje. Da boš resnično po¬
polna, morajo tedaj tvoje želje, ali tvoj
sklep, o pobožna duša! delavne in močne
biti. Ti moraš vsako jutro skleniti, in ta
svoj sklep ves dan ponavljati, na primer,
da hočeš, kolikor ti je mogoče, iz lju¬
bezni do Boga delati; iz ljubezni do Njega
vse zopernosti in križe voljno prenašati;
prav pogostoma nanj misliti; djanja lju¬
bezni Božje in izročenja v njegovo sveto
voljo obujevati. Sv. Frančišek Asiški je
vsak dan svoj sklep ponavljal: da hoče
z Jezusovo pomočjo prav velike reči sto¬
riti; pa kar je sklenil, je tudi resnično

76

storil. Tako terdno in resnično voljo po¬
polna biti, je imela tudi neka spokornica
Kimska. Ko je svet mašnik ostre pridige
v cerkvi imel, je blizo cerkve v samo¬
stanu prav posvetna nuna živela, Marija
Bonaventura imenovana. Kadar je ta
grešnica slišala, da bodo v bližnji cerkvi
pridige, je precej rekla, da jih ne bo
poslušala. Ali njene tovaršice so jo tako
dolgo prosile, dokler ni obljubila jih po¬
slušati. Pa že pri pervi pridigi se je v
njenem sercu tak terden sklep obudil, da
je precej po končanem govoru mašniku
rekla: ,,Sklenila sem svetnica postati, in
to v prav kratkem času". Te besede je
zapisala, in pisanje k nogam podobe
križanega Jezusa položila. Od tiste dobe
je tako sveto živela, da je enajst mescev
pozneje kot svetnica umerla in naj lepši
zgled vsem spokornikom zapustila.

3. Draga duša! če si z Božjo po¬
močjo in lastnim prizadevanjem pot po-

77

polnosti nastopila, te priserčno opominjani:
Nikar ne počivaj in ne postajaj na tej
poti, ampak serčno in stanovitno se po¬
vzdiguj zmeraj na višji stopinjo popol¬
nosti, zakaj sv. Avguštin pravi: Ne bodi
zadovoljen sabo, rekoč: zadosti sem po-
polen ; zakaj, če tako govoriš, si po¬
gubljen; kakor hitro namreč nehaš v
popolnosti se višej povzdigovati, začenjaš
že v globočino testi, in zgubiš tisto po¬
polnost, ktero si bil že dosegel. Sveti
Bernard leno dušo milovaje tako vpra¬
šuje: Ljuba duša! Ali nočeš rasti v po¬
polnosti? Ali češ raji v dobrem pešati?
Odgovarjaš: Nočem. Kaj tedaj hočeš?
Praviš: Hočem taka ostati, kakoršna sem
sedaj; nočem ne boljši, ne slabši biti.
Svetnik ti odgovarja: Torej hočeš tako
reč, ki je nemogoča. Zakaj na poti po¬
polnosti na ravno tistem mestu dalj časa
ostati ni mogoče; ampak ti moraš rasti dan
za dnevom v čednostih in ljubezni Božji;

78

ali pa boš precej začela rasti v grehih
in hudobijah. Da toraj že pridobljene
stopinje popolnosti ne zgrešiš, ter rakove
poti ne nastopiš, vzemi si k sercu lep
nauk sv. Krizostoma, ki te tako uči: Imej
vedno pred očmi čednosti, ktere so ti
potrebne, kterih pa še nimaš; ne misli
pa z dopadajenjem na tisto malenkost
dobrega, ktero si z Božjo pomočjo že
storila; zakaj taka misel te prevzetno,
pa tudi v dobrem leno dela, in v veliko
nevarnost spravlja, vse že pridobljeno
dobro do čistega zgubiti. Zato te opo¬
minja sv. Bernard, rekoč: Stori, kakor
ravnajo popotniki. Oni ne mislijo na to,
koliko pota so že storili, ampak mislijo,
koliko ga imajo še storiti. Ali pa kakor
ravnajo kupci, kteri iščejo posvetnega
blaga. Oni ne mislijo pri prizadevanji,
svoje premoženje še pomnožiti, na denar,
kterega so si že pridobili, in na težave,
ktere so zraven preterpeli; ampak vse

79

svoje misli in skerbi le v to obračajo,
kako bi si še kaj več pridobili, in svoje
premoženje še bolj pomnožili; ravno tako,
kakor da bi vse dosedaj pridobljeno nič
vredno ne bilo.

4. Da popolnost dosežeš, oserčuj
se pogostoma s tistimi besedami, s kte-
rimi se je oserčeval sv. Bernard. On je
vedno na svojem jeziku in v svojem sercu
te besede imel: „Bernard! čemu si svet
zapustil in menih postal? 11  Vprašaj se
tudi ti, kerščanska duša! kadar se ti
težavno zdi Božjo voljo spolnovati, rekoč:
Ali te je Bog zato vstvaril, da bi svojo,
ali ne veliko več zato, da bi Njegovo
voljo spolnovala? Ce si zaničevana, ali
moraš kaj težkega terpeti, in si v nevar¬
nosti v poterpežljivosti opešati, vprašaj
se tako: Ali ti ni zato Bog tvojega živ¬
ljenja podaljšal, da bi s poterpežljivostjo
svoje z grehi zaslužene kazni zbrisovala,
in svojemu Zveličarju zmiraj bolj podobna

80

postajala, kteri je zarad tvojih grehov
tolikanj bolečin preterpel? Z enakim
resnim vprašanjem je Hijacinta Mariskoti
iz velike grešnice postala velika svetnica,
ker je vseskozi resno premišljevala, kar
si ravno kar od sv. Bernarda brala; in
si je tudi k sercu vzela te-le kratke, pa
tehtne milovalne besede spovednikove:
Ali ste nuna? O tako pomislite, da nebes
Bog ni za ošabne in nečimerne nune
vstvaril. Hijacinta vsa prestrašena reče:
Ali sem mar zato svet zapustila, da bi
se v pekel pogreznila? Spovednik ji od¬
govarja: Prav tisti strašni kraj je za vas
in za vse tiste nune pripravljen, ktere
v samostanu žive tako posvetno, kakor
posvetnjaki zunaj samostana. Te besede
so ji tako močno v serce segle, da je
precej začela svoje grehe bridko objoko¬
vati, in je dan za dnevom popolniši živela,
ter se poslednjič posvetila. Spomni se tudi
ti, ljuba duša! pogostoma dolge večnosti

81

in večnega plačila ali večnega terpljenja,
in gotovo boš vse zaderžke svetosti serčno
premagala, ter dan za dnevom v popol¬
nosti lepši rastla.

5. Oe želiš popolna biti, pa tudi
čutiš vsak dan, da ti je na poti popol¬
nosti kaj malega spodletelo, in da si
padla; ne bodi zarad tega malega pre-
greška boječa ali maloserčna. Sv. Bernard
pravi: Vedno prizadevanje za čednosti in
vedno vojskovanje s sovražniki tiste duše,
ktera hoče popolna biti, je že popolnost,
in sicer tista, ktero zadobiti je nam v
sedanjem življenji mogoče. Mlad menih
je tožil svojemu staremu tovarišu, da ne
more popolcn biti, in ne ve, kaj mu jo
storiti. Stari menih mladega potolaži z
naslednjo povestjo: Oče zapove svojemu
sinu njivo s ternjem zaraščeno očistiti.
Sin zagleda obilno ternja na njivi, obupa
in se vleže. Zvečer vpraša oče sina, ko¬
liko ternja je na njivi izroval; sin pa

6

82

reče, da je toliko ternja, da ga ni v
stanu izrovati. Oče reče, da bo zado¬
voljili ž njim, če vsak dan le toliko pro¬
stora na njivi ternja očisti, kolikor bi
ga pokril s svojim telesom, ako se vleže
na njivo. Prihodnje dni je sin tako delal
in sčasoma vso njivo ternja očistil. Tudi
ti, ljuba duša! boš sčasoma popolna, če
si le v malih rečeh Bogu zvesta, če svoje
vsakdanje molitve pobožno obmoliš, svoje
navadne obhajila prav pobožno in vredno
prejmeš, kako majhno zopernost ali sitnost
svojega bližnjega voljno poterpiš; kako
majhno zoperno besedo ali krivico svo¬
jemu razžalniku iz serca odpustiš; se
nekoliko malega zatajuješ, n. pr.: kake
majhne želje kaj govoriti, kaj viditi ali
slišati, iz ljubezni do Boga v sebi za¬
tiraš ; v pripuščenih rečeh bližnjemu rada
odjenjaš. Oe tako ravnaš, boš sčasoma
popolna postala. Tudi kupec redkokrat
priložnost ima kar na mah obogateti, po

83

malem si dobiček dela, in tako sčasoma
obogati, če prav obrača vsakdanji do¬
biček ali prihodek. Po zgledu kupca tudi
ti, o duša kerščanska! vsak dan za več¬
nost lahko kak dobiček storiš. Vsak dan
ti bodi torej ena stopinja, vsaka nedelja
pa ena postaja višej na poti do popolnosti.

6. Poslednji močni pripomoček k
popolnosti je ta: Glej na svetnike v ne¬
besih, pa tudi na svoje verstnike in verst-
nice, ki s tabo, pa sveto žive, in skušaj
jih nasledovati, ali še celo v čednostih
in svetosti prekositi. Ozri se na posvetne
ljudi, kako se med sabo skušajo, kdo
iz med njih bo veči bogastvo, veči čast
in veči veselje dosegel: ravno tako se
skušaj tudi ti, pobožna duša! z drugimi
pobožnimi dušami in serčno reci: Z Božjo
pomočjo hočem bolj ponižna, bolj krotka,
bolj poterpežljiva, bolj usmiljena in do¬
brotljiva biti; hočem bolj ljubiti zani¬
čevanje, revščino, pokorščino in čistost,

6 *

84

z malo besedami, reci: hočem bolj ljubiti
Boga in svojega bližnjega, in dan za
dnevom bolj rasti v popolnosti in svetosti.

Drugi prigovor.

Splošni nauM o treh stopinjah Jccrščanshe
popolnosti.

Blagor ti, kerščanska duša! ako si
sklenila popolna biti, in če ostaneš serčna
in stanovitna do konca svojega življenja;
častitljiva krona tebe čaka, ktero boš
prejela po smerti od pravičnega Sodnika.
Ali popolnost, po kteri hrepeniš, nima
nobene meje, ampak raste dan na dan,
in zmeraj veči in lepši prihaja, kakor
ljubezen do Boga, v kteri je ravno po¬
polnost, vedno raste, in zmeraj lepši in
veči prihaja. Cerkveni učeniki pravijo, da
ima popolnost svoje stopinje, po kterih
vedno višej stopa; in razločujejo tri sto¬
pinje kerščanske popolnosti; ter imenu-

85

jejo pervo stopinjo očiščevanje,  drugo
stopinjo  razsvetljevanje,  in tretjo
stopinjo z e d i n j e v a n j e. Ce si živela
dosedaj v pregrehah, moraš si prizadevati,
da stopiš naj pred na pervo, in potem
še le zamoreš stopiti na drugo, in po¬
slednjič na tretjo stopinjo kerščanske po¬
polnosti.

JE- Kdaj si, ljuba duša! na pervi
stopinji, to je na stopinji očiščevanja?
Takrat si, ko si začela pot popolnosti
nastopati, to je, ko si se od greha od-
vernila in se k Bogu nazaj povernila,
ter sklenila popolna biti. To očiščevanje
greha, ktero je vsakemu grešniku ne-
obhodno potrebno, je pa dvojno, in sicer
pervič je očiščevanje smertnega greha in
tudi prostovoljnega nagnjenja do smert¬
nega greha; in drugič je očiščevanje
malih grehov in prostovoljnega nagnjenja
do malih grehov. To dvojno očiščevanje
zahteva pa veliko časa, da celo vse tvoje

86

življenje zahteva; in ni popred končano,
kakor pri tvoji smerti. Prav lepo govori
od tega očiščevanja sv. Frančišek Salezijan,
kteri spokornika tolaži, mu serčnost daje,
in ga varuje maloserčnosti ali obupanja:
ga pa tudi varuje prevelikega zaupanja
ali prederznosti, rekoč: „Duša, ki iz greha
k popolnosti vstaja, je podobna jutranji
zarji, ktera ne namah, ampak le pola¬
goma temoto prežene". Zdravniki tudi
terdijo, da telesno ozdravljenje, ki se
počasi vterjuje, je najgotovši in naj bolj
stanovitno : ravno tako tudi dušne bolezni
nanagloma pridejo, ali le počasi in po¬
lagoma odhajajo. Serčna moraš toraj biti,
o duša kerščanska! in pa poterpežljiva
v tem svojem početji. O kolikega rnilo-
vanja so vredne duše, ki se nekoliko
časa v pobožnosti vadijo, ko pa zapazijo
nad seboj več nepopolnosti, precej po¬
stanejo maloserčne, omahljive in dvomljive,
svoje serce prepustijo skušnjavi, da bi

87

skoraj vse skupaj popustile in v pregrehe
nazaj se vernile. Ali nevarnost tudi tistih
duš ni nič manjši, ktere se z nasprotno
skušnjavo slepijo, ter menijo, da so koj
pervi dan svojega očiščevanja se popol¬
noma očistile vseh pregreh, ter se za
popolne imajo, pa še začele niso, in brez
perut letati pričnejo. Obdvojni taki kristi-
jani so v veliki nevarnosti, da bi nazaj
v greh ne zabredli. Eni, ker se zdrav¬
niku prezgodej odtegujejo; drugi, ker
zdravnika, kakor nepotrebnega zaveržejo.
Očiščevanje je le počasno, potrebuje mnogo
časa, da celega življenja. Ali vendar zato
ne smemo obupati zavoljo svojih pre-
greškov; zakaj popolnost ni v tem, da
bi ne imeli nobenega pregreška nad seboj,
ampak v tem, da premagujemo svoje na¬
pake; in zmaga naša ni v tem, da bi
ne občutili nobenih skušnjav, ampak
zmaga je v tem, da ne privolimo vanje.
To je najboljši znamenje, da te skušnjava

88

še ni premagala, ker te še napada in
nadlegva, ti jo pa vedno od sebe odganjaš.

I I. Ce si se, preljuba duša! oči¬
stila vsega, kar te je v Božjih očeh ne¬
dopadljivo delalo, to je, vsega greha in
celo vsega prostovoljnega nagnjenja do
greha: stopila si z Božjo pomočjo na
pot očiščevanja, na pot, ki pelje v nebesa,
to je, na pervo stopinjo popolnosti. Ali
na tej stopinji ne smeš ostati, ampak
povzdigniti se moraš z Božjo pomočjo
tudi na drugo in tretjo stopinjo kerščanske
popolnosti. Da boš to svojo dolžnost spo¬
znala, premisli naslednjo priliko: Nekdo
je nečedno in vse vmazano dete omil,
očedil in počesal, potem pa tisto čisto
golo in nago pustil. Vprašam: Ali tebi
tako dete dopada? Odgovarjaš: Ce hoče,
da mi bo dopadlo, ga mora tudi čedno
obleči in ljubeznjivo ozaljšati. Glej, pre¬
ljuba duša! tako tudi ne zadostuje tvoja
lepota za Božje sveto in čisto oko, če si

89

samo očiščena vsega madeža greha; ne
zadostuje, da si dospela srečno na pervo
stopinjo popolnosti, ki se imenuje sto¬
pinja očiščevanja; temveč ti se moraš
serčno povzdigniti tudi na drugo stopinjo
kerščanske popolnosti, to je, na stopinjo
razsvetljevanja. Kdaj si pa na tej stopinji
popolnosti ? Takrat si, kadar se s pomočjo
milosti Božje skerbno varuješ vsacega
greha, pa tudi vsacega prostovoljnega
nagnjenja k grehu; pa po verh tega si
tudi z veliko vnemo prizadevaš za vse
čednosti, ktere je nam Jezus Kristus pri¬
poročal, ter se z veliko vnemo v njih
vedno vadiš, in tako vedno močnejši pri¬
hajaš. Prigodi se ti sicer včasih na tej
stopinji še nesreča, da se malo spodtakneš,
kaj malega svojo dušo umažeš; ali precej
zopet vstaneš in svojo dušo očistiš v
svetih zakramentih ali sicer z čeznatornim
kesanjem; potem pa še skerbneje paziš,
da zopet ne padeš.

90

Vprašaš: Ktere so tiste prelepe čed¬
nosti, s kterimi je ozaljšana duša na
drugi stopinji popolnosti? Pred vsemi
drugimi jo naj bolj zaljšajo tri Božje
čednosti, potem tudi vse druge čednosti,
ktere je Jezus Kristus posebno močno
priporočeval, in svoj blagor tistim dušam
izrekel, ktere jih imajo. Tudi jaz rečem
tebi, o ljuba duša! blagor tebi, če te
zaljšajo imenovane čednosti; zakaj srečno
si dospela na drugo stopinjo kerščanske
popolnosti, in čaka te, če zvesta ostaneš,
večno plačilo v nebesih. Ker pa kerščan-
ska popolnost nikdar ni dognana, in ker
moraš hrepeneti po naj vikši stopinji
popolnosti, da vsaj srednjo dosežeš: si
moraš prizadevati le še višej, le še naprej
stopati, da stopiš na tretjo stopinjo po¬
polnosti, to je, na stopinjo zedinjevanja.
In to zadnjo stopinjo, ker je najimenit¬
nejši, sedaj nekoliko bolj natanko oglej
in premišljuj.

91

□ODE. Kdaj si, kerščanska duša!
na tretji stopinji popolnosti? Oe si z
Božjo pomočjo in z lastnim skerbniin pri¬
zadevanjem vse svoje hudo nagnjenje in
poželenje tako popolno zadušila, da te
ne zapelje nikdar v smerten greh, pa se
tudi vseh prostovoljnih odpustljivih grehov
skerbno varuješ; poverh tega so v tvojem
sercu vse tri Božje čednosti žive in močne,
pa tudi vse od Kristusa zapovedane ali
tudi le priporočene dolžnosti z nekako
lahkoto in radostjo spolnuješ, takrat stojiš
na tretji stopinji popolnosti. Po kterih
znamnjih pa zamoreš spoznati, da se
znajdeš na tej naj višji stopinji popolnosti?
Dvoje znamenj ti kaže, da si na tej pre¬
srečni stopinji, in sicer: 1) Popolna lju¬
bezen do Boga, in 2) popolna enakost
tvoje volje z Božjo voljo.

1. Pervo veselo znamnje, da si,
ljubljena duša! na tretji stopinji popol¬
nosti, je popolna ljubezen do Boga. Kdo

92

ti pa podeli to popolno ljubezen v tvoje
serce? Po besedah Ludovika Granaškega
vlije sv. Duh v tvoje serce pervič živo
in goreče poželenje po tej popolni lju¬
bezni; in ravna s tabo kakor vinski kupec,
če smem poslužiti se te primere. Kakor
namreč kupec, ki svoje žlahtno vino pro¬
dati hoče, naj poprej za pokušino pošlje
malo posodico svojega vina tistemu, kto-
remu želi spečati veči posodo vina, da
bi ga s pokušino k sebi privabil, da rad
plača postavljeno ceno: enako ravnil tudi
sv. Duh s kerščansko dušo, v ktero hoče
obilnost svoje ljubezni razliti, da bi jo
na vikši stopinjo kerščanske popolnosti
pripeljal. On ji zastonj, to je, brez njenega
zasluženja, tako rekoč za pokušino vlije
v serce nekoliko tiste presladke, blagovite
nebeške ljubezni, ktero v obilni meri
vživajo popolne duše. On ji s tem občutiti
da, kako žlahtna, kako lepa in Ijubez-
njiva da je Njegova ljubezen, zato da

93

jo s tem okusom privabi in vname k go¬
rečemu poželenju in hrepenenju po Božji
ljubezni, ter jo spodbode, da si prizadeva
to popolno ljubezen pridobiti; in jo potem
ne oplaši noben trud, nobeno zatajevanje;
in se še celo temu trudu in prizadevanju
z veseljem podverže, ker jo v tem pri¬
zadevanji podpira poželenje, kterega je
zavoljo okušene sladkosti in zavoljo spo¬
znane lepote vse polno njeno serce.

Posebno sladek sad te ljubezni in
naj višji, naj gotovši dokaz njene popol¬
nosti najdeš, o duša! v tem, da je tvoja
volja vselej in v vseh veselih in zopernih
rečeh z Božjo voljo popolno zedinjena;
torej vselej in v vseh rečeh le tisto hočeš,
kar Bog hoče, in tudi le zato hočeš, ker
Bog hoče. Blagor tebi, o srečna duša!
ki imaš vselej enakost svoje volje z Božjo
voljo; zakaj ti si z Bogom tako popolno
sklenjena in zedinjena, kolikor je le duši
mogoče tukej na zemlji z Bogom sklenjeni

94

biti. Ker je zedinjenje naše volje z Božjo
voljo naj gotovši znamnje popolne ljubezni
ali sploh popolnosti kerščanske, zato se
tudi tretja stopinja popolnosti imenuje:
Stopinja zedinjevanja.

2. Kaj je zedinjevanje duše z Bogom?
Sv. Terezija pravi: „Motijo se tisti, kteri
mislijo, da zedinjen z Bogom je le tisti,
kteri je vanj ves zamaknjen in ga vživa.
Pravo zedinjevanje duše z Bogom obstoji
v tem, da podveržemo svojo voljo Božji
volji v mislih, v besedah in djanji; in
to zedinjevanje je takrat popolno, kadar
je naša volja tako močno na Božjo voljo
navezana, da se ne gane razun po Božji
volji. Le to je pravo zedinjenje z Bogom,
kterega doseči jaz vedno želim, in za
kterega brez prenehanja Boga prosim.
In koliko izmed nas se od tega zedinje¬
vanja rado meni, kolikim se dozdeva,
kakor da bi hrepeneli po njem. Pa, o mi
ubogi reveži! kako malo izmed nas dospe

95

do te redke sreče!“ Zakaj vedi, o duša!
da tvoje zedinjevanje z Bogom je za tebe
naj veči sreča, naj veči dobrota, ktero
na svetu doseči zamoreš. Ravno zavoljo
tega pa, ker je zedinjevanje z Bogom
naj veči sreča in naj veči dobrota za tebe,
in ker tudi Bog neskončne želje ima, se
s tabo zediniti, zatorej si pa tudi ti na
vso moč zanj prizadevaj.

Kolikeri so pa načini zedinjevanja
duše z Bogom ? Trojni so: a)  Na pervi
način se z Bogom zediniš, kadar tako
popolno podveržeš svojo voljo Božji volji,
da z veseljem sprejmeš, kar ti Bog pošlje,
naj bo tudi močno težavno in zoperno;
da celo nobene zopernosti ne občutiš v
spolnovanji Božje volje. Tako zedinjenje
z Božjo voljo je vživala sv. Magdalena
1'aciška, ktera je večkrat zaterjevala, da,
ko bi pekel odpert vidila, in vedela, da
je Božja volja, naj vekomaj v njem
gori, bi se ne bala vanj veržena biti, da

96

bi le Božjo voljo dopolnila, b)  Na drugi
način se z Bogom zediniš, kadar tvoji
duši kaka reč le zato dopade, ker tudi
Bogu dopade, in nobene tudi dobre reči
nočeš zoper Božjo voljo. Tako je ravno
omenjena svetnica rekla, da celo sv. Duha
ne želi prejeti po svoji volji, ampak le
po Božji volji, c)  Na tretji način se z
Bogom zediniš, kadar tvoja volja z Božjo
popolnoma ena ali edina postane, tako,
da je tvoja volja v tvojem sercu mertva,
in le Božja volja v njem živi. Blagor
tebi, o duša! če po naukih in zgledih
svetnikov v vsih okoliščinah svojega živ¬
ljenja, v sreči in nesreči, v veselih in
zopernih prigodbah svojo voljo z Božjo
voljo vedno sklepaš.

V veselji in sreči se v Božjo voljo
vdati ni težavno; ali v zopernosti se po¬
polnoma v Božjo voljo izročiti je težavno;
in ravno zavoljo tega tudi naj bolj po¬
kažeš svojo popolno ljubezen do Boga,

97

če se tudi v križih in težavah vedno in
stanovitno v Božjo voljo izročuješ. Tako
so ravnali svetniki in svetnice Božje, ki
so se v zopernostih popolno v Božjo
voljo vdali, in s tem izročenjem v Božjo
voljo so Bogu svojo naj veči ljubezen
razodevali. Premisli sedaj nektere zglede:
Sv. Frančišek Borgija je bil v mladosti
oženjen in Bog mu je mnogo otrok dal.
Nekega dne žena zboli in bliža se smertna
nevarnost za njo. Bog mu milostljivo
naznani, da naj izvoli smert ali pa zdravje
svoje žene, in kar bo izvolil, to se bo
njej zgodilo. Ta milost Božja je serce
sv. Frančiška tako presunila, da je ves
začuden in goreč ljubezni Božje rekel:
O Gospod! čemu meni prepustiš izvolitev
zdravja ali smerti moje žene? Saj ti naj
bolje veš, kaj je za-me, za ženo in za
otroke naj boljši. Le tvoja sv. volja naj
se zgodi; v vsih rečeh se želim po tvoji
sv. volji ravnati, ker nihče ne more bolje

7

98

vedeti, kaj je naj boljši, kakor ti, o Go¬
spod! Zatorej prosim te, stori z mano,
z mojo ženo in z mojimi otroci, kakor
je tvoja sveta volja.

Lep zgled, kako se mora duša krist¬
janova popolno v Božjo voljo izročiti, ti
dd tudi slep mož. Nekega dne je prav
goreče in zaupljivo slepec Boga prosil,
da bi mu dal videti. In glej! Bog mu
dii spregledati. Ali kmalo ga je začelo
skerbeti, da morebiti ni Božja volja in
k njegovemu zveličanju, da vidi; in zato
ravno tako goreče in zaupljivo, kakor je
popred za pogled molil, začne sedaj mo¬
liti, da bi mu zopet slepoto dal, ko bi
mu utegnil pogled k pogubljenju, in ne
k zveličanju služiti. In kaj seje  zgodilo?
Zopet je oslepel, in je ves zadovoljen Boga
hvalil v prepričanji, da, ker je volja Božja,
da je slep, je njemu gotovo najbolj ko¬
ristna slepota. Kako lepa sta za te, po¬
božna duša, ki želiš popolna biti, navedena

99

zgleda! Vdaj se v vsih zopernostih po¬
polno v Božjo voljo, in naj vikši stopinjo
popolnosti boš dosegla.

Včasih usmiljeni Bog to popolno
zedinjenje duše z Božjo voljo že na tem
svetu s podeljenjem obilnih in posebno
velikih milost plačuje; popolno plačilo pa
prejme duša še le v večnosti. Včasih
dobrotljivi Bog to zedinjenje tudi s časnim
blagoslovom plačuje, kar ti naslednji lepi
zgled kaže: Pobožen kmetje imel zmeraj
naj lepši polje. Ko ga njegovi sosedje,
ki so slabši polja imeli, po vzroku te
čudne prikazni poprašujejo, jim pobožni
mož tako-le odgovarja: Mislim, da imam
zato prav lepo polje, ker imam zmeraj
tako vreme, kakoršno imeti želim; zakaj
jaz zmeraj takega vremena želim, ka-
koršnega mi Bog dati hoče; zato vsako
vreme mojemu polju naj bolj ugaja.
Spoznaj iz tega zgleda, kako veliko plačilo
si z zedinjevanjem z Božjo voljo pri Bogu

7*

100

zaslužiš. Sv. Vincencij pa pravi: Boljši
je se enkrat v Božjo voljo vdati v kaki
zopernosti, ki jo Bog pošlje, ali ki ti jo
hudobni ljudje naklonijo, in jo iz lju¬
bezni do Boga voljno preterpeti, kakor
sto tisoč dobrih del po svoji volji in po
svojem dopadajenji opravljati.

Se v Božjo voljo popolno izročiti,
je tudi najkrajši, naj lažji in tudi naj
gotovši pot do popolnosti, in sicer do
naj višji stopinje popolnosti. Sv. Frančišek
Salezijan to resnico z naslednjimi besedami
spričuje: „Oe se popolno v Božjo voljo
vdaš, boš kmalo po poti popolnosti daleč
prišel, tako, da sam ne boš vedel, kako
in kdaj si do naj vikši stopinje prišel:
godilo se ti bo, kakor ljudem, ki se po
morji vozijo, in se popolno tistemu izro¬
čijo, ki vožnjo na barki nadzoruje; oni
daleč pridejo in sami ne vedo, kdaj in
kako da so do tje prišli. Resnico teh
besedi ti spričuje naslednji zgled: V sa-

101

mostanu je živel menih, kteri je mnogo
čudežev storil, in mnogo bolnikov ozdravil.
Njegov sprednik se je temu čudil, zato
ker mu je bilo znano, da nič posebnega
in nič druzega dobrega ne stori, kakor
kar tudi vsi drugi njegovi duhovni tovariši
delajo. Nekega dne ga torej vpraša po
vzroku njegove čudodelnosti. Ponižni Božji
služabnik svojemu vikšemu tako-le odgo¬
vori : Jaz sam se neizrečeno čudim milosti
Božji, da hoče po meni nevrednem greš¬
niku čudeže delati; zakaj jaz nič poseb¬
nega dobrega ne storim, se nič hujši
ne postim, nisem bolj pokoren, nič več
ne delam, in nič več ne molim, kakor
moji tovarši. Le za to milost Boga vedno
prosim in si tudi sam skerbno priza¬
devam : se v vseh rečeh popolno v Božjo
voljo vdati. In milostljivi Bog me je
uslišal, ter mi moč dodelil, da se v vsili
rečeh popolno v njegovo sv. voljo izročim,
in iz njegovih očetovskih rok vse s hva-

102

ležnostjo sprejmem, kar mi pošlje, veselje
ali žalost, srečo ali nesrečo. Ko je vikši
te besede slišal, se ni dalje čudil, zakaj
mu je Bog moč dodelil čudeže delati,
in je spoznal naj krajši in naj gotovši
pot k popolnosti ali svetosti. Tudi ti,
kerščanska duša! nimaš morebiti prilož¬
nosti in zmožnosti posebno imenitne in
velike dobre dela delati, s kterimi bi do
naj višji stopinje popolnosti priti zamogla;
ali ne bodi zarad tega žalostna, ampak
potolažena, ko veš, da naj lažji, naj krajši
in naj gotovši pot priti na stopinjo naj
vikši kerščanske popolnosti je: Zedinjevati
se v vsih rečeh, v vsili zopernostih po¬
polnoma z Božjo voljo.

Ali mnogi kristijani so, kteri se po¬
polne imajo, ko vendar niso popolni,
kajti sv. Frančišek Salezijan pravi: Mnogo
jih je, ki govore, ali mislijo tako-le: O
Gospod! vsega brez vsacega prideržka
se tebi izročim. Toda prav malo je tistih

103

srečnih, da bi se mu v resnici in djanji
popolnoma izročili. Zakaj, kdor je v resnici
svojo voljo z Božjo voljo zedinil, sprejme
vse enako z veseljem, kar mu Božja roka
pošlje, naj mu pošlje terpljenje ali veselje,
žalost ali tolažbo, zaničevanje ali čast.

Premisli poslednjič še izreka dveh
svetnikov o naj višji stopinji popolnosti:
Sv. Vincencij pravi, da naša lastna volja
skazi vse naše dobre opravila in spokorne
dela. Zatorej te opominja, o duša! in ti
pravi: Nikdar ne stori kakega dobrega
dela po svoji volji, po svojem nagnjenji, ali
zavoljo časnega dobička, ampak delaj vselej
z namenom in željami Božjo voljo dopolniti.
Ta je naj boljši in edini pripomoček, s
kterim boš gotovo v naj krajšem času do
zedinjenja z Bogom prišla. Sv. Janez od
Križa pa tako govori: Ce želiš z Bogom
se zediniti, zatiraj vse svoje počutke, vse
svoje nagnjenja in želje. Zatiraj vse svoje
počutke Bogu k časti, iz ljubezni do Jezusa,

lOi

kteri na tem svetu nobenega druzega ve¬
selja in vžitka ni hotel imeti, kakor voljo
svojega nebeškega Očeta dopolnovati; to
delo je Jezus svojo jed imenoval. Zatiraj se
iz ljubezni do Jezusa tako-le: Ne glej in
ne poslušaj kaj tacega, kar ni Bogu k časti,
in tebi k popolnosti nič ne služi; če pa
moraš videti ali slišati kaj tacega, naj se to
zoper tvojo voljo godi. Izvoli si, če zamoreš
vselej naj bolj težavno, zoperno, revno in
slabo reč, ter želi terpeti in zaničevan biti.

Blagor tebi, o duša kerščanska! če
se po navedenih naukih in zgledih svet¬
nikov zvesto ravnaš: v kratkem času boš
do naj vikši stopinje popolnosti dospela.
Kako močno se boš pa o koncu svojega
življenja in potem vso večnost, pa pre¬
pozno kesala, če nisi hotla v svojih zdravih
dneh poti popolnosti nastopiti, in po njej
zmeraj višji stopati do tretje stopinje po¬
polnosti, to je do zedinjevanja.

105

DRUGI RAZDELEK.
Posebni nauki o pervi stopinji
kerščanske popolnosti.

Pervi prigovor.

0 očiščevanji smertnega greha in prosto¬
voljnega nagnjenja do smertnega grehu.

I. Ljubljena kerščanska duša! skle¬
nila si po poti popolnosti hoditi, ker želiš
na tem svetu popolnost in po smerti
večno zveličanje doseči. Da boš ta svoj
namen, in s tem tudi tisti namen do¬
segla, zarad kterega te je Bog na svet
vstvaril, moraš, če si dosedaj v kakem
smertnem grehu živela, pot očiščevanja
nastopiti, to je, ti se moraš z Božjo mi¬
lostjo očistiti smertnega greha in tudi
prostovoljnega nagnjenja do smertnega
greha. Kje se pa zamoreš smertnega

106

greha očistiti? V zakramentu sr. pokore.
Da se bo to zgodilo, je pa mnogokrat,
če ne ravno potrebno, pa gotovo prav
koristno, da opraviš dolgo spoved, da
pregledaš in preišeeš vse svoje življenje,
kadar hočeš nastopiti pot popolnosti, in
sicer iz dveh imenitnih vzrokov.

1. Pervič moraš, kerščanska duša!
zato dolgo spoved opraviti, ker si morebiti
dosedaj svoje navadne spovedi tje v en
dan, torej večidel pomanjkljivo, včasih
še celo neveljavno opravljala in sicer zato,
ker si se premalo, ali vsaj premalo skerbno
k spovedi pripravljala; morebiti nisi včasih
dovolj skerbno svoje vesti spraševala; ali
nisi svojih grehov s čeznatornim kesanjem
obžalovala; morebiti si celo s prikrito
voljo k spovedi šla svoj greh po spovedi
ponoviti. Tako hudobno voljo si pri spo¬
vedi vselej imela, kadar nisi prav terdnega
sklepa imela priložnosti v greh zapustiti,
in se vsih potrebnih pripomočkov pravega

107

resničnega poboljšanja poprijeti. Ako je
bila pri tebi le ktera tistih pet k za¬
kramentu sv. pokore potrebnih reči po¬
manjkljiva, ti je dolga spoved potrebna,
ako hočeš popolno očistiti svojo omade-
žano dušo.

2 .  V drugič utegne tebi, ljuba duša!
dolga spoved prav koristna biti, če ravno
ti ni k zveličanju neobliodno potrebna.
Ona ti namreč pomaga k boljšemu spo¬
znanju same sebe, obudi v tebi nekako
zveličansko osramotenje zavoljo preteče¬
nega življenja, te napelje, da močno ob¬
čuduješ usmiljenje Božje, ki je na tvojo
pokoro s toliko poterpežljivostjo čakalo;
še bolj umiri tvoje serce, ti podeli veseli
dušni mir in pokoj, obudi v tebi močne
dobre sklepe; pa tudi pomaga spovedniku,
da ti zamore dati bolj tvojemu stanu pri-
merjene potrebne nauke in opominjevanja;
in te poslednjič močno oserči, da imaš v
prihodnjih spovedih popolno zaupanje do

108

njega. Iz tega lahko sprevidiš, da, ako
se hočeš resnično spreoberniti in se vsih
smertnih grehov popolno očistiti, ti jo
dolga spoved, če tudi ne potrebna, pa
vsaj močno koristna. Ce po svetu svojega
spovednika dolgo, ali pa le navadno spoved
storiš, to je, se obtožiš le od časa svoje
poslednje spovedi: moraš pri njej vse
natanko, priprosto in odkritoserčno razo¬
deti, ter si prizadevati, da enkrat po¬
polno, do čistega umiriš svojo vest, kar
bi se pa ne zgodilo, ko bi tudi le kaj
malega zakrila ali zamolčala. Potem, ko
si svojo spoved po svoji moči dobro
opravila, le terdno zaupaj, da te je za¬
voljo Jezusovega zasluženja usmiljeni Bog
takrat tudi v nebesih tvojih grehov od¬
vezal, kadar ti je njegov namestnik na
zemlji v njegovem imenu sveto odvezo
podelil.

II. Za tem pervim in naj po-
trebnišim očiščevanjem pride drugo na

109

versto, in to je: očiščevanje vsega prosto¬
voljnega nagnjenja k smertnemu grehu.
Ce si sklenila, o ljubljena duša! popolna
biti, moraš se očistiti vsega smertnega
greha; pa to še ni dovolj, tvoje serce
mora tudi čisto biti vse ljubezni do ve-
licega greha. In to zopet iz dveh vzrokov.

1. Vpervič zato, ker nagnjenje do
kakega velicega greha tvoje serce vedno
slabi ter ga tako pokvari, da ti potem
ni mogoče, dobre dela urno, vneto in
stanovitno opravljati, kar ti je pa po¬
trebno, ki po popolnosti hrepeniš. Sveti
Frančišek Salezijan to resnico z naslednjo
priliko razjasnuje. On pravi: „Duše, ki
so pot greha sicer zapustile, pa so k
grehu še nagnjene, so po moji misli po¬
dobne bledičnemu ali zlatenčnemu dekletu ;
tako dekle, če tudi ni posebno hudo bolno,
pa vse njeno djanje in nehanje je bo¬
lehavo; je brez slasti, spi brez pokoja,
se smeji brez veselja, se bolj vlači ko

110

hodi. Tako tudi une duše svoje dobre
dela opravljajo s tako veliko omahlji¬
vostjo, da oropajo vsega kinča svoje že
tako majhne in revne dobre dela.“

2. Vdrugič moraš zato, o kerščanska
duša! svoje serce očistiti vsega prosto¬
voljnega nagnjenja k smertnemu grehu,
ker, ako to očiščevanje opustiš, se po¬
staviš v prav veliko nevarnost, nazaj v
smerten greh zabresti, in to zarad na¬
slednjih štirih prav tehtnih vzrokov:
Tpervič zarad posebno slabe lastnosti,
ktero ima tebi odpuščeni smertni greh
za tebe ; vdrugič zarad tvoje po smertnem
grehu v dobrem oslabljene dobre volje,
nikdar ne grešiti; vtretjič zarad po grehu
v tebi pomanjšane milosti Božje; in če-
tertič zarad večega prizadevanja peklen¬
skega satana, po odpuščenem grehu te
zopet v stari greh zapeljati.

a)  Vpervič si v prav veliki nevar¬
nosti nazaj v smerten greh zabresti, ako

111

se ne očiščuješ skerbno in stanovitno vsega
prostovoljnega nagnjenja k smertnemu
grehu zarad slabe lastnosti, ktero ima
tebi odpuščeni smertni greh za tebe. Kak
slab nasledek pa zapusti v tebi, o duša!
smertni greh? On spridi vse tvoje od
natore tebi po Stvarniku podeljene da¬
rove, in odverne tvoje natorno nagnjenje
od dobrega proč, ter ga k hudemu za-
berne. To resnico spričuje sv. Frančišek
Salezijan, ker pravi, da marsikteri spo¬
korniki so, kteri pri spovedi se sicer
očistijo greha, pa ne odložijo nagnjenja
do greha, in dasiravno imajo sklep, ne
več grešiti, so vendar žalostni, ker morajo
pregrešnega veselja pogrešati. Sovraštvo,
ki ga imajo do greha, ni tako veliko,
da bi sovražili tudi tisto, kar je z grehom
v zvezi. Te nagnjenja pa v tebi, o spo¬
korna duša! s prav veliko silo le na to
merijo, da bi se zopet tvojega serca po¬
lastile, ter ga pokazile: zatorej moraš

112

vedno in skerbno vse nagnjenje k smert-
nemu grehu precej v začetku in potem brez
prenehanja v sebi zatirati in pokončavati,
če hočeš, da te nikdar ne premaga in v
stari greh nazaj ne pripelje. Da se boš
o tej resnici prepričala, misli si, o duša!
kak genu, kteri, akoravno ga posekaš,
vendar iz korenin še zmeraj nove vejice
poganja. Misli si psa, ki se stokrat k
hiši nazaj poverne, od ktere je bil 99krat
pregnan. Misli si velik požar, ki je sicer
pogašen, pa se zopet pri naj manjšem
vetru lahko v plamenu vname. Misli si
gade in kače, ki po zimi terdo zaspijo,
pa se spomladi zopet prebude. Z ozirom
na tebi odpuščen smerten greh in na tvoje
nagnjenje do njega sv. Bernard tako go¬
vori: „Verjemite mi, kar je odsekanega,
bo zopet pognalo, kar je izgnanega, se
bo zopet povernilo, pogašeno se bo zopet
vnelo, in kar je zaspalo, se bo zopet prebu¬
dilo 1 '. Spoznaj tedaj, o kerščanska duša!

113

kako močno je potrebno, da vse nagnjenje
do smertnega greha v sebi tako dolgo
zatiraš, dokler ga popolno ne zadušiš,
če hočeš, da te zopet v stari smerten
greh ne zapelje.

Da boš to svojo naj imenitniši in
potrebniši dolžnost še bolj spoznala, pre¬
misli naslednjo pripovedko: Ležal je gad
po zimi zmerznjen v snegu. Pastir, ki
ga najde, usmili se ga, ter v nedrije
dene in nese domu. Ko se pa gad ogreje
in k moči pride, piči svojega dobrotnika
do smerti. Pastir se silno togoti, da je
gad tako gerdo nehvaležen. Ali gad mu
pravi: To si ti sam zakrivil, ker si me
zopet v življenje obudil. Zakaj, ker sem
te ranil z želom, storil sem le, kar mi
je natorno prirojeno, to dobro veš. Prav
tej gadovi natori podobne so tvoje hude
nagnjenja, bodisi do tega ali unega smert¬
nega greha. Zdi se ti sicer, da si jih
zapustila. Ali kakor hitro prijazno ž njimi

8

114

se pečaš, in si ne prizadevaš, v enomer
jih v sebi zatirati, tako dolgo, dokler jih
do čistega ne zatareš, zopet te smertno
ranijo. Sv. Antonin pravi: „Meso, ako
ž njim nežno ravnaš, razlije iz sebe svoj
strup poželjivosti“. Zatorej ti rečem, o
spokorna duša! Ce si svoje nesramnosti
resnično obžalovala, potem pa se zopet
jela z zapeljivo osebo pečati, kaj se to
pravi druzega, kakor gada v nedriji greti ?
Ge si staro sovraštvo do bližnjega od¬
ložila, pa se tu in tam zopet bridko pri-
tožuješ, da te je hudo razžalil, kaj se
pravi to druzega, kakor gada v svojem
sercu gojiti? Ti, o kristijan! si storil
pri spovedi terdni sklep in obljubo, da
boš v prihodnje kletev in pridušanje
opustil, ako pa zopet greš med svoje
poprejšnje tovarše k igri ali pijači, ali
ne greješ gada v svojem nedriji? Ne le
smertni greh, ampak tudi nagnjenje do
njega moraš v sebi premagovati, pred

115

nevarnostjo in priložnostjo greha moraš
bežati; z eno besedo, vsega tistega se
moraš skerbno ogibati, kar te je dosedaj
zapeljevalo v kletev, ali v kak drugi greh.

b)  Vdrugič moraš, spokorna duša!
brez odlašanja zapustiti ne le smertni
greh, ampak tudi nagnjenje do njega
zato, ker, ako to storiti odlašaš, si v prav
veliki nevarnosti zopet smertno grešiti,
in sicer zarad tvoje za dobro oslabljene
volje, zarad zgubljene močnodušnosti, pa
vedno veči maloserčnosti, ki se te po-
lastuje. Premišljuj resno, kakošna je tvoja
volja po storjenem, če tudi tebi že od¬
puščenem smertnem grehu? Ti si brez
hste močnodušnosti, ktera ti je k stano¬
vitnosti v dobrem potrebna. Ti postaneš
boječa, brez pravega kerščanskega za¬
upanja; posebno v grešni nevarnosti si
vsa prestrašena in zmešana. Dobro ti
jo znano, da v svojem žalostnem in ne¬
varnem stanu posebne Božje pomoči in

8 *

116

Njegovega usmiljenja potrebuješ. Ali če
ti vest očita, da ne zatiraš vedno v sebi
nagnjenja do smertnega greha, je to za
te žalostno znam nje, da te Bog posebno
ne ljubi, ker tudi ti Njega posebno ne
ljubiš; zatorej pa tudi nimaš tistega
otroškega zaupanja do Boga, ki ga ne¬
dolžne duše imajo. Ker nimaš pravega
kerščanskega zaupanja, zato molitev opu¬
ščaš, ali če tudi moliš, ne moliš goreče
in zaupljivo. Kjer pa dobra molitev po-
jemlje, ondi neha tudi Bog svoje milosti
deliti. Kjer pa milosti primanjkujejo,
tamkej se prav lahko zaide v smerten
greh, in iz greha pa v večno pogubljenje.
Spoznaj, o kerščanska duša! iz tega pre¬
mišljevanja, v kaki veliki nevarnosti si,
zopet smertno grešiti, če se skerbno ne
očiščuješ vsega nagnjenja do smertnega
greha.

c)  Nevarnost zopet v smertni greh
zabresti, če nagnjenja do njega v sebi

117

z vso skerbnostjo in močjo ne zatiraš,
spoznaš tudi lahko, če ostro pravico Božjo
premišljuješ. Ker je Bog neskončno pra¬
vičen, zato On tudi svoje naj zvestejši
služabnike bolj ljubi, kakor manj zveste.
Svoje zveste služabnike On varuje s po¬
sebnimi milostmi; od njih odvrača zale¬
zovanje in moč peklenskega satana; od¬
vrača grešne priložnosti; jih ne prepušča
prevelikim skušnjavam, ali pa jim vsaj
toliko serčnost daje, da v boji s hudo
skušnjavo ne opešajo, temuč častno zma¬
gajo. Tudi jih k vsemu dobremu priganja,
in v njem dobrotljivo podpira in uterjuje.
Kaj misliš, ti kerščanska duša! ki si se
sicer očistila vsakega smertnega greha,
pa ga iz ljubezni do Boga tako močno
ne sovražiš, da bi vse nagnjenje do njega
v sebi skerbno zatirala, ali si pač vredna,
da bi ti Gospod Bog vse prej naštete
milosti podelil? Gotovo teh posebnih mi¬
lost Božjih nisi vredna. O kako lahko se

118

ti torej prigodi, da zopet v stari greh
dovoliš, če nagnjenja do njega v sebi ne
zatiraš; zato ker hudo nagnjenje v tebi
raste dan za dnevom; tvoja volja, nikdar
ne grešiti, zmeraj bolj slabi; Božja pomoč
odnehuje, in posebno takrat, ko k vsemu
temu še priložnost in nevarnost k grehu
pritisne!

d)  V prav veliki nevarnosti se znajdeš
zopet grešiti, če vsega nagnjenja do smert-
nega greha v sebi ne zatiraš, poslednjič
tudi zarad zalezovanja peklenskega satana,
kteri si silno veliko prizadeva tisto dušo
zopet v svojo oblast dobiti, ktero je že
v posestvu imel, pa jo je mogel po dobro
opravljeni spovedi iz svoje oblasti izpu¬
stiti. Vedi, da satan od tebe, o duša! v
začetku kaj prav malega tirja, le en las;
če mu ga dovoliš, naredi kmalo iz njega
verv, s ktero te naj pred v navaden
smerten greh, in poslednjič v večno po¬
gubljenje potegne. Kaj je majhno na-

119

gnjenje do greha druzega, kakor tanek
las? Ce nagnjenje do greha dalj časa
terpi. postalo je hudo nagnjenje močna
ver? pregrešne navade.

Potrebno je, da spoznaš, o duša!
prekanjenosti in zvijače, s kterimi te satan
mami in lovi, dokler te v svojo oblast
zopet ne dobi. Na kakošne načine te pa
on v greh zapeljuje? Naj pred si pri¬
zadeva ti prikriti velikost, ostudnost in
hudobijo smertnega greha. Pravi, da ta
reč ni tako velik, ni smerten greh. Kakor
se ti je satan pred storjenim grehom
legal, tako se ti tudi po storjenem grehu
zopet laže. Pred je rekel, da ta reč ni
smerten greh; ko te je zapeljal, pa skuša
ti serce podreti, da bi obupala nad mi¬
lostjo Božjo z drugo lažjo, ko te plaši
in pravi, da tvoj greh je tako grozovitim
velik, da ti ni več upati, odpuščenje pri
neskončno svetem Bogu zadobiti. Ce hočeš
tej dvojni satanovi lažnjivi zvijači srečno

120

oditi, kaj ti je početi? Ne poslušaj skuš¬
nja vca pred grehom. Ce si bila pa tako
nesrečna, da si ga poslušala: ne poslušaj
ga po storjenem grehu; ampak na Božjo
milost zaupaj, ter brez odlašanja in resnično
se spokori.

Na dalje si prizadeva satan s tem
hudo poželenje do greha v tvojem sercu
zbuditi, da ti stavi pred oči: koliko
mesenega veselja, koliko kratkočasa in
časnega dobička ti ponuja greh. Ali glej!
vse to se le dozdeva mesenemu človeku,
v resnici pa je vse gola goljufija. Besnica
pa je, da je- greh kakor kak sladek
strup, ki dušo umori, ker ji vzame živ¬
ljenje, to je, milost Božjo; greh je stru¬
peni červ, ki nesrečno dušo vedno pika,
grize, in ji ne da nikdar miru in pokoja
že sedaj v življenji; še hujši in vekomaj
jo grize po smerti. Dalje ti satan na uho
šepta in pravi: Saj ti ni mogoče se za
vselej tega ali unega greha zderžati. Ljuba

121

duša! ne verjemi tej nevarni skušnjavi.
S svojo slabo močjo res da ne zamoreš
do konca v dobrem stanovitna ostati;
ali s pomočjo milosti Božje ti je pa to
mogoče. In za to milost neprenehoma
Boga prosi; pa si jo tudi s tem privabi,
da moško zatiraš v sebi vse nagnjenje
do smertnega greha.

Le na eno zvijačo satanovo te moram
še opozoriti. In ta je, da ti priliznjeno
na uho šepta: E kaj pa je, če storim ta
greh, se ga bom pa spovedala, in zopet
odpuščanje zadobila. Premisli, o duša!
kako prederzna si, če to skušnjavo sata¬
novo poslušaš. Ce ti ravno zato grešiš,
ker je Bog neskončno milostljiv, in te po
grehu precej vekomaj ne pogubi: ampak
je pripravljen ti zopet odpustiti: tako vedi,
da v Božjo milost grešiš, in storiš greh
zoper sv. Duha; ta greh je pa za tvoje
zveličanje silno nevaren, ker utegneš v
tem grehu ostati in v njem tudi umreti.

122

če vse navedene in razložene vzroke
dobro premisliš: moraš do dobrega spo¬
znati svojo naj veči nevarnost, zopet v
smerten greh zabresti in vekomaj za-
veržena biti, če nočeš resno si prizadevati
vsako nagnjenje do smertnega greha
v sebi zatirati. Po tem prevdarku, upam,
da boš terden sklep storila, v prihodnje
ne samo vsacega smertnega greha, ampak
tudi vsacega nagnjenja do smertnega
greha prav skerbno se varovati.

3. Sedaj pa pride na versto ime¬
nitno vprašanje, vpervič, kako bi se za-
mogla očistiti nagnjenja do smertnega
greha; in vdrugič, ker ti to v sedanjem
življenji popolnoma ni mogoče, kako se
mu moraš ustavljati, ali se ž njim vspešno
vojskovati, da ga vselej srečno premagaš.

a)  Pervo vprašanje je tedaj naslednje:
Kako se zamoreš očistiti vsega nagnjenja
do smertnega greha? Dva pripomočka
sta k temu očiščevanju potrebna: Pervi

123

je zakrament sv. pokore; drugi pa čez-
natorno obžalovanje grehov. Naj boljši
pripomoček  se vsega nagnjenja do
smertnega greha očistiti, je vredno in
pogostno prejetje zakramenta
sv. pokore  in  s v. r e š n j e g a T e 1 e s a.
Zakaj, če svojemu spovedniku svoje na¬
gnjenje do smertnega greha, s kterim
se moraš zmeraj vojskovati, pogostoma,
ponižno in skesano razodeneš, prejmeš
razun milosti Božje s sv. odvezo sklenjene,
tudi mnogo koristnega in spodbudnega
opominjevanja, ter svojemu stanu naj
bolj primerjenih naukov, kako se moraš
s svojim dušnim sovražnikom vojskovati,
da ga boš vselej srečno premagala.

Razun pogostne spovedi je prav dober
pripomoček nagnjenje do smertnega greha
v sebi zatreti, naslednji: vsak dan,
posebno vsak večer če z nato mo
žalost zarad svojega nagnjenja
do greha obuditi.  Veliko korist čez-

m

natornega kesanja prav lepo pojasnuje
sv. Frančišek Salezijan z naslednjimi be¬
sedami: „Ceznatorno obžalovanje, če je
tudi majhno, sklenjeno z močjo sv. za¬
kramenta, je zadostno nas greha očistiti;
ako je pa serčno in močno, očisti nas
tudi vsaeega pregrešnega nagnjenja. Kajti
že nekolikno in majhno sovraštvo stori,
da sovražnega človeka neradi vidimo, se
ga ogibljemo; ako je pa sovraštvo veliko
in smertno, potem se ne ogibljemo in ne
zaničujemo le sovražnika samega, ampak
celo takrat nevoljo in merzenje občutimo,
kadar le vidimo njegove prijatelje, znance,
ali njegovo podobo, ali karkoli je nje¬
govega. Ako torej grešnik svoj greh
obžaluje z majhnim, vendar resničnim
gnjušenjem, sklene sicer ne več grešiti;
ako je pa njegovo obžalovanje terdno in
čez vse veliko, potem ne zaničuje le
greha, ampak tudi vse, kar je pregreš¬
nega, kar v greh napeljuje 11 . Zato moraš,

125

kerščanska duša! ki si pot popolnosti
nastopila, vsak dan z molitvijo sklepati
tudi serčno žalost nad storjenimi grehi
in nad nagnjenjem do greha. In potem
se ti bo močno pristudil ob enem greh,
in tudi nagnjenje do greha. Tako so
delali sveti spokorniki, ki so pot popol¬
nosti nastopili. Sv. Magdalena, spokor-
nica, ni zapustila le nečistosti, ampak jo
sovražila tudi nečimurno obleko, dobre
jedi in pijače, vse posvetne drušine in
vse veselje, ki ga je popred v grehu
vživala; in sicer tako močno je vse te
reči sovražila, da ni nikdar več mislila
na nje. Posnemaj jo, o duša! v njeni spo-
kornosti, če si jo popred v lahkomišlje-
nosti ali pregrešnem življenji posnemala.

b)  Ker pa svojo poželjiv ost z Božjo
pomočjo le krotiti in zatirati zamoreš
ves čas svojega življenja, nikdar pa se
ne da popolno zatreti ali zadušiti: zatorej
bodi na boj zoper hudo nagnjenje vedno

126

pripravljena, ustavljaj se vselej junaško
in previdno, da ga srečno zmagaš. V
tem dušnem boji ravnaj se po naslednjih
vodilih: Vpervič glej, da svojega
naj hujšega sovražnika spoznaš.
In kteri je ta sovražnik? Ta je prav
tista pregreha, ktere se navadno pri vsaki
svoji spovedi moraš obtožiti. Kakor
hitro si ga spoznala, o duša! bojuj
se ž njim tak o-le:  Vsako jutro stori
terden sklep ves dan nanj paziti, da te
pri tisti nevarni priložnosti neprevidoma
ne zaleze, ter premaga, pri kteri te je
že kdaj popred premagal. Posnemaj pri
svoji duhovni vojski obnašanje izurjenega,
modrega, svetnega vojskovodja. On, če
mu kaže, kar nanagloma napade svojega
sovražnika in ga zmaga. Oe mu to ni
mogoče, pa saj v enomer nadlegva so¬
vražnika ; mu toliko časa miru in po¬
čitka ne dovoli, dokler ga ne utrudi,
ob moč pripravi, in potem ložej potolče.

127

Tako ravnaj tudi ti s svojim dušnim so¬
vražnikom, to je, hudim nagnjenjem: z
vso serčnostjo ga napadi, da bi ga zma¬
gala. Oe ti ne bo obveljalo pri pervem
napadu ga popolno zmagati, naj ti ne
vpade zato serce tvoje. Stanovitno ga
napadaj, ali se mu ustavljaj z milostjo
Božjo podpirana tako dolgo, dokler ga
popolno ne zatreš. Naj bolj gorko pa
pritisneš svojega sovražnika, kadar se
vadiš v čednosti, ki je ravno nasprotna
tvoji grešni navadi. Tega pa nikdar nikoli
ne misli, da si zadušila popolno hudo
nagnjenje v sebi, ako kdaj miruje in te
ne nadlegva skušnjava. Nisi ga zadušila
ne, ono le potuhnjeno, začasno spi; pa
nenadoma se utegne zbuditi, in te z vso
silo napasti; in gorje tebi! ako si od¬
ložila duhovno orožje, zmagalo te bo in
v stari greh zapeljalo.

Spolnuj, o ljuba duša! Jezusovo za¬
poved: „čuj, in moli, da v skušnjavo ne

128

prideš". Oe čuješ in moliš, Bog ne bo
pripustil skušnjav Čez  te priti, ktere pre¬
segajo tvojo moč. On ti bo tudi pomagal
s svojo milostjo, da boš skušnjavo pre¬
magala, dosegla sedaj popolnost, po smerti
pa krono in večno slavo.

Drugi prigovor.

O očiščevanji prostovoljnega nagnjenja
do malih grehov.

I. Kerščanska duša! ktera si skle¬
nila Gospodu Bogu v popolnosti služiti,
ne bodi že zadovoljna le s tem, ako si
se smertnega greha in nagnjenja do njega
očistila, temveč prizadevaj si tudi, da se
očistiš vsega prostovoljnega nagnjenja do
malih grehov. Sveta Terezija pravi,: Ce
želiš svojo dušo s čednostmi zaljšati,
očisti jo naj pervo vseh grehov. Ali si
pa v stanu svojo dušo vseh, tudi malih
grehov očistiti? Razloček stori med pre-

129

greški, ki jih iz človeške slabosti storiš,
in med tistimi, ki jih rado voljno storiš.
Pregreškov, ki jih iz slabosti storiš, se
nisi v stanu popolnoma znebiti, dokler
na svetu živiš; zakaj sv. pismo govori,
da tudi pravični sedemkrat, to je, večkrat
pade v male pregreške, pa pravi tudi,
da zopet vstane. Mali grehi, ki jih iz
človeške slabosti storiš, ti ne škodujejo
veliko, nasproti te pa ponižujejo, ker ti
pomagajo svojo slabost spoznavati, in se
pred Bogom zarad tega globokeje poni¬
ževati. Sv. Tomaž, cerkveni učenik, pravi,
da Bog pobožni duši take pregreške rad
odpusti, če ona obudi na primer: djanje
goreče ljubezni do Njega, ali se v kaki
zopornosti v Njegovo sv. voljo vda, ali se
Njemu popolnoma daruje; tudi ji od¬
pusti, če kako dobro delo usmiljenja svo¬
jemu bližnjemu stori; če očenaš pobožno
obmoli, ali čeznatorni kes v svojem sercu
obudi; če se s prav žalostnim sercem na

9

130

svoje persi tolče; se verno z blagoslov¬
ljeno vodo pokropi; sv. blagoslov prejme,
ali v cerkvi, ali ko gre mašnik z obha¬
jilom k bolniku. Posebno ti bodo, o po¬
božna duša! tvoji mali grehi pri vrednem
sv. obhajilu odpuščeni; zakaj sv. Bernardin
Sienski pravi: Mogoče je, da je duša pri
sv. obhajilu tolike gorečnosti vneta, da
je vsih malih grehov očiščena. če se tudi
prigodi, da včasih, pa poredkoma rado-
voljno kak mali greh storiš, obžaluj ga
precej s terdnim sklepom, se ga v pri¬
hodnje skerbnejše varovati; in kolikorkrat
si zopet tako nesrečna, da grešiš, toliko¬
krat se zopet tako greha očisti; zakaj
sv. Filip Neriški pravi, da svetnik ne po¬
stano kristijan mahoma, ampak le pola¬
goma in sčasoma, če le poti popolnosti
ne zapustiš, te bo Bog že sčasoma po¬
polno in sveto storil.

■ E - Kar si dosedaj premišljevala,
o duša! velja od tvojih malih grehov,

131

ktere iz človeške slabosti in ne radovoljno
storiš, velja pa tudi od tistih tvojih malih
grehov, ktere sicer radovoljno, pa vendar
poredkoma storiš; ktere pa vselej precej
obžaluješ, s terdnim sklepom se jih v
prihodnje skerbneje varovati. Taki pre-
greški ne škodujejo tvoji duši prav veliko
in je tudi v nevarnost večnega pogub¬
ljenja ne pripeljajo. če pa ti kak mali
greh storiš s polno vednostjo in rado¬
voljno ; ti postane celo navaden: je to
žalostno znamnje, da si nanj navezana,
da ga ne sovražiš, kakor si dolžna ga
sovražiti, ker se med pobožne duše šteješ;
da torej tudi nimaš resnične volje ga
zapustiti. Če si taka, potem je že zarad
malega greha tvoje večno zveličanje v
veliki nevarnosti. Ako se ne postaviš
krepko na noge, od sebe otresti mali pa
navaden greh, odtegnil ti bo Gospod Bog
obilnost svoje milosti, in jela boš pešati
na poti popolnosti, ter postala boš mlačna

9 *

132

v dobrem, zagazila počasi v velike grehe,
iz kterih se boš težko kdaj izkopala, in
tako se boš pogubila. Uči se od svet¬
nikov in svetnic, kako se ti je ogibati tacih
malih grehov. Beri pazno življenje svet¬
nikov, in vidila boš, kako so bili oni
pripravljeni, raji vse muke in tudi smert
preterpeti, kakor tak mali greh storiti.
Sv. Katarina Genueška je rekla, da mali
greh je duši, ki Boga čez vse ljubi, ne-
prijetniši, kakor vse peklenske muke; in
sama je terdila, da bi se raji v peklenski
ogenj pogreznila, kakor pa z radovoljnim
malim grehom Boga žalila. Po vsi pra¬
vici so svetniki tako govorili; zakaj od
Boga razsvetljeni so spoznali, da večega
zla ni na svetu, kakor je greh, če tudi
majhen. Nobena stvar Božja, tudi naj
vikši angelj, ne zamore za greh, tudi za
malega ne, Božji pravici zadostiti. Sveti
Anzelm vpraša: Kteri grešnik sme reči,
da je njegov greh majhen? Sme se li

133

terditi, da je to kaka majhna reč, majhno
zlo,' če kdo le v mali reči Boga razžali?
Kteri podložnik bi se prederznil pred
svojega kralja stopiti, in mu tako reči:
V vsih rečeh ti hočem pokoren biti, samo
v tej reči ne, zato, ker ni veliko na tem
ležeče, ali sem tebi v tej reči pokoren
ali ne? Misliš mar, da bi se kralj ne
maščeval nad takim prederznežem? Gotovo
bi se maščeval. Zato pravi sv. Terezija:
Bojimo se malega greha bolj, kakor satana;
zakaj veči škodo nam en sam mali greh
stori, kakor vsi satani peklenski.

Ktero škodo ti mali greh stori, če
se ga ne varuješ?

1. Odvzame ti posebno pomoč Božjo.
Vedi, o duša! da Gospod Bog svoje zveste
služabnike že tukaj na zemlji zarad njih
zvestobe s tem plačuje, da v njih sercu
oživlja luč sv. vere, ktera jih srečno vodi
po pravem poti; vterjuje kerščansko za¬
upanje v njegovo vsegamogočno pomoč

134

in v dosego naj večega plačila, namreč
večnega zveličanja; vnema ogenj goreče
ljubezni do Sebe in do bližnjega; jih
močno podpira, da zamorejo vse težave in
križe poterpežljivo prenašati, in si s po-
terpežljivostjo nebesa zaslužiti; stoji jim
z močjo na strani v vsih skušnjavah in
nevarnostih. Te in še mnoge druge po¬
sebne milosti deli Bog pobožnim dušam,
ter jim polajša in posladkd ostro in
ternjevo pot proti nebesom. Vse te po¬
sebne milosti pa odtegne Bog mlačni duši,
ki s premislikom in iz navade male grehe
doprinaša. Zato, če ona tudi moli, sveto
obhajilo prejme ali naj svetejši zakrament
obiskuje, vendar pri vsih teh svetih vajah
ne občuti ne posebne tolažbe v žalosti,
pa tudi ne posebne pomoči v kaki po¬
trebi ali skušnjavi. Ker mlačna duša v
duhovnih vajah tolažbe in pomoči ne
zadobi: zatorej začne v delih za svoje
zveličanje potrebnih dan za dnevom bolj

135

mlačna ali celo merzla postajati, ali jih
pa popolnoma opuščati. Zategadel je njena
vera le slaba, njeno upanje ni terdno in
njena ljubezen že umira.

2 .  Bog tudi svoje zveste služabnike
varuje presilnih napadov in skušnjav sa¬
tanovih ; če pa skušnja ven tudi oblast
dž, pobožne duše skušati, jih v skušnjavi
močno podpira, da jim nič škodovati ne
zamore. Ali pa sme mlačna duša, ktera
z grehi če tudi malimi Boga pogostoma
žali, take posebno velike pomoči od Njega
pričakovati ? Gotovo ne. In kakor kraljevi
ljubljenec, kteri je svojega gospoda in
kralja razžalil, pri njem potem nič več
toliko ne velja in od njega nič več tako
močno ljubljen ni, kakor je bil popred;
razun, če s posebno velikimi znamnji
ljubezni in zvestobe svoj madež zbriše:
ravno tako tudi Bog tiste duše potem
tako močno ne ljubi, ktera ga je že
večkrat, če tudi v malih rečeh radovoljno

136

razžalila, in je tako močno ne varuje
satanovih napadov ali skušnjav, kakor
sebi vedno zvesto dušo varuje. Kako
lahko je tedaj satanu tako od Boga za¬
puščeno dušo v greh, v začetku v majhen
potem pa v velik greh zapeljati! Vse
to satan dobro ve, zatorej on najpoprej
skerbno gleda, ktera je slabji stran take
mlačne duše, ali h kteremu grehu je
naj bolj nagnjena; in popolnoma zado¬
voljen je, če mu vrata do serca le ne¬
koliko malega odpre; njegova majhna
skerb bo potem, da si s skušnjavami
vrata do njega sam kmalo popolnoma
odpre, vanj vleze, in v njem vlada. Zato
pravi sv. Jeronim, da satan duše nekoliko
pobožne nikdar precej v velike, ampak
le v male grehe zapeljuje; če se malih
grehov ne boje, jih potem lahko kmalo
tudi v velike zapelja.

3. Ali ne spričuje sedaj razlagane
resnice tudi vsakdanja skušnja? Tako

137

na primer: Marsikteri otrok sedaj svojim
starišem življenje greni in krajša, ker
razuzdano živi, in če ga svare, jih za¬
sramuje, ali pa še celo preklinja. Kako
je postal tako velik grešnik? V začetku
je začel pogostoma zoper voljo starišev
po vasi hoditi, namesto doma pridno
delati; dan za dnevom je bil svojim
starišem bolj nepokoren; začel je po¬
slednjič se jim ustavljati in se ž njimi
prepirati. Zatorej te prosim, kerščanski
otrok! da nikdar tak velik grešnik ne
postaneš, varuj se tudi v malih rečeh
biti svojim starišem nepokoren; vselej jih
rad ubogaj, spoštuj in ljubi, ter vsak dan
nekoliko za nje moli. Ta kristijan sovraži
sedaj tako serdito svojega bližnjega, da
ga kar viditi ne more. Kako je zabredel
tako globoko? V začetku bil je malo
nevoljen, merzelo se mu je na svojega
bližnjega. Poslednjič pričenja se ga ogi¬
bati ; v drugo stran obrača svojo oči, ko

138

ga sreča; ne privošči mu lepe besede;
še s starim kerščanskim pozdravilom:
Hvaljen bodi Jezus Kristus! ga ne po¬
zdravi ; in če mu zopernik te lepe besede
reče, ne odzdravi ga po stari lepi šegi z
besedami: Vekomaj, Amen. Poslednjič
začne ga opravljati, obrekovati, in celo
zmerjati, ter smertno sovražiti. — Una
nesrečna kristijana je svojo kerstno ne¬
dolžnost zapravila in v svojih pregrešnih
rokah nezakonskega otroka povija. Kako
se je to zgodilo ? V začetku je le ne¬
koliko nagnjenja do svojega zapeljivca
imela, potem je rada poslušala, ko se ji
je prilizoval, ter jo hvalil, tudi je rada
kak dar od njega v spomin prejela. Ne¬
čistih misel in želj ni zatirala, ampak
jih radovoljno priderževala. Zaveza med
njima je postala dan za dnevom močnejši;
in poslednjič je vso sramožljivost in strah
Božji zgubila; in ko se je priložnost k
grehu naključila, je tudi v djanju smertno

139

grešila. V mislili in željah je pa že po¬
prej zelo zelo Boga žalila. — Ta mla-
deneč je sedaj pijanec, zapravljivec, igralec
in ponočevalec. Kako je tak velik grešnik
postal? Le po malem je začel. Na pervo
je začel ponoči iz postelje vstajati, s
ponočnjaki prijaznost delati, ž njimi po
grešnih potih hoditi, svoj denar zaprav¬
ljati z igro in pijačo; sčasom je njegova
navada dan za dnevom močnejši posta¬
jala; in sedaj tiči v železni srajci, ktero
bi rad slekel, pa je sleči več ne more.
O pobožna kerščanska duša! ki si do-
sedaj lepo živela, in ki želiš v dobrem
stanovitna ter še zmiraj popolniši in
svetejši biti, lepo te prosim: Varuj se
tudi malih radovoljnih grehov, in bodi
zvesta Bogu v vsih rečeh, tudi v malih
zato, da se Bogu. ne zameriš, in da ti
On svojih posebnih milost in svojega po¬
sebnega varstva ne odtegne, ter satanu
ne dovoli, te bolj pogostoma in močnejši

140

skušati in zapeljevati, vpervič v majhen,
poslednjič pa v smerten greh.

To resnico, vterjeno po vsakdanji
skušnji nam poterjuje tudi naslednja pri-
godba: Velik hudodelnik je bil v smert
obsojen. Preden ga na morišče peljejo,
želi še z mašnikom, z menihom bližnjega
samostana govoriti. Ko mašnik pride,
začne hudodelnik tako-le govoriti: časti¬
vredni duhovni Oče! v vaši družbi sem.
živel, in ravno tako obleko nosil, kakoršno
vi sedaj imate! svojo samostansko obljubo
sem zvesto spolnoval. ter bil mnogo let
pobožen menih. Bil sem prav zadovoljen
in srečen; tudi naj težavniši dolžnosti
sem lahko in z veseljem spolnoval. O
kako velika je bila takrat moja sreča!
Lahko bi bil v dobrem stanoviten ostal.
Ali jaz nesrečnež sem začel v malih rečeh
nepokoren postajati; za male pregreške
se nisem veliko zmenil, dan na dan sem
bil bolj mlačen v molitvi in v spolnovanji

141

svojih dolžnost. Kmalo se mi je samo¬
stansko življenje pristudilo; prelomil sem
storjeno obljubo; vergel meniško kuto od
sebe, ter se pridružil spačenim tovarišem.
Oj, kako nesrečen sem postal! Začenjal
sem naj ostudniši hudobije brez strahu
doprinašati. Kam me je vse to pripe¬
ljalo ? Saj sami vidite: Na vislice. Da bi
moja velika nesreča bila svarilo drugim,
želel sem z vami govoriti, preden sklenem
svoje hudobno življenje na vislicah. Na¬
znanite to mojim nekdanjim meniškim
tovarišem, da bodo zvesto opravljali svoje
dolžnosti, in se bali tudi v malih rečeh
nezvesti in lahkomišljcni biti, kakor sem
bil jaz v svojo naj veči nesrečo nezvest
in lahkornišljen.

4. Kaj ti je storiti, kerščanska duša!
da tudi ti v velike pregrehe in po njih
v večno pogubljenje no zaideš? Varuj
se malih radovoljnih grehov. Nikdar ne
reci: Saj je ta ali una reč le mali greh;

142

čemu bi se tolikanj varovala te ali une
male nespodobne besede, male laži, majhne
slabe misli ali želje; čemu bi bila tako
natanjčna pri molitvi, pri Božji službi v
cerkvi, pri postih; čemu bi se tako močno
zatajevala pri svojih pogledih, pri po¬
slušanji ali pri govorjenji nepotrebnih ali
celo nekoliko pregrešnih reči. Premisli,
o duša! ki tako govoriš, kako žalostne
nasledke imajo take reči. Saj se bojiš
tudi malo strupa zavžiti; se bojiš tudi
male bolezni, zato ker veš, da je včasih
tudi malo strupa dovolj te umoriti, da
včasih tudi mala bolezen raste in ti po¬
slednjič življenje končati zamore. Kaj
druzega je mali greh, kakor malo strupa
ali majhna bolezen za dušo! Znano ti
je, da več malih potokov stori veliko
reko, v kteri se tvoje telo lahko potopi,
in več malih grehov stori, da tvoja
duša po duhovno umerje. Ali nimaš za
enako veliko nesrečo, če te velika skala

143

zmečka, ali pa če vreča polna drobnega
peska na te pade, ter te zaduši? časti¬
vredna nuna Ana je zagledala dušo ve¬
komaj pogubljeno, ktero je ona in ktero
so vse druge nune cenile tako visoko,
kakor svetnico. Zagledala je pa na po¬
gubljeni duši mnogo majhnih živalic, in
slišala, kako so se med sabo prepirale;
vsaka je hotla biti vzrok njenega pogub¬
ljenja. Živalice na obrazu so rekle: Z
nami seje začelo tvoje pogubljenje; druge
živalice na rokah in na telesu so zopet
terdile, rekši: Me smo pravi vzrok tvoje
večne nesreče. In kaj so bile te male
živalice? Bile so mali grehi, ktere je
duša s pomočjo svojih telesnih udov de¬
lala. Da tudi tebe, o duša! taka večna
nesreča ne zadene: varuj se vsih malih
rado voljnih grehov.

o. Kako se boš pa malih grehov
vselej srečno obvarovala? Da se bo to
zgodilo, posluži se naslednjih pripomočkov :

144

a)  Vprvič in prod vsim drugim
moraš, o kerščanska duša! če se te mlač¬
nost že prijemlje, goreče želje imeti, se
svoje mlačnosti znebiti, ter vsakega rado-
voljnega malega greha se vprihodnje va¬
rovati. Če takih gorečih želja še nimaš,
prosi ponižno, zaupljivo in stanovitno
Boga tako dolgo, da ti jih da. Saj pravi
Jezus: „Prosite in hote prejeli". Potem
si prizadevaj, o duša! da boš
spoznala, k ter a j o tvoja pogla¬
vitna slabost.  Tako na primer: Če
samo sebe visoko ceniš; če rada slišiš,
da te kdo kaj pohvali; če svojim pod¬
ložnim le z ostro besedo ukazuješ; če
se rada hvališ, in nemir ali celo nevoljo
občutiš, kadar zveš, da je kdo o tebi
kaj slabega govoril: če kaj tacega na
sebi zapaziš, vedi, da te napuh v svoji
oblasti ima. Če ti, o duša! pogostoma z
veseljem premišljuješ, kaj dobrega bi
jedla; ali se rada pogovarjaš, ktero dobro

145

F ''  a

jed si zavžila, tebi ne dopadljive jedi pa
celo okusiti nočeš: če si taka, vedi, da
preveč strežeš svojemu telesu, svoji po-
željivosti. Oe si pa taka, da se pritožiš
z ostro besedo zarad naj manjšega zoper-
vanja; si močno nevoljna, če ti kdo v
kaki reči nasprotuje: vedi, da si jezi
vdana. Če pa zarad vsacega majhnega
zaderžka molitev ali prejemanje sv. za¬
kramentov opuščaš: vedi, da dušna lenoba
sili v tvoje serce vgnjezditi se.

I)  Ko si po takem ali enakem pre¬
mišljevanji svoj navadni pregrešek, ali
svojo poglavitno slabo stran spoznala:
stori terden sklep,  da se hočeš toliko
časa serčno zoper njega vojskovati, dokler
ga popolno ne premagaš in svoje slabe
strani v ravno nasprotno boljši stran ne
spreoberneš. Sv. Terezija pravi: Gospodu
Ilogu močno dopadejo taki velikoserčni
sklepi, in prav rad svojo pomoč podeli,
da jih spolni, tistemu, kteri jih je storil.

10

146

Dalje pravi, da se satan tacih močnih
sklepov hudo boji, nasproti se pa prav
nič ne boji duš, ktere sicer dobre želje
imajo, pa jih nikdar v djanji ne spolnijo.
Ona pravi: Gospod Bog tistih duš ne
zaverže, če so tudi silno globoko zabredle,
ktere so resnično in terdno sklenile, se
njemu popolnoma darovati. Boljši je kratka
pa priserčna molitvica, v kteri duša tak
terden sklep stori, Boga nikdar več ne
razžaliti, če ga potem ne prelomi, kakor
pa tista dolga molitev, pri kteri duša
terdnega sklepa resničnega poboljšanja
nima.

Premišljuj, pri kterih priložnostih
večidel svoj pregrešek ponoviš; in potem
se vsih tistih priložnost ogibaj, in zate-
gadel svoj terdni sklep ravno na tiste
priložnosti obračaj. Moli torej, o duša!
sleherno jutro tako-le: O moj Bog! iz
ljubezni do tebe se hočem s tvojo pomočjo
svojega navadnega pregreška skerbno

147

varovati, kterega sem dosedaj večkrat
storila v cerkvi, v hiši ali na poti. Va¬
rovati se ga hočem takrat, kadar bom
molila, delala, jedla ali počivala; kadar
sem sama ali v druščini. Kadar se bliža
tisti čas, ali kadar pridem na tisti kraj,
kjer sem grešila, ali kadar začnem svoje
delo : spominjati se hočem takrat svojega
zjutraj storjenega sklepa, in spolniti ga
v djanju; pa ga zopet ponoviti za pri¬
hodnji čas. Na tak način vedno svoj
sklep ponavljaj. Tacega terdnega sklepa
se satan močno boji; nasproti se pa po¬
smehuje tvojim obljubam, pri kterih terd¬
nega sklepa ne storiš. Nekdaj so satana
vprašali, ktera pridiga mu je naj bolj
zoperna, in je odgovoril, da tista, ktera
govori, da se je treba grešne priložnosti
varovati. Premišljuj tedaj, o duša! ktera
priložnost je za te naj bolj nevarna, ali
morebiti pogovor s to ali uno osebo, ali
stanovanje v tej ali uni hiši. Sv. Terezija

10 *

148

pravi, da tista duša, ktera noče prilož¬
nosti k majhnemu grehu zapustiti, bo
kmalo v dobrem mlačna postala; tista
pa, ki iz ljubezni do Boga vse grešne
priložnosti zapusti, bo v kratkem času
zopet goreča v ljubezni Božji.

c)  Prizadevaj si, ljubljena duša! po¬
sebno za tiste čednosti, ktere so tvojemu
hudemu nagnjenju naravnost nasprotne.
Oe si zapazila, da je v tvojem sercu
nagnjenje k napuhu, prizadevaj si pred
ljudmi se poniževati, ter njih poniževanje
ali zaničevanje z voljo prenašaj. Oe za¬
paziš, da veselje do dobre jedi ali pijače
v sebi čutiš, prizadevaj si posebno za
zmernost, ter odreci si včasih jedila ali
pijače, ktere ti naj bolj na misel gredo.
Moder učenik Kasijan ti svetuje, da si
pri svoji zjutranji molitvi tiste nevarne
priložnosti pred oči stavi, v ktere bi
utegnila priti čez dan. Tako na primer:
Misli, da ti bo tvoj domač človek, sosed

149

ali kteri drugi to ali uno krivico storil,
te razžalil. Zato prosi precej zjutraj Boga
pomoči, da bi zamogla mirno serce ohra¬
niti takrat, kadar te bo zadela krivica,
razžaljenje; ter vse s popolno vdanostjo
v Božjo voljo preterpeti. Tako so delali
svetniki, kteri so vse zaničevanje, vse
razžaljenje in krivice, celo tepenje voljno
in veselo preterpeli. Stori tudi ti, o duša!
po njih lepih zgledih, in vse križe in
težave boš voljno in veselo prenašala.

d)  Prav koristno bo tudi za tebe,
o kerščanska duša! če vsak večer svojo
vest sprašaš čez tisti pregrešek, s kterim
naj pogostnejši Boga razžališ. Ce ti vest
ničesar ne očita: priserčno se Bogu za-
hvaluj za Njegovo varstvo; pa ostani po¬
nižna in pripravi se za prihodnji boj.
Ce ti pa vest očita, da si kaj malega se
spotaknila in v navaden pregrešek zopet
zašla: se pred Bogom ponižuj, ter ga
zaupljivo odpuščenja prosi, s terdnim

150

sklepom, ga nikdar več s tem pregreškom
ne razžaliti. Pa ne bodi preveč nepokojna
ali obupljiva zarad svojega pregreška.
Bog včasih zato dopusti, da nekoliko
padeš, da se ponižuješ, bolj čnješ in potem
z obilnišimi dobrimi deli pregrešek zbri¬
su ješ.

Ker ti je dobro znano, o ljubljena
duša! da brez Božje pomoči se nobenega
greha varovati ne moreš: torej le prosi
prav goreče Boga v presvetem imenu
Jezusovem, da te varuje vsaeega tudi
naj manjšega greha. Prosi take milosti
Boga med daritevjo sv. maše, pri obisko¬
vanji naj svetejšega zakramenta, posebno
pa pri prijemanju sv. obhajila. Nikdar
pa ne stori, kakor ravnajo nektere sicer
pobožne duše! One gredo rade pogo-
stoma k sv. obhajilu, pa le zarad sladkost,
ki jih zraven vživajo. Če ti Bog sladkosti
pri sv. obhajilu podeli, zahvali se mu
za-nje, ker so dar Božji. Ali samo zarad

151

tistih sladkost ne pristopaj pogostoma k
sv. obhajilu, ampak le zarad tega, da bi
bila s pomočjo tega sv. zakramenta svojih
slabost ozdravljena; in po sklenitvi z
Jezusom Ga tudi prav ponižno in za¬
upljivo prosi, da ti pomaga se tega ali
unega pregreška varovati.

152

TRETJI RAZDELEK.

Posebni nauki o drugi in tretji
stopinji kerščanske popolnosti,
ali o čednostih duše popolne.

Pervi odstavek.

0 Božjih čednostih.

Pervi prigovor.

0 treh Božjih čednostih sploh, in o
kerščanski katoliški veri posebej.

□C. Zakaj se imenujejo čednosti,
ktere boš, bogoljubna duša! v tem od¬
stavku premišljevala,Božje čednosti? Zato,
ker se z vajo v njih naravnost k Bogu
obračaš. Ali je vaja v teh čednostih
imenitno delo? Naj imenitniši delo je
obujenje treh Božjih čednost. Saj se ne

153

moreš tukaj na zemlji z nobeno rečjo
Bogu bolj bližati, in se ž njim tesnejši
skleniti, kakor z vajo v teh čednostih.
Na zemlji Boga s svojimi telesnimi očmi
gledati ne moreš; ali z živo vero Ga
gledaš z dušnimi očmi vsaj nekoliko,
kakor pravi sv. Pavel, kakor v megli,
skozi zerkalo. Z upanjem zbujaš v sebi
močno nado, da Ga boš gledala po smerti
z obličja v obličje; z ljubeznijo pa se
vadiš že sedaj v tistem delu, ktero bo
po smerti vekomaj tvoje naj srečniši delo,
namreč se z Bogom zedinjevati. Tri Božje
čednosti, čigav dar so? Od Boga si jih
prejela; zakaj ko bi ti jih ne bil Bog
pri sv. kerstu v tvoje serce vlil, bi jih
nikdar ne imela. Bog ti jih pa ni le
daroval, ampak On jih tudi vedno množi
v tvojem sercu, če si vredna, in Ga za
nje prosiš. Pa pri pomnoženji treh Božjih
čednost moraš tudi ti, o duša! z Bogom
sodelovati; in s tem lastnim sodelovanjem

154

z Bogom, si tudi ti nekoliko zasluženja
pridobiš, ktero pa Bogu darovati zamoreš;
in neizrečeno veliko plačilo si pri Njem
takrat služiš, kadar obujaš tri Božje čed¬
nosti v svojem sercu.

Zakaj je vaja duše v treh Božjih
čednostih delo najveei vrednosti?

1. Zato, ker ona takrat Bogu da¬
ruje vse svoje naj imenitniši, naj boljši
dušne zmožnosti z vsimi naj blagejšimi
nagnjenji. Kadar ti, o duša! obujaš v
svojem sercu živo vero, takrat Bogu pri¬
neseš daritev svojega uma.  Z djanjem
vere podveržeš v ponižnosti serca svoj
um neskončni razumnosti Božji. Ti se
ne oziraš na natorne spoznanja in pri¬
dobljeno učenost, ti se upiraš zunajnim
čutilom in nasprotovanju svojega priro¬
jenega napuha, tudi ne poslušaš in nič
ne maraš za zasmehovanje in očitanje
novošegnih nevernikov. Ne beliš si glave
s tuhtanjem, ampak za golo resnico

155

sprejmeš, karkoli je razodel Bog, ki je
neskončna resnica in modrost, dasiravno
mnogo resnic naše svete vere ne razumeš.
Naša sv. vera zapopade mnogo skrivnostnih
resnic, ktere zamore le Bog sam, naj
vikši um, popolnoma zapopasti; naš tesni
um jih zamore le v ponižnosti verovati,
zapopasti jih pa ne more. Ako bi človek
zamogel take visoke resnice zapopasti,
bi ne bile več skrivnosti. Ako bi bila
ktera človeška pamet v stanu take ime¬
nitne skrivnosti zapopasti in razložiti, bi
vera zgubila svoje zasluženje. To Jezus
sam zaterjuje, rekoč: „Zveličani so, ki
ne vidijo, in vendar verujejo". Jan. 20,19.
Ce svojo pamet Božji neskončni pameti
v vsih tudi naj večih skrivnostih sv. vere
popolnoma podveržeš, Bogu prineseš ve¬
liko, prav veliko daritev, namreč daritev
svojega uma.

Tudi kerščansko katoliško upanje je
preimenitna daritev, ktero Božji neskončni

156

dobroti daruješ, in sicer daritev svoje
volje.  Ce imaš prav terdno zaupanje
na neskončno dobroto in milost Božjo,
takrat te ne plaši, o duša! ne tvoja na-
torna boječnost, ne tvoja prirojena ne¬
stanovitnost; ti ne delaš nobenih pomi-
slikov; ne poslušaš nezmerno boječe vesti
svoje; ne porajtaš strašivnega šepetanja
peklenskega satana; ne prestraši te pre¬
hudo grozovita evangeljska resnica od
malega števila izvoljenih; tudi te ne
zbega spoznanje svoje velike lastne ne¬
zmožnosti; tudi te ne pripravi v ob-
upanje celo spomin na mnoge, velike in
malo obžalovane grehe in na obilno šte¬
vilo zapravljenih milost Božjih. Akoravno
premišljuješ velikost in neskončnost ob¬
ljubljenega plačila, in spoznaš, da ga
dosedaj še nič zaslužila nisi: vendar upaš
in se zaneseš na neskončno dobroto in
milost Božjo, da ti bo po neskončnem
zasluženji Svojega edinorojenega Sina

157

Jezusa Kristusa v tem življenji spoznanje,
pravo obžalovanje in odpuščanje vsili tvojih
grehov, po smerti pa večno zveličanje
dal, in dodelil, Njega z obličja v obličje
gledati, ljubiti in brez konca vživati.
Enako upaš tudi od Boga vsih potrebnih
pripomočkov vse to doseči. Vse to upaš
od Njega, ker je On to obljubil, kteri
je vsegamogočen, zvest, neskončno do¬
brotljiv in usmiljen. Če s prav terdnim
kerščanskim zaupanjem tako govoriš, ali
ni preimeniten in velik dar tvoje volje,
kterega Bogu k časti opraviš?

Kako i m e n i t e n in velik dar
pa je ljubezen,  lahko nekoliko spo¬
znaš iz besedi sv. Pavla, kteri pravi, da
je ona zmed vsih treh Božjih čednost
naj imenitniši in naj veči. Ali pa lju¬
bezen do Boga ni tudi daritev? Tako
velika in imenitna daritev je, da po be¬
sedah sv. Pavla tvoja daritev vere in
upanja ali tvojega uma in tvoje voljo Bogu

158

celo nič ne dopade, in pri Njem nobene
vrednosti nima, če Njemu zraven tega daru
ne daruješ tudi daru svoje ljubezni, ali
svojega serca. Le tvoje serce hoče Bog
posesti, in ti torej vedno tako govori:
Moj sin! moja hči! daj mi svoje serce.
Ce iz ljubezni do Boga odtergaš svoje
serce z vsimi njegovimi nagnjenji od vsih
vstvarjenih reči, pa ga celega navezuješ
na Njega; in torej Njega ljubiš iz vsega
svojega serca, iz vse svoje duše, iz vsih
svojih moči; in sicer le zato, ker je naj
viši, neskončno bitje in vse ljubezni vredna
lepota in dobrota; če Njemu tako daruješ
vse moči, nagnjenja in poželenja vse svoje
duše in vsega svojega telesa: ali ni tvoja
daritev naj popolniši in naj vredniši, ktero
zamoreš darovati v čast najvišega in ne¬
skončnega bitja Božjega? Ker v ljubezni
daruješ svoje serce Bogu, zato ga s to
daritevjo tudi naj tesnejši na Njega na¬
vezuješ; torej je ljubezen tista vez, ktera

159

tvoje serce z Bogom zveže ali zedini. Iz
tega premišljevanja lahko spoznaš, kako
neizrečeno imenitno delo je obujenje treh
Božjih čednost.

2. Pogostna vaja v treh Božjih čed¬
nostih je pa tudi delo vredno neskončno
velikega zasluženja. Česa si pa zaslužiš,
o duša! s pogostno vajo v treh Božjih
čednostih? Z vsakim pobožnim obujenjem
si zbrišeš nekoliko zaostalih časnih kazen;
si pomnožiš dopadajenje Božje in posve¬
čujočo milost Božjo, ter si prislužiš eno
stopinjo višej v nebeškem kraljestvu. Da
si vsega tega prislužiti zamoreš, tega se
lahko prepričaš iz naslednjega zgleda:
Jezus Kristus je sv. Petra poglavarja
svoje cerkve postavil. Pa zakaj ga je
postavil? Zavoljo njegove močne vere,
hi zavoljo njegove ljubezni in ognjene
gorečnosti. Sv. Peter je bil pervi med
aposteljni, ko je bilo treba vero, upanje
in ljubezen v Jezusa razodeti. Ko je

160

Jezus aposteljne vprašal: „Ali hočete

tudi vi iti?“ se serčni Peter vzdigne in
reče: „Gospod, kam hočemo iti? ti imaš
besede večnega življenja 11 . In ko jih je
vprašal: „Kaj pa vi pravite od Sinu člo¬
vekovega, kdo je? 11  Berž se vzdigne Peter
v svoji goreči ljubezni in živi veri, ter
reče: „Ti si Kristus, Sin živega Boga! 11
Plačilo za to serčno spričevanje je bil
Jezusov odgovor: „Ti si skala, in na to
skalo bom zidal svojo cerkev 11 . Vidiš,
kako veliko in naglo je bilo plačilo za
živo vero, in gorečo ljubezen!

3. Pa še mnogo druzega dobička si
pridobiš z obujenjem treh Božjih čednost.
Pomoč si pridobiš o času terpljenja in
bridkost. Zakaj v vsih nadlogah in te¬
žavah te podpira in okrepčava živa vera
v Božjo naj boljši in naj modrejši pre¬
vidnost, ktera z očetovsko skerbjo vedno
čuje nad teboj; podpira in krepča te
terdno zaupanje, da po poti križev in

161

težav prideš k sreči, ktere ni videlo no¬
beno oko, ne slišalo nobeno uho, in ne
občutilo nobeno človeško serce; in go¬
reča ljubezen te pa toliko tolaži, da se
veseliš in srečno imenuješ, ker zamoreš
po naj svetejši volji Božji kaj terpeti.
Dalje si pridobivaš tudi serčnost v skuš¬
njavah in v poslednji uri. Ako te po-
željivost mika, ako te svet vabi ali satan
zalezuje: ti kaže vera ostrega sodnika,
upanje obeta za zvestobo večno plačilo,
in ljubezen do Boga te nepremagljivo
dela. Tudi zadnjo uro kaj druzega te
zamore potolažiti, in v dobrem do konca
stanovitno ohraniti, kakor vera, upanje
in ljubezen ? Poslednjič še premisli, da si
z vsakdanjim obujenjem treh Božjih čed¬
nost zadobiti zamoreš vsak dan odpustkov
sedem let in sedemkrat štirideset dni,
vsak mesec pa po opravljenih navadnih
pogojih popolni odpustek. Kavno tako
zadobiš popolni odpustek tudi v smertni

11

162

uri, če si večkrat v svojem življenji obudila
tri Božje čednosti.

E E _ Premisli, o bogoljubna duša!
sedaj še posebej z naj hvaležnišim sercem,
kako velik dar Božji si prejela s poklicem
k sv. kerščanski katoliški veri.

1. Sv. vera se imenuje dar Božji.
Po vsi pravici se imenuje vera dar Božji;
zakaj čisto nič nisi bila vredna tega daru,
iz zgolj usmiljenja te je neskončni Bog
k sv. veri poklical. Lahko bi bil On
storil, da bi bila rojena v deželi never¬
nikov na primer od turških starišev, ali
v deželi krivovercev in razkolnikov, kjer
bi bila v neveri in zmotah izrejena. Do¬
brotljivi Bog je pa tebi milost dodelil, da
si bila rojena v katoliški deželi, od po¬
božnih katoliških starišev, kteri so sker-
beli, da si precej po svojem rojstvu za¬
krament sv. kersta in ž njim dar svete
vere prejela; in potem so te vedno lepo
v naukih sv. vere sami podučevali, pa te

163

tudi k obilnejšemu podučevanju v cerkev
in šolo pošiljali, in te vedno v strahu
Božjem izrejevali. Kerščanska duša! ali
si že kdaj prav dobro premišljevala, kako
velik je dar sv. vere, in si se zanj prav
priserčno Bogu zahvalila ? Ce tega dosedaj
še nikdar nisi storila, stori vsaj sedaj;
in v prihodnje nikdar te svoje naj ime-
nitniši dolžnosti ne opusti.

2 .  Da boš bolj po vrednosti zamogla
ceniti velikost daru sv. vere, premisli
sedaj to resnico, da je sv. vera tudi
čeznatornaluč.  Kakor potrebuješ luči,
če greš v tamen kraj kake reči iskati,
ravno tako potrebuješ luči iz nebes, ktera
ti razsvetljuje neznano pot proti nebesom ;
in ta luč so tisti nauki, ktere je Jezus
iz nebes doli na zemljo prinesel, ter
ljudi učil, in ktere oznanuje dandanes
sv. mati katoliška cerkev. Teh naukov bi
ne bila ti s svojo pametjo nikdar spo¬
znala, ako bi ti ne bili od Boga razodeti.

11 *

164

To resnico spričuje zgodovina vsih časov
in vsih ljudstev; zakaj nikdar ni kak
človek spoznal Boga in naukov k zveli¬
čanju potrebnih brez Božjega razodenja.
Zahvaluj se prav priserčno in pogostoma
Bogu za ta dar sv. vere, to je, za tisto
čeznatorno luč, ki je bila z zakramentom
sv. kersta v tvojem sercu prižgana; da
sedaj dobro spoznati, verovati in tudi
storiti zamoreš vse, kar je k zadobljenju
večnega zveličanja potrebno. Zahvaluj
se Bogu. da te je milostljivo obvaroval
tamote nevere, v kteri jih tiči še ne¬
izrečeno veliko ljudi, in te razsvetlil s
prečudno svetlo lučjo sv. vere; zahvaluj
se zlasti s tem, da vse od Njega razo¬
dete resnice prav terdno veruješ in po
njih svoje življenje obravnaš, pa si tudi
vedno prizadevaš in Boga prosiš, da bi
ti luč sv. vere tudi v prihodnje nikdar
ne ugasnila, ampak vedno svetila, in se
prikazala tudi tistim ljudem, ki je sedaj

165

ne gledajo, ampak tiče še v žalostni tami
nevere ali krivovere.

B. Premisli, o duša! da je bila s
posvečujočo milostjo Božjo tudi vera kot
čednost  pri sv. kerstu od sv. Duha v
tvoje serce vlita, da zamoreš sedaj vse
za golo resnico imeti, kar je Bog razodel
in obljubil, in kar dandanes sveta mati
katoliška cerkev verovati ukazuje, in da
si takrat tudi veselje do teh resnic za-
dobila, da zamoreš po njih živeti, in se
s tem večnega življenja vredno storiti.
Ko bi ti sv. Duh vere kot čednosti ne
bil v serce vlil, bi nikdar ne bila ker-
ščansko verovala, ko bi te bil kak drugi
učenik tudi naj lepši in temelitejši pod-
učeval in prepričeval o resnicah sv. vere.
Zakaj resnic, kterih ne vidiš in s svojo
pametjo ne razumeš, bi ne zamogla nikdar
tako terdno verovati, kakor ti je k zve¬
ličanju potrebno, ako bi milost sv. Duha
pri sv. kerstu prejeta tebe ne bila pre-

166

pričala in nagnila podvreči svojo pamet
vsim resnicam od Boga razodetim. Za¬
torej te pa opominjam in rečem: Prav
pogostoma, in z naj hvaležnišim sercem
premišljuj svojo veliko srečo, da si bila
v katoliški veri rojena in izrejena. Vedno,
dokler živiš zahvaluj se Bogu za nebeški
dar sv. vere, skerbno ga ohrani, in brez
prenehanja prosi, da ga v tebi vedno
množi, reci pogostoma s svetimi aposteljni:
„Gospod! pomnoži nam vero“. Luk. 17, 5.
Dobrotljivi Bog bo tvojo ponižno molitev
uslišal, luč sv. vere v tebi vedno bolj
razsvetljeval, da boš vse sovražnike in ne¬
varnosti svojega zveličanja spoznala, ter
varno, stanovitno in veselo do konca živ¬
ljenja po poti sv. vere proti nebesom hodila.

TTT . Premišljuj sedaj, o bo-
goljubna duša! ktere dolžnosti imaš do
svoje svete vere.

1. Vpervič moraš s ponižnim
sercem verovati vseresnice,  ktere

167

ti mati katoliška cerkev verovati zapo¬
veduje. Kako moraš to svojo imenitno
dolžnost spolnovati, te prav lepo uči sveta
Terezija s svojim prelepim zgledom. Pre¬
misli ta prelepi zgled in skerbi, da ga
zvesto posnemaš. Ta svetnica ni mogla
nikoli Boga prehvaliti za dar sv. vere.
Pričala je sama od sebe, da je priprav¬
ljena rajši tisučkrat umreti, kakor kaj
storiti zoper naj manjši cerkveno šego,
ali zoper kako resnico sv. vere. Bila
je njena vera nepremakljiva, razsvetljena,
živa in zlasti ponižna. Ker je imela tako
visoko spoznanje, kako imeniten da je
dar sv. vere, torej jo je gnala silna go¬
rečnost za razširjanje sv. vere po vsem
svetu. Neprenehoma je molila in klicala
k Bogu, da naj bi nesrečnim nevernikom
luč sv. katoliške vere prižgal. Blagrovala
je misijonarje, ki sveto vero razširjajo.
Da bi tudi sama k temu kaj pripomogla,
je samostane postavljala, in jih je zave-

168

zovala, da morajo neprenehoma moliti,
se postiti in ostre pokorila opravljati,
sklicati blagoslov in tek Božji nad misi¬
jonarje in njih delo. Ta svetnica je s
ponižnim sercem terdila vse resnice svete
vere, in posebno tiste skrivnosti, kterih
človeška pamet ne razume. Večkrat je
rekla: „Ne zavidam tistih, ki so Kristusa
v Njegovem življenji na zemlji videli";
saj videla Ga je tudi ona z živo vero.
Nikoli ni vprašala v verskih rečeh: zakaj
tako ali tako? Dosti ji je bilo vedeti:
Bog je tako naredil, tako zapovedal, tako
verovati veleval. Ali imaš tudi ti, ker-
ščanska duša! tako živo in ponižno vero ?
Varuj se napuha, zakaj vedi, da napuh
nikoli nikjer toliko ne škoduje, kolikor
pri sv. veri. Ce si prav ponižna, se ne
boš v sv. veri nikoli motila; če pa svojo
glavo visoko nosiš, se boš kmalo nad
kako resnico sv. vere spodtaknila zato,
ker Bog napuhnjene ljudi sovraži, in le

169

ponižnim deli svojo milost, pravi sveto
pismo. Oe si prav ponižna, o duša! te
bo Bog v resnicah sv. vere tako močno
razsvetljeval, da se bodo celo učene glave
tvoji modrosti čudile, te blagrovale in
Boga hvalile, da se nizkim in ponižnim
dušam razodeva. Zlasti o skrivnostih svete
vere ne smeš nikdar modrovati, ampak
jih moraš prav ponižno verovati, ter svoj
um podvreči Božjemu umu, kteri te uči
take visoke resnice, ki jih tvoj plitvi um
zamore le verovati, ne pa razumeti. Vedi,
ako bi ti take visoke resnice zamogla
zapopasti, bi ne bile več skrivnosti; in
ako bi jih zapopadla in razložila, bi vera
zgubila za te vse zasluženje. Zakaj Jezus
blagruje in zveličane imenuje le tiste, ki
ne vidijo, in vendar verujejo. Jan. 20, 19.

s  Zoper ponižnost v veri se ljudje
mnogokrat pregrešijo, in satan ima tukaj
bogato žetev. Kakor se je Lucifer v
svojem napuhu zoper Boga vzdignil, pa

170

v peklensko brezno telebil; tako se tudi
prizadeva prevzetne ljudi zapeljevati, da
skušajo s svojim plitvim umom visoke
resnice sv. vere zapopasti, jih tuhtajo, in
ker jih le doseči ne morejo, jih pa čisto
zaveržejo; čez Boga se vzdigujejo, kakor
se je vzdignil njih zapeljivec, in ko so
vero zavergli, ki jih sama zamore zveli¬
čati, so v nezmerni temoti sami krivi
svojega pogubljenja. Ti pa, pobožna duša!
ne poslušaj satana, kteri te moti z na-
puhnjenimi mislimi in brezštevilnimi skuš¬
njavami zoper resnice sv. vere. Precej ga
odženi proč od sebe, zraven pa prosi Boga
daru ponižne in stanovitne vere, zakaj
vedi, da brez vere ni mogoče Bogu do-
pasti, in torej tudi ne se zveličati.

2. Vdrugič moraš vse resnice svete
vere tako terdno, nepremakljivo in sta¬
novitno verovati, da te nobena reč ne
bo mogla pripraviti, da bi odstopila od
vere, ne obljube, ne žuganje, ne zaniče-

171

vanje, ne uboštvo in tudi smert ne. Da
pa tako terdna in nepremakljiva v sv. veri
postaneš, premišljuj mnogokrat, zlasti o
času skušnjave zoper vero nektere vzroke,
zakaj da moraš vse resnice sv. vere tako
terdno verovati. Pri skrivnostih sv. vere
si misli to: Naj opustim nečimurni trud,
da bi jih zapopasti hotla; one presegajo
sicer zmožnost mojega tesnega uma, ali
moj um mi vendar pravi, da so veličastne,
prav visoke in Boga vredne. Bog bi bil
prav majhen, in malo čez človeka po-
vikšan, ko bi ga jaz s svojo slabo pa¬
metjo popolnoma razumeti zamogla. Dalje
premišljuj, da vse resnice sv. vere so
po svoji notranji vrednosti cenjene naj
svetejši, in take, da pripeljejo tistega, ki
jih terdno veruje in po njih živi, sedaj
v življenji k svetosti, po smerti pa k
večnemu zveličanju.

Da boš, kerščanska duša! nepremak¬
ljiva v veri, premišljuj naslednje vpra-

172

sanja: Kaki so bili pervi oznanovalci
sv. evangelija? Kaki so bili njih poslu¬
šalci? In kake resnice so jim oznanovali?
Premisli na te vprašanja naslednje odgo¬
vore: a)  Aposteljni, pervi učitelji sv. vere
Jezusove, so bili revni, neueeni in celo od
ljudi zaničevani Galilejci. b)  Njih poslu¬
šalci so bili silno sprideni ljudje, kteri so
prav hudobno živeli pred svojim spreober-
njenjem k sv. veri Jezusovi, c)  In takim
mehkužnikom so aposteljni oznanovali
nauke silno ostre, namreč zmernost, čistost,
ponižnost in mnoge zatajevanja razvajenih
počutkov. Ko bi bilo oznanovanje sv. evange¬
lija le človeško delo, kak bi bil vspeh vsega
njihovega truda? Kaj bi rekla ti, o duša?
Ali bi ne rekla: Yaš trud, o aposteljni! bo
prazen? Sedaj pa premisli, kakšen vspeh
so imele njih pridige? Tak, da so jim
ljudje skorej po vsem svetu verovali; kteri
so potem svoje življenje tako spremenili, da
so iz ostudnih grešnikov svetniki postali.

173

Premišljuj, o duša! koliko si je
satan prizadeval, da bi bil vse ljudi od
sv. vere odvernil. Imel je svoje poma-
galce povsod in sicer izmed vsili ljudi
naj učenejši, in naj mogočniši. Jude je
s takim velikim sovraštvom do Jezusove
vere napolnoval, da so aposteljnom povsod
nasprotovali, kolikor so mogli; modri¬
jane  je pa šuntal, da so se z vso svojo
učenostjo zoper neučene aposteljne vzdi¬
govali, ter jih zasmehovali in neumneže
imenovali. Kako so pa kralji  in
cesarji  vsega sveta perva tri sto leta
kerščansko katoliško cerkev preganjali?
Kristijane so terpincili, kar so zamogli
gerdo in hudo. Nektere so na kole obe¬
šali, potem jih po živinsko pretepavali;
druge so s sekirami sekali ali pa žagali;
zopet druge so z razbeljenim železom
žgali, ali na žerjavci počasi pekli; druge
so namazali z gorečimi rečmi in potem
zažigali; ali so jih kuhali v vrelem olji;

174

druge so do mertvega pobijali s težkimi
kamni ali debelimi kolmi; zopet druge
so metali v jed divjim zverinam, ropar¬
skim ticam ali ostudnemu merčesu. Ali
so se pa kristijani z rabeljskim orodjem dali
premagati in od vere odverniti? Nikakor
ne. Z veseljem so svoje življenje Bogu
darovali, in s svojo prelito kervijo so
poterdili, da je vse gola resnica, kar
sv. vera uči.

Premisli poslednjič, da je Bog od
začetka svete cerkve do današnjega dne
z mnogimi čudeži poterjeval
resnico,  da je sveta vera Božje delo.
Zato je že njen začetnik Jezus Kristus
svojim poslušalcem tako-le govoril: Ako
meni nočete verjeti, verjemite delom, da
spoznate in verujete. Jan. 10, 38. Vsa¬
kemu človeškemu delu se je dosedaj še
vselej prigodilo, da je bilo prej ali slej
gotovo pokončano. Ko bi bila Jezusova
cerkev človeško, in ne Božje delo; zdavuej

175

bi bila že pokončana od satana in nje¬
govih mogočnih pomagalcev. Ker še sedaj
stoji, cvete in raste; spoznaj iz tega, da
ona ni človeško, ampak je Božje delo.

Oe vse te razloge dobro prevdariš,
o bogoljubna duša! se moraš do terdnega
prepričati, da so vsi nauki, ktere sv. ka¬
toliška cerkev uči, gola resnica; in da
obljuba Jezusova, kteri je rekel, da bo
pri svoji cerkvi ostal do konca sveta,
zato da je peklenske vrata ne bodo zma¬
gale, ni človeška, ampak je resnično
Božja obljuba. Bodi torej, o duša! tako
terdna v veri, kakor je bil terden sv. Peter,
ali tista skala, na ktero je sozidal Jezus
svojo cerkev tukaj na zemlji.

3. Vtretjič, da se v veri nikdar ne
zmotiš, vselej le tisto vervaj iii
t e r d i, kar v e r u j e i n t e r d i s v. r i m-
ska katoliška cerkev,  to je, tvoja
vera naj se opira vselej na nepremakljivo
skalo sv. Petra. Zatorej če slišiš kdaj

176

kakega hudobneža širokoustno govoriti in
učiti nauke, kakoršnih sv. cerkev ne uči,
ali če slišiš Jezusov čist nauk z ostudnimi
vražami kaziti; beži proč od tacega so¬
vražnega človeka, ne poslušaj ga, in ne
verjemi mu, da daru sv. vere ne zgubiš, in
z lažnjivimi učeniki vred enkrat zaveržena
ne boš. Zlasti ti, mlada pobožna duša! ki
po naukih sv. vere natanko in zvesto živiš
in moraš zarad tega od hudobnežev mnogo
zaničevanja in zasramovanja preterpeti,
ne daj se jim v sv. veri zmotiti, da bi
ostudno pregreho le za človeško slabost
imela, ter se jim dala v greh zapeljati.
Premisli, da le mašniki so od Jezusa tebi
za učenike poslani, kteri ti Njegov čisti
nauk oznanujejo; zapeljivci so pa od sa¬
tana k tebi poslani, tebe v veri zmotiti,
te v greh zapeljati, ter časno in večno ne¬
srečno storiti. Jezus Kristus te bo enkrat
sodil natanko po evangeljskih naukih, ne
pa po krivih naukih zapeljivčevih.

177

Varuj se tudi, pobožna duša! da ne
boš kakih podtaknj enih lažnji vi h
spisov zaBožje razodenje imela,
ter jim v svojo časno in večno nesrečo
kake skrivne, čudežne moči pripisovala.
Taki lažnjivi spisi se nekteri tako-le glase:
Ce to, pa tole molitvico obmoliš; če se
tako, pa tako postiš; če to reč pri sebi
nosiš: ne boš nagle smerti umeri, se ti
ne bo nesreča pri hiši prigodila, ne
moreš nikoli pogubljen biti, če si tudi
naj veči grešnik. Pridjane so besede:
To pisanje je poterjeno od papeža (dasi-
ravno ni res); če ga ne razširjaš, se ti
bo to in to hudo zgodilo; če ga pa raz¬
širjaš, boš to in to srečo dosegel. Take
in enake zmišljarije so dostikrat celo po¬
božnim dušam, posebno pa grešnikom
silno nevarne, in jih po gladki in lahki
poti v pekel pripeljejo, zato ker tiste,
bi se na nje zanašajo, od Jezusovega
čistega nauka odvračujejo, in jih mirnega

12

178

serca v grehih prideržujejo. Pobožna
duša! če kdaj tako pisanje v roke dobiš,
pokaži ga svojemu duhovnemu pastirju,
ter ga vprašaj, kaj je od njega misliti;
nikdar pa ne prikrivaj njemu takih zlo
škodljivih in nevarnih spisov; zakaj čem
bolj jih skrivaš, tem bolj so nevarni.
Pošteni in resnični reči se ni treba nikoli
skrivati. Torej, preljuba duša! če slišiš
ali bereš nauk, kakoršnega nisi nikdar
v cerkvi slišala ali v kerščanskem nauku
brala, naj se ti dozdeva še tolikanj dober
in pobožen, vselej ga svojemu duhov¬
nemu vodniku razodeni, ter njega za svet
vprašaj, potem pa njegovi razsodbi po¬
polnoma zaupaj; in tako ne boš nikdar
goljufana ter grešila zoper čist Jezusov
nauk, kteri je ohranjen v sv. materi ka¬
toliški cerkvi, in se ti vsako nedeljo in
praznik razlaga v katoliških cerkvah.

4. Včetertič, tvoja vera  v Je¬
zusov nauk bodi prav živa, to se

179

pravi, bolj verjemi Božji besedi, kakor
svojim počutkom, očem, ušesam in rokam.
Zakaj tvoji počutki, oči, ušesa in roke
te zamorejo goljufati, kar ti skušnja spri-
čuje, na primer: če mesec gledaš, se ti
zdi veliko veči, kakor zvezde, pa je ve¬
liko manjši; torej te tvoje oči goljufajo.
Marsikterikrat si mislila, da si kako reč
dobro slišala pa pozneje si se prepričala,
da si jo napak zastopila, tako so te go¬
ljufale tudi tvoje ušesa. Počutki te za¬
morejo tedaj goljufati, ali Božja beseda
te nikdar goljufati ne zamore: torej bolj
živo vervaj Božji besedi, kakor svojim
počutkom. Sv. Ludovik, francoski kralj,
je tako hudo obolel, da so ga prevideli
s svetimi zakramenti. Ko mašnik, kteri
mu je svete zakramente delil, kralja pred
sv. obhajilom vpraša, ali veruje, da je
Kristus v svetem zakramentu resnično
pričujoč, reče kralj jasno in določno:
Tako živo verujem, kakor bi videl tukaj

12 *

180

Jezusa pričujočega takošnega, kakoršen
je šel v nebo. Ako hočeš, preljuba duša!
tako živo vero imeti, kakoršno je imel
sv. kralj Ludovik, živi tako pobožno,
kakor je on živel. Zakaj sveti Alfonz
Ligvorijan pravi: „Vera je sicer podstava
ljubezni, ker ljubezen je na vero na¬
stavljena, vendar ljubezen zmeraj veri
popolnost daje. Kdor Boga v višji sto¬
pinji ljubi, ima tudi višjo stopinjo vere.
Kolikor veči je tedaj ljubezen duše do
Boga, toliko bolj živa in stanovitna je
tudi njena vera. Ko je dobrovoljni desni
razbojnik videl, da je Zveličar na križu
visel, ki ni bil nič hudega storil, in da
je s toliko poterpežljivostjo vse terpel,
ga je jel ljubiti, in ta ljubezen, zedi¬
njena z lučjo milosti Božje, ki mu je
njegovo znotranje razsvetljevala, je sto¬
rila, da je v Jezusa Kristusa kakor pra¬
vega Sina Božjega veroval, in je bil s
tolikim zaupanjem napolnjen, da ga je

181

prosil, naj se ga spomni, ko v svoje
kraljestvo pride“.

5. Poslednjič, da bo tebe, o ljuba
duša! tvoja vera  zveličala, mora
biti delavna,  to je, tvoja vera mora
taka biti, da bi vsak iz tvojega življenja
lahko spoznal, da si katoliška kristijana,
akoravuo bi nikomur tega ne povedala.
Sv. apostclj Jakob pravi: „Kaj pomaga,
bratje! ako kdo reče, da ima vero, del
pa nima? Ga bo li vera zamogla zve¬
ličati? Kakor je telo brez duše mertvo,
tako je tudi vera brez dobrih del mertva".
Jak. 2, 14. Svojo vero moraš zlasti
takrat pokazati, kadar sila ali skušnjava
pride. Oe te, na primer, zapeljivec skuša
v greh zapeljati, kakor sta nekdaj sku¬
šala nesramna sodnika nedolžno Suzano,
ali če te skuša kaka zapeljivka, kakor
je skušala nedolžnega egiptovskega Jožefa
Putifarjeva žena v greh zapeljati, po¬
kaži takrat, da resnično veruješ v Boga

182

vsegapričujočega, in reci, kakor sta rekla
una dva k grehu napeljevana: „Kako bi
zamogel pred obličjem Božjim grešiti in
tako ostudnost storiti!“ Kerščanska duša!
če svojo vero v delih kažeš, si resnično
vredna lepega kerščanskega imena; če pa
le z besedo terdiš, da veruješ, kar cerkev
uči; po njenih naukih pa ne živiš, te
tvoja vera ne bo zveličala, ampak pogu¬
bila, in veliko strašnejši bo tvoj pekel,
kakor je pekel nevernikov, zato ker oni
resnic sv. vere niso poznali, ti jih pa
dobro spoznaš, pa po njih ne živiš.

O ljuba duša! da te tvoja sv. vera
ne bo pogubila, ampak zveličala: spolnuj
vse svoje dolžnosti, ktere do nje imaš.
Spominjaj se v skušnjavah obilnega pla¬
čila, ktero ti je za tvoje življenje po
sveti veri Jezusovi po smerti v nebesih
pripravljeno; spominjaj se tudi večnega
peklenskega terpljenja, v kterem bodo
vsi terdovratni grešniki večne kazni ter-

183

peli, in kjer je tudi za te pripravljeno
večno terpljenje, ako nočeš sedaj po naukih
sv. vere živeti. Spominjaj se pa tudi, da
bodo skorej pretekli dnevi tvojega zdravja
in življenja; ter živi tako zvesto po sveti
katoliški veri, da te bo ona po srečni
smerti v svete nebesa pripeljala.

Drugi prigovor.

O Jcerščanslcem upanji.

Da boš dosegla kerščansko popol¬
nost, o ljubljena duša! ti je potrebno, da
zaupaš na Boga. Brez zaupanja na Boga
ne boš nikdar popolna, da celo svojih
grehov se ne moreš brez njega znebiti.
Brez pomoči Božje ne zamoreš nič dru-
zega, kakor grešiti; ali z Božjo pomočjo
se zamoreš vsih grehov očistiti, in še
vedno popolniši prihajati. Zato kliče sveti
Avguštin vsem kristijanom, ki hrepenijo
po popolnosti naslednje veliko pomenljive

184

besede: »Stavite vse svoje zaupanje v

Boga, terdno se deržite tacega zaupanja,
vendar ne brez strahu; zakaj kdor le
upa, pa se nič ne boji, postane len ; kdor
se pa le boji, in nič ne upa, je pobit
in pade v globočino kot kamen."

Česa pa moraš upati od Boga?
Večno zveličanje in vse pripomočke, ki
jih k zveličanju potrebuješ. Vse to moraš
pa upati zavoljo zasluženja, terpljenja in
smerti Jezusa Kristusa. Premisli, o duša!
da je Jezus Kristus zavoljo tvojega zve¬
ličanja nebesa zapustil, se včlovečil, ne¬
zmerno veliko težav preterpel, cele tri
leta nevtrujeno učil, bil preganjan, za¬
ničevan in zasramovan; poslednjič je bil
tudi na križ pribit, in na njem neusmi¬
ljeno umorjen, če vse to premisliš, kar
je Sin Božji za nas revne grešnike storil
in preterpel, da bi nam nebesa zaslužil
ali ne bo tvoje zaupanje na Boga čez
vse veliko in popolnoma terdno? Je li

185

mogoče, da bi Jezus Kristus priserčuo
ne želel te zveličati, ker je iz ljubezni
do tebe toliko preterpel, da je celo na
zaničljivem križu umreti hotel?

Pa te morebiti plašijo tvoji storjeni
grehi, in spodbijajo tvoje zaupanje v
Boga? Ce je to, prevdari, je li ta strah
pravičen, zato ker se še nisi grehu po¬
polnoma odpovedala; ali je pa morda le
nevarna zanjka hudičeva, ki spodjeda
tvoje zaupanje na Božjo milost, te od-
verniti od prave pokore? Ce ti vest
očita, da še kak greh ljubiš, zapusti ga
brez odlašanja in očisti se njega v za¬
kramentu sv. pokore. Kolikor čistejši bo
tvoje serce, toliko priserčniši in terdnejši
bo potem tudi tvoje zaupanje na Boga.
Zakaj, kakor ne zamore tisti otrok od
svojega očeta kaj dobrega pričakovati,
kteri ga brez prenehanja s svojo nepo¬
korščino žali: ravno tako ne zamoreš tudi
ti, o duša! od Boga večnega zveličanja

186

pričakovati, če ga morebiti vsaki dan z
novimi grehi žališ. Ali bi ne bilo tvoje
zaupanje na Boga prederzno, ko bi njega
vsaki dan žalila, zraven pa vedno od¬
puščanja upala? Vedi, če tako ravnaš,
da tvoje pregrehe Bogu tako rekoč roke
zavezujejo, da ti ne more ne v življenji
svoje milosti, ne po smerti večnega zve¬
ličanja podeliti. Upanje grešnikov bo
osramoteno, pravi sv. pismo; nasproti pa
pravi sv. Janez: „Preljubi! ako nam naše
serce ničesar ne očita, imamo zaupanje
k Bogu“. 1. Jan. 3, 21.

Pa jaz upam, da si ti, o kerščanska
duša! že popolnoma k Bogu se obernila,
čeravno tlači tvoje zaupanje: vpervič spo¬
min na stare pa že obžalovane grehe, in
vdrugič pogostne skušnjave, ktere te nad¬
leg vaj o.

E - Vpervič tlačijo tvoje zaupanje
na Božjo milost tvoji storjeni, pa že ob¬
žalovani grehi. Po vsi pravici te storjeni

187

grehi s strahom večne smerti navdajajo,
ktero si imela ž njimi že zasluženo. Ali
še bolj po pravici se smeš in moraš z
velikim zaupanjem, da boš pogubljenja
obvarovana, k Jezusu zateči, ker si svoje
grehe že zapustila in za nje pokoro delaš.
Zakaj Jezusovo zasluženje je brez vsake
primere neskončno močnejši te zveličati,
kot so tvoji grehi te pogubiti, uči sveti
Alfonz Ligvorijan. Pridi tedaj, o skesana
duša! in premišljuj Jezusa na križu z
razpetimi rokami, ki vse grešnike, in
torej tudi tebe k sebi vabi in objeti želi,
rekoč: „Pridite k meni vsi, ki ste utru¬
jeni in obteženi, in jaz vas bom poživil 11 .
V  zaupanji na te besede pridi torej k
Jezusu, in ko bi imela ti zedinjene na
svoji vesti grehe vsih ljudi celega sveta
• n  bi jih bila sama storila: bodi vendar
terdno prepričana, da te od sebe pahnil
iu zavergel ne bo, saj je On tvoj Odre¬
šenik. Ko ste se po grehu naših pervih

188

starišev v nebesih Božja pravičnost in
Božje usmiljenje vojskovale, je usmiljenje
zmagalo, ker Bog ni grešnika po zaslu-
ženji zavergel, ampak „tako je svet ljubil,
da je svojega edinorojenega Sina dal, da
kdorkoli v Njega veruje, se ne pogubi,
ampak ima večno življenje 11 . Jan. 3, 16.
In sam Sin Božji ti tako govori: „Pridi
k meni, ki si utrujen in obtežen, in jaz
te bom poživil 11 . Pridi torej, o spokorna
duša! k Jezusu, in ozri se polna zaupanja
k Njemu. Ge te hudo pečejo rane tvoje
duše, če te je močno strah zavoljo tvojih
grehov, če te mučijo obupljive misli, če
se nezmerno bojiš večne smerti: pribeži
polna zaupanja k Jezusu, in kliči k Njemu
za odpuščenje, in On te gotovo ne bo
zavergel, saj pravi sv. apostelj Peter:
„Vsak, kterikoli bo klical v Ime Gospo¬
dovo, bo otet“. Dj. ap. 2, 21.

1. Pridi, o spokorna duša! k Je¬
zusu, ki ti pravi: „ Jaz sem dobri pastir,

189

ki pustim devet in devetdeset ovac v pu¬
ščavi in hodim tako dolgo za zgubljeno
ovco, dokler je ne najdem. Jan. 11. Luk. 15.
0 nezmerno usmiljenje Jezusovo, ki še
tebe grešnika Bog išče! Da se boš pre¬
pričala od te resnice, le premisli Jezu¬
sovo usmiljeno ravnanje z grešniki, pre¬
misli le nektere zglede: Grešnici Magda¬
leni si je dal noge umivati, in do solz
jo je ganila ta ljubezen. Z grešno Sa-
marijanko se je v prijazen pogovor podal,
i n  jo je pripeljal naj poprej k zaupanju
do Sebe, od todi k veri, potem k spo¬
znanju in obžalovanju grehov, poslednjič
Pa k poboljšanju in k ljubezni; in jo je
polagoma vsih grehov očistil. Sv. Petra
je milo pogledal, in s pogledom v nje¬
govem sercu žalost obudil; sv. Pavla je
glasno z nebes zaklical, in pri tej priči
svojega naj hujšega preganjalca v naj
v ečega aposteljna spreobernil. Premisli,
0  spokorna duša! sedaj svoje lastno živ-

190

ljenje. Ali ni tudi s tabo Jezus že večkrat,
kakor dobri pastir s svojo zgubljeno ovco
ravnal? Pomisli, ali si ti Njega začela
iskati; ali je pa On tebe pervi iskati
začel? O, ti nisi perva Jezusa ljubila in
iskala, ampak Jezus je tebe ljubil že
takrat, ko si Njega še sovražila, in On
te je iskal že takrat, ko si še pred Njim
bežala. In le premisli, po kolikih potih
te je že iskal! Sedaj te je k sebi vabil
in klical po tvoji vesti, po kakem pri¬
digarju, spovedniku, ali po kaki dobri
knjigi, ki si jo pobožno čitala. Drugikrat
te je ljubeznjivo pričakoval, ali ti celo
nasproti prišel s kako dobroto, s ktero je
tvoje terdo serce omečil; zopet drugikrat
te je skušal za se pridobiti s šibo, s
ktero te je tepel zarad tvojih pregreh.
Premisli še, po kterih posebnih potih je
On za tabo hodil in tebe iskal tako dolgo,
dokler te ni najdel. In potem, ko si se
k Njemu spreobernila, ko te je našel,

191

te je zadel ves vesel na svoje rame, ter
te je nesel k svoji zvesti cedi nazaj,
poklical je svoje prijatelje in sosede, to
je, vse angelje in svetnike, in jim je
rekel: Veselite se z menoj, ker sem našel
svojo zgubljeno ovco. Luk. 15, 4—7.

V celem sv. pismu ne najdeš nobe¬
nega zgleda, da bi bil kteri grešnik k
Jezusu prišel, pa bi ne bil sprejet, tudi
ne najdeš nobenega grešnika, kteremu bi,
zato prošen, odpustil ne bil. Vsaki, kteri
je zaupljivo in s skesanim sercem k Njemu
prišel, je bil ljubeznjivo sprejet, in je
zaslišal tolažljive besede: Zaupaj sin, za¬
upaj liči! tvoji grehi so ti odpuščeni.
Pridi torej tudi ti, o spokorna duša!
polna zaupanja k Jezusu; in če je ležala
na tvoji vesti poprej še tako težka bu¬
tara grehov: ne boj se; Jezus ti je za¬
voljo tvoje velike priserčne žalosti in
zavoljo terduega sklepa resničnega po¬
boljšan ja pri spovedi vse tvoje grehe od-

192

pustil. In ako so bili tvoji grehi rudeči,
kakor škerlat, so sedaj beli, kakor sneg;
in ako so bili černi, kakor saje, so sedaj
osnaženi, kakor volna: ne boj se; Jezus
ti je vse odpustil. In ako so bile tvoje
dušne rane še tako dolgo časa zastarane,
in zaraščene: ne boj se; Jezus ti je vse
odpustil. In ako bi bil ti edini storil
in imel na svoji vesti grehe vsih ljudi,
kolikor jih je na svetu živelo od Adama
sem do sedanje ure: ne boj se; Jezus
ti je vse odpustil; zakaj „pri Gospodu
je usmiljenje, in pri Njem je obilno od-
rešenje“. Ps. 129. Sv. Janez Krizostom
pravi: „Ce je kdo še toliko in še tako
hudobno grešil, ne sme nikdar obupati
nad svojim zveličanjem in ne sme za¬
upanja v Boga zgubiti; zakaj Božja mi¬
lost je neskončno veči, kakor vsa člo¬
veška hudobija".

V svetem pismu se bere, daje  Jezus
po svojem vstajenji od smerti še zmeraj

193

svojih pet kervavih ran, ki jih je na
križu prejel, na svojem telesu ohranil,
ter jih je tudi v nebesa sabo vzel: zato
da jih zmeraj svojemu nebeškemu Očetu
kaže, in s tem Njegovo pravično jezo
zoper nas grešnike tolaži. Kakor pravi
sv. pismo, da je kri nedolžnega Abeljna
zoper svojega brata in ubijavca Kajna z
zemlje v nebesa za maščevanje vpila,
rekoč: maščevanje! maščevanje nad ubi¬
javca: tako vpije kri nedolžnega Jagnjeta
Jezusa sedaj in bo vedno vpila še moč¬
nejši, kakor Abeljnova kri: usmiljenje,
usmiljenje! grešnikom, mojim križavcem;
Oče! odpusti jim, saj ne vedo, kaj de¬
lajo. To resnico poterdi naslednja pri¬
kazen: Kristus je v prikazni sv. Jederti
naslednje besede govoril: Vedno sem pred
svojim Očetom v nebesih, in ga prosim
za zveličanje ljudi; in kadar ljudje po
človeški slabosti omadežujejo svoje serca
z grešnimi mislimi, mu darujem svoje

13

194

prečisto serce v odpuščanje njih hudobnih
misel; in kadar v djanju greše, mu da¬
rujem svoje prebodene roke v odpuščanje
njih pregreh. In tako v vsih rečeh, kadar
ljudje greše, govorim za nje svojemu
Očetu, da bi jim vpervič milost resnič¬
nega spreobernjenja in potem tudi od-
puščenje grehov dodelil.

Po vsi pravici te plaši in skerbi
sodba Božja, o spokorna duša! pa ta
skerb naj te le priganja s pokoro in z
dobrimi deli vedno bolj zadostovati za
svoje stare že odpuščene grehe, nikdar te
pa ne sme zavirati na poti spokornosti
in otroškega zaupanja. Veliko več, ko
si od svoje strani vse storila, kar je za
odpuščenje grehov zapovedanega, kliči
iz dna svojega serca polna zaupanja na
Božjo milost tako-le: Moj Sodnik bo Jezus
Kristus, kteri se je ravno zato dal k
smerti obsoditi, da bi Mu ne bilo treba
mene obsoditi k večni smerti, in s tem

195

še ne zadovoljen, je neprenehoma v ne¬
besih moj Srednik pri Očetu (sv. Alfonz
Ligv.). Česa se tedaj bojiš, o moja duša!
ako svoje grehe resnično sovražiš? te
vpraša sv. Tomaž Vilanovljan. Kako bi
te zamogel zavreči, ako se skesana k
Njemu verneš, On, ki je z nebes prišel,
tebe iskat, ko si pred Njim bežala?

2. Pa tebe, o spokorna duša! morda
skerbi, ker si mnogo časa v grehih pre¬
živela, in si se mnogokrat po zadob-
ljenem odpuščanju grehov v svoje stare
grehe povračevala. Zato preplašena vpra¬
šuješ tako: Ali smem po toliki nehva¬
ležnosti vendar še odpuščanje grehov in
večno zveličanje upati? Oe si vse sto¬
rila, kar cerkev k zadobljenju odpuščanja
grehov storiti ukazuje, ne le smeš, ampak
celo rnoraš odpuščanje upati; in z ob-
upanjem bi sedaj Boga bolj žalila, kakor
si Ga popred žalila z vsemi svojimi grehi.
Sv. apostelj Peter je Kristusa vprašal:

13 *

196

„Gospod, kolikokrat naj svojemu bratu
odpustim, ako zoper mene greši? Ali
sedemkrat?" In Jezus je odgovoril: Jaz
ti rečem: ne sedemkrat, ampak sedem-
desetkrat sedemkrat (to je vselej). Eeci
tedaj polna zaupanja: O sladkost Božje
milosti! sedaj lahko vem, da je Jezus
pripravljen meni sedemkrat na dan, to
je, vselej odpustiti.

Njegova modrost je iznašla tudi
prav lahek in tvojim potrebam celo pri-
merjen pripomoček k zadobljenju odpu¬
ščanja grehov, namreč zakrament sv. po¬
kore, sv. spoved. V priliki od usmiljenega
Samarijana je Jezus mašnikom zapovedal,
da morajo grešnikov celo iskati, v spo¬
vednici jih čakati, ž njimi ljubezujivo
ravnati, njih ran se rahlo dotikati, in
verh tega od vsega, kar na spovedi
izvedo, molčati na večne čase. In zakaj
morajo molčati? Zato, ker hoče tudi
Jezus na večne čase molčati in pozabiti

197

vse grehe, ktere ti je kdaj odpustil.
Nikdar in nikoli ti jih ne bo v misel
jemal, ne smertno uro, ne sodnji dan.
Ce vse te resnice dobro premišljuješ, o
spokorna duša! ali se boš še dalje in
vedno bala sodbe Božje, ko veš, da je
Jezus, tvoj Sodnik, tebi tako čisto vse
tvoje grebe odpustil, da se jih nikdar
spominjal ne bo?

Bodi potolažena, o spokorna duša!
zarad svojih spovedanih grehov; zakaj
Jezus Kristus ti ni le vse grehe
zavoljo tvoje žalosti in spovedi odpustil,
on ti jih je celo z veseljem odpustil.
Da bi razumela, s kolikim veseljem usmi¬
ljeni Jezus skesanim grešnikom grehe
odpušča, ti je naznanil priliko o zgublje¬
nem sinu. V tej priliki se vedno ozira
žalostni oče, ali bo še kdaj, in od kod
se bo morebiti povernil zgubljeni sin.
In ko ga od daleč zagleda, mu hiti na¬
proti, in akoravno je sin ves raztergan

198

in umazan, ga vendar ljubeznjivo objame
in poljubi, ga radostno pelje na dom,
povabi prijatelje in napravi veliko gostijo,
rekoč: „Gostiti se in veseliti se spodobi,
ker je ta sin bil mertev, in je oživel;
je bil zgubljen, in je najden 11 . Luk. 15.
Enako dela Jezus. Komaj zagleda v
grešnikovem sercu naj manjši željo, se
poboljšati, mu že priteče s svojo milostjo
naproti, ga v žalosti tolaži, mu vliva
sladko upanje v serce, in mu že pred
spovedjo Božji mir okusiti d&, ki mu ga
po spovedi stalno dati obljubi. In z Je¬
zusom vred se veselijo vsi angelji v ne¬
besih, kakor sam pravi: „Povem vam,
da bo v nebesih veči veselje nad enim
grešnikom, kteri se spokori, kakor nad
devet in devetdeseterimi pravičnimi, kteri
pokore ne potrebujejo 11 . Luk. 15. O sladka
tolažba! sedaj vem, da, kadarkoli se dobro
izpovem, nezmerno veselje napravljam
Jezusu in angeljem Božjim.

199

če tudi ti po dobro storjeni spovedi
vselej tacega sladkega priserčnega veselja
ne okušaš, ali si morebiti še celo žalostna,
nemirna, in dvomiš, ali si imela pravo
žalost pri spovedi, in si li vse storila, kar
je bilo potrebno za zadobljenje svete od¬
veze: utegne vse to priti morebiti zarad
tvoje telesne betežnosti, ali morebiti ti
je v pokoro od Boga poslano, ali je pa
morebiti le šepetanje peklenskega satana,
kteri je tebi tvoje velike sreče nevošljiv.
Da boš to satanovo skušnjavo srečno pre¬
magala, ne verjemi njegovemu šepetanju,
ampak popolnoma se zanesi na razsodbo
in besede svojega spovednika, če je pa
Božja kazen, jo v duhu pokore tako dolgo
prenašaj, dokler ti ni milostljivo odvzeta, in
zanesi se, da Bog, ki pozna tvoje moči, bo
tebi pomagal težko pokoro voljno preterpeti,
in se ž njo dušnih madežev še bolj očistiti.
Kar pa tiče telesno betežnost, ti morebiti
zamore razumen zdravnik pomagati.

200

Da se boš še močnejši umirila, o
spokorna, pa preboječa duša! premisli
poslednjič to resnico, da te usmiljeni
Jezus po spreobernjenji še pri-
serčniši ljubi, kakor poprej.  Ta
resnica je prav naravna. Kakor hitro si
se bila v Jezusovi kervi oprala, Bog ni
gledal več tvojih grehov, ampak le kri
svojega Sina; in več grehov ko ti je
bilo odpuščenih, bolj sijajno se je poka¬
zala moč in vrednost rešnje kervi Jezu¬
sove, ki jih je omila; in ravno ta zmaga
kervi Jezusove je storila, da je Bog Oče
s toliko ljubeznijo na te, spokorno dušo,
gledal, ker je vidil, da si s kervijo Jezu¬
sovo vsa omita, vsa očiščena in ozaljšana,
ter za novo sveto življenje sposobna. Da
je spokorna, pa močno goreča duša Bogu
dopadljivši, kakor vedno nedolžna, pa v
dobrem manj goreča: ti spričujejo mnogi
zgledi sv. pisma in spisi življenja svet¬
nikov Božjih. Kdo je bil naj veči prerok

201

stare zaveze? Ali ne spokorni David?
Kdo je prejel ključe nebeškega kraljestva?
Ali ne spokorni Peter? Kteri apostelj
je prejel milost, naj več delati in terpeti
za Jezusa? Ali ne spokorni Pavel? Komu
so se pervemu odperle vrata nebeške?
Ali ne spokornemu razbojniku na križu
zraven Jezusa umerlemu? Premisli še
zgled poznejših časov, kteri ti jasno spri-
čuje, kako močno ljub je Kristusu pravi
spokornik. Bil je levit, to je, mož du-
hovskega stanu v egiptovski deželi, kteri
je po satanovi skušnjavi v velik, smerten
greh zabredel. Ali berž, kakor hitro mu
je vest greh očitala, je šel v samostan
ln  se je z naj veči žalostjo vsih svojih
grehov obtožil. Njegova žalost, in njegove
^elje poboljšati se, so bile tako velike,
je v samostanu v prav samotni stanici
°stal, kjer je vedno od vsih ljudi odločen
noter do smerti svojo pregreho obžaloval
ln  zanjo pokoro delal. Primerilo se je,

202

da tisti čas polje v Egiptovski deželi
zavoljo velike suše ni nič sadu obrodilo,
in da so bili vsi sadeži zarad hude
solnčne vročine skoraj posmojeni in po¬
sušeni. Ni bilo ne jutranje rose, ne kake
kaplje dežja, in tudi reka Nil ni po svoji
stari navadi čez bregove stopila, da bi bila
suho zemljo napojila in pognojila. Vsled te
nezgode nastane po vsi deželi lakota, in
dan za dnevom bolj raste in stiska pre¬
bivalce. Ljudje se v samostane zatekajo
in menihe prosijo, naj oni molijo, ter
Boga za odvernjenje te šibe prosijo. Me¬
nihi molijo noč in dan, se obilno postijo
ter Boga za odvernjenje šibe prosijo.
Ali videti je bilo, kakor da bi bile vse
molitve in vsi posti brez sadu. Poslednjič
je bilo razodeto služabniku Božjemu, da
nebo ne bo dalo toliko časa dežja, dokler
oni v stanici zaperti spokorni levit Boga
odvernjenja šibe ne prosi. Kakor hitro
pa začne spokornik za ljudstvo moliti,

203

začne v čudenje vsih voda reke Nila čez
bregove stopati; ter suho zemljo po stari
navadi namoči, napoji, rodovitno stori,
in nakloni zopet bogato žetev. Ker iz
navedenih zgledov razvidiš, kako močno
prijeten je Bogu resničen spokornik: torej
moli in hvali, o spokorna duša! neskončno
usmiljenje Božje zlasti s tem, da prav
terdno vanj zaupaš, in se umiriš in po¬
tolažiš zarad svojih nekdaj storjenih ve¬
likih grehov.

IS i. Vdrugič tebi, o spokorna
duša! tvoje zaupanje na Božjo mi¬
lost podirajo pogostne skušnjave,
ktere te nadlegvajo. Po pravici te skuš¬
njave s strahom napolnujejo; zakaj v
y eliki nevarnosti se takrat tvoja duša
z najde. Ali vedi, da Bog iz zgol svetih
namenov pripušča, da si skušana. Saj so
bili še naj svetejši ljudje skušani; celo
Sv - apostelj Pavel v tretje nebesa za¬
maknjen je bil hudo in dolgo časa z

204

ostudnimi skušnjavami nadlegvan. Če so
se morale celo naj svetejši duše s hudimi
in pogostnimi skušnjavami vojskovati, za¬
torej se tudi ti ne pritožuj zarad svojih
pogostnih in hudih skušnjav. Le to skerbi,
da ti bodo skušnjave k zveličanju služile,
ne pa k pogubljenju; da se ž njimi
svojih dušnih madežev očiščuješ, in si za-
služenje za nebesa nabiraš, ne pa v novic
grešiš. Kako se pa moraš v skušnjavah
obnašati, da ti bodo k zveličanju služile?
Naj poprej te opominjam: Varuj se, kolikor
zamoreš, vsih skušnjav, kakor te .Jezus
opominja, rekoč: „Cujte in molite, da v
skušnjavo ne pridete 11 . Guj nad vsimi
svojimi zunanjimi počutki, posebno nad
svojimi očmi in ušesmi. Človeku je že
nekako prirojeno, da to, kar vidi ali
sliši, tudi poželi, tega pa, kar ne vidi in
ne sliši, tudi ne poželi, če pa tudi vedno
čuješ, vendar boš skušana, o duša! Kako
se moraš pa proti skušnjavi obnašati?

205

1. Tako-le: Vpervič ne zaupaj celo
nič v svojo moč, v svojo stanovitnost.
Ce dobro premisliš, kako pogostoma ti
spodleti, kako hitro svoje naj boljši sklepe
prelomiš, in hudo storiš, ktero bi bila
lahko opustila, dobro pa opustiš, ktero
bi bila lahko storila: moraš svojo naj
veči slabost prav dobro in prav živo vedno
pred svojimi očmi imeti, in s strahom
in trepetom za svoje zveličanje delati.
Moli pred skušnjavo, da te Bog skušnjave
obvaruje; moli zlasti prav goreče, prav
zaupljivo, ko se ti skušnjava že bliža,
da te Bog nje reši, če je Njegova sveta
volja. Posebno pri sv. maši, ko po spre-
menjenji podob mašnik živega Jezusa
povzdigne, se skesano na persi terkaj in
Ga moli, ter zaupajoča na neskončno
ceno Jezusove rešnje Kervi prosi nebe¬
škega Očeta, da te obvaruje vsih, zlasti
listih skušnjav, v kterih si naj večkrat
in naj globokejši padla. Le prosi takrat

206

z naj večim zaupanjem; zakaj ni take
velike reči, ktera bi Jezusovo zasluženje
presegla; in takrat prosi tudi sam Jezus
za te; in po velikosti tvojega zaupanja
se bo merila tudi velikost tiste milosti,
ktera ima tebi podeljena biti.

2 .  Vdrugič: Potem, ko si se svoje
velike slabosti prav dobro zavedela, in
si Boga rešenja bližajoče se skušnjave
prosila, pa nje nisi bila rešena, se prav
urno in priserčno k Bogu zateci, ter Ga
zaupljivo pomoči prosi, kakor te opominja
sv. apostelj Pavel, rekoč: „Tecimo na
boj, ki nam je odločen in ozrimo se v
začetnika in dokončevavca naše vere, Je¬
zusa, kteri je križ izvolil, ki bi bil za-
mogel veselje imeti". Hebr. 12, 1. 2.
Boj se skušnjavca, ne mudi se, ne po¬
stajaj, ne meni se ž njim, kakor Eva
s kačo, ne odpiraj mu serca, da bi vanj
zlezel: ampak urno popadi duhovno orožje,
in serčno, zaupajoča v pomoč od zgorej

207

se mu zoperstavi. Teci na boj, in v teku
na ta boj se ne oziraj na svojo moč,
ktere celo nič nimaš, ampak oziraj se
na pomočnika Jezusa, kteri je začetnik
naše vere, in prosi Ga, da bi o času naj
hujši skušnjave zaupanja v Njegovo pomoč
nikdar ne zgubila. Sv. Alfonz Ligvorijan
pravi: „Ako smo poprej marsikterikrat
padli, smo zato padli, ker smo opustili, da
nismo Zveličarjevih ran in Njegovega za¬
ničevanja premišljevali, in Ga nismo v
pomoč klicali. Ako pa naslednjič pomi¬
slimo, kako obilno je iz ljubezni do nas
terpel, in kako močno nam želi pomagati,
če le k Njemu pribežimo, potem nas
gotovo naši sovražniki ne bodo nikdar
več premagali. Sv. Terezija tudi pravi:
„Ne vem, kako li bi se človek hudobnega
duha tolikanj bal; saj ni druzega treba,
kakor sveto ime Jezusovo poklicati, ga
v trepet pripraviti". Zraven je pa tudi
opomnila, da nam vsi naši trudi ne bodo

208

nič pomagali, ako ne bomo vsega za¬
upanja v svojo moč opustili, in le v samega
Boga vse svoje zaupanje stavili. Zatorej, o
ljubljena duša! če te skušnjava nadlegva,
in si v strahu grešiti in Boga razžaliti:
„stopi", po opominovanji sv. Pavla, „z
zaupnostjo pred sedež milosti, da usmi¬
ljenje dosežeš in milost najdeš, ko ti je
pomoči treba". Hebr. 4, 16. Sv. Alfonz
pa pravi, da sedež milosti je križ, na
kterem se Jezus kakor na prestolu znajde,
da bi slehernemu, ki k Njemu pribeži,
svoje milosti in usmiljenje delil. Stopi
tedaj urno in zaupljivo v skušnjavi pred
ta sedež milosti, da te skušnjavec ne
zaleze in ne premaga. Kakor pribeži
pišče h koklji pred jastrebom, kakor pri¬
teče ovca k pastirju pred volkom, kakor
skoči otrok v materno naročje pred so¬
vražnim preganjalcem: ravno tako urno
in zaupljivo pribeži ti, bogoljubna duša!
k svojemu Jezusu, kadar te skušnjava

209

napade. Če te tudi prav naglo in nepre-
vidoma sovražnik napade; vendar precej,
ko ga zapaziš, z velikim zaupanjem pri¬
beži k Jezusu, in reci: Prisežem ti, o
Jezus! da hočem tebi zvesta biti, in
nikdar v skušnjavo ne privoliti. Pomagaj
mi, da ne bom osramotena, ki v te za¬
upam, o Gospod!

Sv. Alfonz in sv. Bonaventura pra¬
vita tudi, da naj močnejši stebra našega
zaupanja sta: bridko terpljenje Jezusovo
in visoki zakrament sv. Bešnjega Telesa.
Tako vprašata: Kaj, vsegamogočni Bog
se hoče velovečiti, vso svojo kri preliti,
in naj bridkejši smerti na sramotnem lesu
umreti? In čemu? Naše grehe zatreti
ter nas odrešiti, ki smo vendar červi
zemlje in puntarji zoper Njegovo Božje
veličastvo! Vendar vse to Njemu še ni
zadosti! On hoče ravno tisto telo, ki ga
je za nas na križu daroval, nam v živež
dati, ter se popolnoma z nami skleniti.

14

210

Veliki Bog! ta dvojna skrivnost bi morala
serca vsih Ijndi z naj veči ljubeznijo in
z naj večim zaupanjem napolniti. Zakaj,
kako bi zamogel nam potrebne milosti
odreči, On, ki je za naše zveličanje to¬
liko storil in terpel? Zatorej rečem: Imej,
o spokorna duša! naj veči zaupanje v
Jezusovo pomoč o času skušnjave, in
kliči Ga prav priserčno in zaupljivo na
pomoč; in ko bi bil tudi čudež za tvoje
rešenje potreben, ga bo raji storil, kakor
tebe o času skušnjave zapustil. In ko
te bo On varoval, da o času skušnjave
v greh padla ne boš, o kako močno bo
tvoje zaupanje v Njegovo pomoč rastlo,
koliko ložej in še z živejšim zaupanjem
Ga boš v prihodnjih bojih pomoči pro¬
sila ; pa kako močno se bo vnemala tudi
ljubezen v tvojem sercu do tako dobrot¬
ljivega Pomočnika!

3. Vtretjič, kaj ti je storiti po mi¬
nuli skušnjavi? Če si skušnjavo srečno

211

premagala, vso zmago le Bogu samemu
pripisuj, ne pa svoji lastni moči; zatorej
se naj poprej Bogu prav ponižno zahvali
za Njegovo pomoč, potem Ga pa prosi
varstva tudi v prihodnjih vojskah; obetaj
Mu zvestobo, pa bodi vedno v strahu
in trepetu za svoje zveličanje. Oe ti pa
vest očita, da si bila Bogu nezvesta:
priserčno obžaluj svoj padec, obljubi Mu
poboljšanje in zvestobo v prihodnje čase,
pa ostani vedno mirna in pokojna. Zakaj,
če si po storjenem grehu nemirna in ne-
pokojna, je znamnje, da nisi dovolj po¬
nižna, ampak da imaš toliko več notra¬
njega napuha, kolikor nemirniši in ne-
pokojniši si. Ne čudi se, da si v skuš¬
njavi padla, čuditi bi se mogla le takrat,
ko bi ne padla; zakaj tako velika je
tvoja lastna slabost, da sama nič druzega
ne zamoreš, kakor grešiti. Ta znotranji
mir, ki pride iz vere, zaupanja in lju¬
bezni do Boga, je prav za prav že sladek

14 *

212

sad kerščanske popolnosti; pa tudi ti,
čeravno si še le novinka v popolnosti,
si moraš z vso močjo zanj prizadevati,
drugači na poti popolnosti ne boš nikdar
ne ene stopinje naprej storila, da, gotovo
boš le vedno slabeji postajala. Zakaj ne-
pokoj, ako se ga ne varuješ, ti vzame vso
kerščansko serčnost; ti podere veselje do
dobrega; ti primerzi molitev in druge
pobožne vaje; in te celo zapelje, da za¬
nemarjaš dolžnosti svojega stanu, in se
v obupljivosti pregrehi vdaš. Tak nemir
in taka žalost po storjenem grehu Bogu
ne dopade, ti k zveličanju nič ne po¬
maga, te celo od zveličanja odvračuje,
in ti po besedah sv. Pavla prinese smert.
II. Kor. 7, 10.

Naj ložej boš vse svoje skušnjave
premagala, o duša! ako si resnično po¬
nižna ; zakaj ponižnemu Bog nobene proš¬
nje ne odreče. Ker je pa zaupanje dar
Božji, zatorej Boga s ponižnim sercem

213

zanj prosi! Z molitevjo boš dosegla dar
upanja, in z upanjem tisti sladki mir,
kterega svet ne more dati, kterega le Bog
deli, kakor pravi Jezus: „Mir vam za¬
pustim, svoj mir vam dam: ne kakor
svet daje, vam jaz dam. Vaše serce
naj se ne prestraši, in naj se ne boji“.
Jan. 14, 27.

Tretji prigovor.

O kerščansJci ljubezni do Boga.

Kerščanska duša! premisli štiri prav
tehtne nauke o ljubezni do Boga. Pervi
nauk je ta: Ljubezen Božja je naj po-
trebniši čednost; in da .moraš Boga čez
vse ljubiti. Drugi nauk je: Cernu moraš
Boga čez vse ljubiti. Tretji nauk je: Po
kterih stopinjah prideš do popolne lju¬
bezni Božje. In četerti nauk je: Po
kterih znamnjih.se popolna ljubezen Božja
spozna.

214

S . Zapoved, Boga čez vse ljubiti,
je poleg Jezusovih besed, naj perva in
naj imenitniši zapoved. Ker je ta zapoved
naj perva in naj imenitniši, torej je tudi
za te naj perva in naj imenitniši dolž¬
nost, da jo spolniš.

1. Iz te zapovedi se izhaja pervi
tehtni nauk o ljubezni Božji za te na¬
slednji: Ljubezen Božja je za te naj

potrebniši čednost. Yse druge tudi naj
lepši in imenitniši čednosti ti brez lju¬
bezni Božje za večnost celo nič ne ko¬
ristijo; zakaj sv. apostelj Pavel pravi:
„Ko bi znal prerokovati, in bi vedel vse
skrivnosti, in imel vso učenost; in ko
bi imel vso vero, tako da bi gore pre¬
stavljal, ljubezni bi pa ne imel, nič nisem.
In ko bi razdal ubogim v živež vse svoje
premoženje, in ko bi svoje telo dal, tako
da bi gorel, ljubezni bi pa ne imel, mi
nič ne pomaga' 1 . I. Kor. 13, 2 .  3. Če
imaš pa čednost ljubezni, imaš ž njo tudi

215

vse druge čednosti; zakaj po besedah
sv. Pavla v I. Kor. 13, 4. ljubezen, kra¬
ljici enaka, vse druge čednosti za sabo
vodi, jih oživlja, redi in popolne dela.
Zato ti pravi sv. Avguštin: Ljubi, potem
pa stori, kar hočeš, zakaj vsako tudi
naj manjši tvoje delo bo zarad ljubezni
Bogu dopadlo. Kakor se namreč vsaki
skerbno varuje tistega človeka razžaliti,
in se močno prizadeva mu dopasti, kte-
rega močno ljubi: ravno tako tudi ti, o
duša! če svojega Boga čez vse ljubiš,
se vsacega tudi naj manjšega greha bolj
bojiš, kakor smerti, in si na vso moč
prizadevaš Mu dopasti. Kerščanska duša!
ki želiš popolna biti, za nič druzega si
torej tako močno ne prizadevaj, kakor
svojega Boga ljubiti iz vsega svojega
serca; zakaj če to storiš, boš popolna.
Tvoja popolnost bo na tisti stopinji, na
kteri stopinji bo tvoja ljubezen do Boga.
Ce je tvoja ljubezen do Boga na naj vikši

216

stopinji, je tudi tvoja popolnost na naj
vikši stopinji. Da boš torej naj vikši
stopinjo popolnosti dosegla, prizadevaj si
za naj veči ljubezen do Boga.

2. Premisli, o duša! kako moraš
Boga ljubiti? Čez vse stvari Ga moraš
ljubiti, to je, ti Ga moraš bolj ljubiti,
kakor vse stvari Božje. Pa sramovati bi
se mogla tako-le govoriti: O Bog! ljubim
te bolj, kakor vse stvari; zakaj te besede
Boga ravno tako malo razveseliti za-
morejo, kakor malo vesel, da celo še
nevoljen bi bil mogočni kralj, ko bi mu
njegov služabnik tako-le govoril: O go¬
spod kralj! višji te cenim, kakor slamo
in prah zemlje. Zakaj vse stvari niso
tolike vrednosti v primeri z Bogom, kakor
slama in prah v primeri s kraljem. Sveti
Klemen je torej bridko jokati začel, ko
mu je cesar Domicijan zlato, srebro in
bisere v plačilo obetal, če malike moli.
Cernu je jokal? Ali morebiti zato, ker se

217

je terpinčenja in grozovitne smerti bal?
On je le zato prav bridko jokal, ker je
slišal, da cesar Boga zlatu in srebru pri¬
merja, iu hoče, da bi on rudo zemlje
višje cenil, kakor Boga. Dasiravno ni
tedaj nič častitljivo Bogu tako reči: Ljubim
te, o Gospod Bog! bolj, kakor vse stvari;
je On vendar s tabo zadovoljen, če mu
rečeš, in tudi z deli pokažeš, da Njega
resnično višje ceniš, kakor vse Njegove
stvari. Ljubi tedaj, o bogoljubna duša!
Boga bolj, kakor svoje premoženje, svojo
čast in svoje življenje. Bolj Ga pa ljubiš
takrat, kadar raji vse svoje premoženje,
čast in celo življenje zgubiš, kakor Njega
z grehom razžališ. Ce Boga z naj veči
ljubeznijo ljubiš, tudi raji naj hujši muke
in naj bridkejši smert preterpiš, kakor
Njega razžališ ne le s smertnim, ampak
tudi z radovoljnim majhnim grehom;
in si pripravljena odreči si vsako ve¬
selje, in tudi naj veči časne dobrote

218

in srečo, da le Bogu dopadeš, in Njega
počastiš.

3. Ktero plačilo boš pa prejela, o
duša! zato, če Boga z naj veči ljubeznijo
ljubiš? Bog ti hoče zato naj veči plačilo
dati. On sam hoče po smerti tvoje naj
veči plačilo biti, če Njega prav ljubiš.
Ali si zamoreš še veči plačilo misliti in
želeti? Gotovo ne. Pa ko bi tudi Bog
tega plačila tebi ne obetal; ali ni to
zadosti veliko plačilo za tvojo ljubezen,
ker veš, da On sam obeta tisto dušo
ljubiti, ktera Njega ljubi? Saj pravi Jezus
Kristus: „Jaz ljubim njega, kteri Mene
ljubi, pa tudi Moj Oče ga bo ljubil, in
bova k njemu prišla, in pri njem pre¬
bivala “.

3 E. Premisli, o duša! čemu moraš
Boga z naj veči ljubeznijo ljubiti?

1. Vpervič zavoljo upanja  več¬
nega plačila v nebesih.  Sicer si
dolžna Boga ljubiti, ko bi ti Bog tudi

219

nobenega plačila ne obetal, ker je On,
večna lepota, naj veči ljubezni vreden.
Ali, ker je On tako dobrotljiv, da ti
zato tudi plačilo obeta, in celo zapove¬
duje tega plačila pričakovati: je tudi tvoja
dolžnost na Njegovo besedo se zanesti,
večnega plačila se nadejati, in po njem
hrepeneti. Zato je tudi tista ljubezen,
ktera iz upanja večnega plačila izvira,
prava in popolna ljubezen; ti, ki imaš
tako ljubezen, upaš v nebesih Boga v
obličje gledati, in Ga veliko popolniši in
močnejši ljubiti, kakor ti je tukaj na
zemlji mogoče Ga ljubiti.

2. Vdrugič in posebno moraš, o
duša! Boga ljubiti zavoljo Njega
samega,  to je, zavoljo tega, ker je
naj veči lepota, torej naj veči ljubezni
vreden. Tvoja duša je od Stvarnika to
lastnost prejela, da ji je lepota in do¬
brota prijetna in ljuba. Tako na primer:
Oe slišiš, da je v kaki deželi kralj prav

220

ljubeznjiv, moder, dobrotljiv, usmiljen,
pravičen in svet: ga ti ljubiš, če ga tudi
ne poznaš; če tudi ne boš od njega
nikdar kake dobrote prejela. Ali kaj je
kralj naj mogočniši, naj dobrotljivši, naj
milostljivši, naj pravičniši in naj svetejši
v primeri z Bogom? Manj je, kakor
naj ubožniši berač, kakor červ, ali prah
zemlje v primeri z naj mogočnišim kraljem.
On je edina lepota, dobrota, modrost,
mogočnost in svetost: zavoljo tega je
On naše naj veči ljubezni vreden. Ljubi
tedaj, o duša! Boga zavoljo Njegovih
naj popolniših in lepših lastnost po zgledu
pobožnega puščavnika. Dva brata sta
namreč v puščavi prav pobožno živela.
Enemu bratu pa šepta satan na uho, da
je njegov brat od Boga vekomaj zaveržen.
Ker je mislil, da je to razodenje od Boga,
je bil tako močno žalosten, da ga je
drugi brat vprašal, čemu da tako močno
žaluje. In ko je bogoljubni brat vzrok

221

žalosti zvedel, je prav ponižno in ves v
Božjo voljo vdan, rekel: Bog naj bo
češčen; če je taka Njegova presveta volja,
naj se pa zgodi Njegova volja z mano!
Ali pri vsem tem si bom jaz sedaj tako
dolgo, dokler živim, prizadeval, Njega
tako ljubiti, kolikor mi je mogoče. Zakaj
jaz ne ljubim svojega Boga ne zavoljo
strahu pekla, ne zavoljo upanja nebe¬
škega plačila, ampak jaz ga edino zarad
tega ljubim, ker je On naj veči ljubezni
vreden. Prihodnjo noč po tem pogovoru
je dobri angelj zapeljanemu bratu razodel,
da je njegov brat v število izvoljenih
zapisan.

8. Oe ti, bogoljubna duša! ne spo¬
znaš tako dobro Božje lepote, kakor
omenjeni bogoljubni puščavnik, da bi Ga
edino zavoljo Njegove večne in neskončne
lepote ljubila: ljubi Ga vendar vsaj s
hvaležno ljubeznijo;  in to se bo
zgodilo, če premišljuješ Njegovo veliko

222

ljubezen, s ktero On tebe vedno ljubi.
S čem ti spričuje Bog svojo neskončno
veliko ljubezen, s ktero te ljubi?
Z dobrotami, ktere ti je delil, in ti še
vedno deli.

a)  Premisli vpervič, koliko stara je
Njegova dobrotljiva ljubezen do tebe!
Morebiti tisuč, ali sto tisuč let? O čemu
boš starost Božje dobrotljive ljubezni do
sebe po letih štela, ko je večna? Tvoji
stariši so bili za Bogom pervi, ki so te
ljubili in ti dobrote delili; ali preden so
tvoji stariši živeli, te je Bog že dobrot¬
ljivo ljubil, da celo preden je bil svet
vstvarjen, te je Bog ljubil, in na te
mislil. Le Njegova dobrotljiva ljubezen
je bila vzrok, daje  iz med mnogo drugih
ljudi, ktere bi bil ravno tako lahko vstvaril,
kakor tebe, tedaj namesto drugih ne-
vstvarjenih, tebe vstvaril, in sicer te
vstvaril za večno nebeško veselje. Zato
pravi Bog pri preroku Jeremiji: „Z večno

223

ljubeznijo te ljubim". 31, 8. Eeci torej
tudi ti, o kerščanska duša! Bogu s hva¬
ležno ljubeznijo: Beži od mene, neči-
merni svet, bežite vse stvari Božje; zakaj
ve niste vredne moje ljubezni; ti edini,
o Gospod Bog! si me ljubil naj pervo;
zatorej je spodobno in pravično, da Tebi
samemu vse svoje serce popolnoma da¬
rujem, da Tebe edinega z naj veči lju¬
beznijo ljubim.

b)  Se veliko imenitniši vzrok, čemu
moraš, o ljubeznjiva duša! Boga z naj
hvaležniši ljubeznijo ljubiti, je brezkončno
velika milost, s ktero te je On odrešil
od večnega pogubljenja. Vedno premišljuj
z naj hvaležnišim sercem, s čem da te
je Bog Sin odrešil? Sv. Pavel pravi:
„Ker je nas ljubil, je samega sebe za
nas daroval". Gal. 2, 20. Kteri kralj
ljubi tako močno svoje puntarske sužnje,
da bi iz ljubezni do njih suženj postal?
Gotovo nobeden. Sv. Pavel pa pravi, da

224

se je Sin Božji tako globoko ponižal,
da je iz ljubezni do nas ljudi, torej do
svojih puntarjev, do sužnjev satanovih,
celo človek postal. Kaj je pa potem, ko
se je bil včlovečil, storil in terpel, da je
nas odrešil? „On se je ponižal 11 , pravi
dalje sv. Pavel, „in je bil pokoren do
smerti, in sicer do smerti na križu".
Kaj rečeš k temu, o ljuba duša! Saj
tudi gotovo veruješ, da je tvoj Gospod
Jezus Kristus iz ljubezni do tebe na
sv. križu umeri? Pa premisli še dalje, da
je On celo naj gorečnejši želje imel, iz
ljubezni do tebe terpeti in umreti. Ko
bi te sveta vera te resnice ne učila,
ali bi smela le misliti to, da je hotel
Stvarnik za svoje stvari tolikanj terpeti
in celo umreti? Ali bi bil pa za-
mogel Jezus iz ljubezni do tebe še veči
bolečine in grenkejši smert preterpeti,
kakor je bila tista, kteri se je bil iz lju¬
bezni do tebe izročil? Čemu je še poprej,

preden je zate na križu umeri, tudi tako
razne bolečine terpel? Čemu je hotel
popred kervav pot potiti? Čemu se je
tako globoko ponižal, da se je dal v belo
obleko obleči, kar je bilo znamnje norcev?
Cernu je dal svoj život nečloveško bičati,
svojo glavo s ternjem venčati? čemu je
svoj težki križ sam na svojih kervavih
ramah nosil? čemu se je dal z žeblji
na križ pribiti, in svojo stran na križu
s sulico prebosti? Ali se ni vse to zarad
tega zgodilo, da bi ti bolj pogostoma
in z večim usmiljenjem sedaj to, sedaj
n no Njegovo muko premišljevala, da bi
se torej tudi tvoje serce pri tem premiš¬
ljevanji k vedno veči ljubezni do Njega
ogrevalo in vnemalo ? S hvaležnim sercem
so premišljevale pobožne duše noč in
dan Jezusovo terpljenje, ktero je iz lju¬
bezni do nas ljudi preterpel, in njihove
serca so bile s toliko ljubeznijo do Njega
vnete, da so nektere svoje kraljeve krone,

15

226

druge vse svoje bogastvo in vso posvetno
visokost zaničevavši, in šumeči svet za-
pustivši v kako samoto ali samostan se
preselile, kjer so vedno Boga ljubile in
častile. Zopet druge izvoljene duše so
vso svojo časno srečo, veselje, zdravje
in celo življenje Bogu darovavši, iz lju¬
bezni do križanega Jezusa naj grozo-
vitniši muke in tudi naj bridkejši smert
preterpele. Vprašaj, o duša! pa sedaj
samo sebe, koliko si ti iz ljubezni do
križanega Jezusa že dobrega storila in
koliko hudega si že preterpela?

c)  Vtretje, da boš, ljuba duša! Boga
bolj ljubila, pogostoma premišljuj posebne
milosti, ktere je Bog tebi pred mnogimi
drugimi ljudmi dodelil. Koliko pleme¬
nitih mladenčev in devic, koliko kraljev
in cesarjev je že živelo na svetu in še
sedaj živi v deželah nevere, kteri niso
nikdar slišali kake besede o pravem Bogu,
kteri niso nikdar kakega sv. zakramenta

227

prejeli, kteri so tudi sedaj brez sleher-
uega pomočka zveličanja in bodo torej
vekomaj zaverženi. Tebi, o duša! je pa
Bog dodelil posebno veliko milost, da si
bila rojena v katoliški deželi, od kato¬
liških bogoljubnih starišev. Premisli: ko¬
likokrat ti je Bog v svetih zakramentih
že tvoje grehe odpustil? Tolikrat, koli-
korkrat si se skesana k Njemu približala,
ti je vselej tvoje grehe odpustil; te s
Svojim sv. mesom in svojo sv. kervijo
nasitil; te tolažil, razsvetljeval in vedno k
dobremu vnemal; in to dela On tudi sedaj,
ko te bukvice pobožno bereš. Ker te Bog
tako močno ljubi, kaj hočeš ti storiti? Ali
si sklenila od sedaj za naprej Boga čez
vse ljubiti precej; ali pa hočeš morebiti še
dalje in tako dolgo odlašati Boga ljubiti,
dokler te ne zapusti, in te več ne kliče
k Svoji ljubezni? Tega gotovo no boš
storila; od Božje milosti zaupam, da si
sklenila brez odlašanjaBoga čez vse ljubiti.

15 *

228

M. Premisli, kerščanska duša!
ktere so stopinje do popolne ljubezni
Božje.

1. Perva stopinja k popolni ljubezni
Božji so goreče želje po Njegovi naj
veči ljubezni. Goreče želje so tiste perute,
s kterimi so se svetniki na kviško po¬
vzdigovali, da so se z naj popolniši lju¬
beznijo z Bogom zedinili. Oe ti, o bogo-
Ijubna duša! tacih želj v sercu ne ob¬
čutiš, prosi Boga, da ti jih da; zakaj
brez njih se ne boš nikdar do popolne
ljubezni Božje povzdignila; ž njimi boš
pa v kratkem času do popolne ljubezni
prišla. Sv. Terezija je mnogokrat svojim
duhovnim hčeram rekla: „Želeti moramo
ne kako nizko, ampak naj vikši stopinjo
ljubezni Božje doseči. Ce si z vso močjo
prizadevamo in v Boga popolnoma za¬
upamo, bomo dospeli do tiste stopinje
ljubezni, do ktere so svetniki dospeli. Iz
lastne skušnje vam povem, da malo-

229

serčna duša v mnogih letih v ljubezni
Božji tako daleč ne pride, kakor pride
serčna duša z gorečimi željami v malo
dneh. Bog ima nad našimi željami tako
veliko dopadajenje, da jih tako plačuje,
kakor ko bi jih bile že v djanji izverše-
vale“. Dalje pravi ta svetnica: Ljubezen
do Boga se zadobi, kadar človek prav
goreče želje ima, Boga ljubiti; zraven
pa tudi terdno sklene vse delati in ter-
peti zavoljo Boga, in se vsih reči zder-
žati, ki mu niso dopadljive; in da potem
to, kar je sklenil, tudi vselej stori, kadar¬
koli priložnost ima. Da pa človek zarnore
v velikih rečeh svoj sklep spolniti, naj
se vadi v majhnih rečeh Bogu svojo
ljubezen pokazati, k čemur pogostoma
priložnost ima.

2 .  Druga stopinja k ljubezni Božji
je: se odreči vsakemu hrepenenju in vsaki
ljubezni do posvetnih reči. Bog hoče,
da Ga ljubimo iz vsega svojega serca;

230

naše serce je pa takrat vse Njegovo,
kadar je prazno vsake posvetne ljubezni.
Sveta Terezija pravi: ,,Kdor tako daleč
pride, da vse svoje serce popolnoma Bogu
daruje, in tako popolnoma zgubi vse
nagnjenje in vso ljubezen do posvetnih
reči, da v nobeni stvari več tolažbe ne
najde, in se na nobeno reč več ne za¬
naša ; verh tega tudi v nemar pušča svojo
čast in svoj dobiček, ter se edino le na
Boga zanaša, tisti zamore po pravici
reči: jaz te ljubim, o Bog! iz vsega
svojega serca“ Sv. Bernard pa tako go¬
vori: „Dokler meni še kaka stvar veselje
in tolažbo dela, tako dolgo si ne upam
reči, da je ljubezen Božja v mojem sercu
goreča “. Enako govori sveti Frančišek
Salezijan, ki pravi: „Ko bi v svojem
sercu zapazil le kako nitko, ktera me
navezuje na kako stvar, in ne na Boga,
precej bi jo iz serca iztergal. Zakaj lju¬
bezen Božja ne najde prostora v sercu,

I

231

ktero ni prazno posvetnih nagnjenj; vedno
bolj in bolj pa gori v sercu, ktero je
prosto vsega nagnjenja do vsih stvari".
In sv. Avguštin te uči spoznati velikost
tvoje ljubezni do Boga s temi besedami:
„Mera, po kteri se meri ljubezen do
Boga, je ta: Cern manjši imaš poželenje
časnih reči, tem bolj raste in se množi
ljubezen Božja v tebi, in kadar nimaš celo
nobenega poželenja časnih reči, takrat je
tvoja ljubezen do Boga popolna. Zato je
sv. Tereziji, popolnoma prosti vsega pože¬
lenja časnih reči, Bog te besede govoril:
Sedaj, ker si ti vsa moja, sem tudi jaz
ves tvoj. Če si tudi ti, o duša! poželenja
vsih časnih reči prosta, Bog tudi tebi tiste
besede govori, ktere je govoril sv. Tereziji.

Popolna ljubezen do Boga je po
besedah učenikov tisti tat, kteri nam
vzame iz serca vse poželenje do stvari;
je tisti ogenj, kteri v sercu požge vse,
kar ni Božjega, in spremeni vsako reč

232

v ogenj ljubezni Božje. Ko je nekdaj
Božji služabnik zarad smerti sorodovinca
solze pretakoval, mu je rekel njegov po¬
božni tovariš naslednje besede: Le toži
solze, pa ne zarad smerti svojega soro¬
dovinca, ampak toži jih zarad smerti in
iz ljubezni do Jezusa za tebe križanega.
Po tem zgledu daruj tudi ti, o duša! vse
svoje solze, vse svoje poželenje in vso
ljubezen svojega serca Jezusu Kristusu
za tebe križanemu.

Oe Boga popolnoma ljubiš, o duša!
daruj mu vso ljubezen svojega serca, in
ne ljubi pregrešno, tudi same sebe ne;
odreci si, kar je tebi prijetno, in sprejmi,
kar ti je zoperno, to je, zatajuj se. Ko
je bila sv. Terezija bolna, ji je strežnica
hrano ponujala, rekoč: Glejte! kako

okusno je ta jed pripravljena. Svetnica
pa, ker se je hotla tudi v bolezni zata¬
jevati, je odgovorila: Ravno zavoljo tega,
ker je močno dobra, je ne okusim. Ravno

233

tako govori tudi ti, pobožna duša: Edino
zavoljo tega, ker je ta stvar tako lepa,
je ne pogledam; ker je ta družina tako
prijetna, vanjo ne grem ; ker je ta govor
tako močno kratkočasen, ga ne poslušani;
zato ker je ta človek tako nehvaležen
in sovražen, ga ljubim; ker je to zdravilo
tako zelo grenko, ga pijem. Tudi v dobrih
in svetih rečeh se zatajuj, rekoč: Ravno
zavoljo tega, ker mo tako veseli kak
delavnik k sv. maši, kako nedeljo k sv. ob¬
hajilu iti, mi pa moji vikši, mož ali
stariši kako delo in opravilo ukažejo; ali
moram bolniku streči: ne grem k sv. maši,
ne k sv. obhajilu. Hočem pa meni od vikših
zapovedano delo storiti, ali bolniku streči
in svoje delo namesto molitve in svetega
obhajila Bogu darovati, ter se po du¬
hovno večkrat z Jezusom skleniti. Le tista
duša Boga resnično ljubi, ktera ne ravna
v nobeni reči po svoji volji, ampak le po
volji Božji, in po volji svojih starišev in

234

vikših, kteri pri nji Boga namestujejo. Moli
po zgledu zvestega služabnika Božjega
Alvareca, rekoč: O moj Bog! nočem ne
tolažbe ne terpljenja po svoji volji, ampak
le tisto hočem, kar mi Ti po Svoji sveti
volji daš. Bodi prepričana, o duša! da
nikdar ne boš na svetu srečna, razun,
če se zatajuješ, in vse posvetne dobrote
in veselje zaničuješ, in le po Bogu hre¬
peniš. Svet naj ti bo taka puščava, kjer
sta samo vi dva, namreč: Bog in ti, o
duša!

3. Tretja stopinja k ljubezni Božji
je: pogostno pobožno premišljevanje brid¬
kega terpljenja in grenke smerti Jezusa
Kristusa; torej pogostno obiskanje križe¬
vega pota. Pobožnemu puščavniku je Bog
razodel, da ni nobena pobožnost priprav-
niši vneti ognja ljubezni Božje v našem
merzlem sercu, kakor premišljevanje brid¬
kega terpljenja Kristusovega; to je, da
premišljuješ, kako je tvoj naj boljši pri-

235

jatel Jezus Kristus iz ljubezni do tebe
preterpel mnogo naj hujšega: bolečine,
žaljenje, ječo in celo bridko smert na
sv. križu. Misli si na pr.: Dober prijatelj
je za svojega prijatelja mnogo hudega
preterpel. Ali bi ga ne veselilo, če bi
slišal, da prijatelj ljudem dopoveduje,
koliko je on za njega preterpel? Oe bi
pa zvedel, da je on na vse to pozabil;
ali bi ne bil močno žalosten? Gotovo bi
bil žalosten. Ravno take bolečine delajo
tudi Jezusovemu presvetemu sercu tiste
nehvaležne duše, ki prav poredkoma in
brez priserčnega usmiljenja premišljujejo
vse bolečine in zasramovanje, ktero je
Zveličar iz ljubezni do njih preterpel.
Nasproti pa tiste hvaležne duše, ktere
prav pogostoma in s priserčnim usmi¬
ljenjem Kristusovo terpljenje premišlju¬
jejo, Njemu naj veči veselje delajo; in
On jim plačuje njih hvaležno premišlje¬
vanje s podeljenjem obilnih milost, po-

236

sebno z darom goreče ljubezni Božje.
Zatorej, o duša! ki želiš, in pogostoma
tudi prosiš, da bi Bog ogenj Svoje goreče
ljubezni v tvojem sercu vnel: premišljuj
prav pogostoma in priserčno bridko terp-
Ijenje in grenko smert Kristusovo; in
ogenj ljubezni Božje se bo v tvojem hva¬
ležnem sercu čez dalje bolj vnemal.

4. Ceterta stopinja k ljubezni Božji,
s ktero se celo do popolne ljubezni po¬
vzdigneš, je pogostno ponovljenje djanja
popolne ljubezni. Kako pogostoma si
dolžna, bogoljubna duša! djanje ljubezni
Božje obuditi? Dukovski učeniki terdijo,
da poleg njihovega mnenja zadostuje
djanje vere in upanja k manjšemu vsaj
enkrat v letu obuditi; ali djanje ljubezni
je treba vsaki mesec, ali še večkrat v
mesecu obujevati. Posebno potrebno je
obuditi djanje popolne ljubezni v smertni
uri. Da boš pa o smertni uri to dolžnost
spolniti zamogla: privadi se obuditi djanje

237

popolne ljubezni pogostoma v svojem
zdravji, posebno pri prejemanji sv. zakra¬
mentov. Kakor se ogenj živ ohrani, ako
mu polena prikladaš: ravno tako se tudi
ljubezen goreča ohrani, ako pogostoma
djanja ljubezni obujaš. Kako pa zamoreš
djanje ljubezni obuditi? Na tisti način
razodeni svojo ljubezen Bogu, na kteri
tudi človeku, kterega ljubiš, svojo ljubezen
razodevaš. Če kakega človeka resnično
ljubiš, kako močno se veseliš njegove
sreče, njegovega blagostana! Kavno tako
veseli se, o ljubljena duša! prav močno
in pogostoma, da je tvoj ljubi Bog ne¬
skončno srečen, in sam v Sebi neskončno
popolno bitje. Bolj se razveseluj Božjega
neskončnega zveličanja, kakor svojega
lastnega zveličanja. Ker si dolžna Boga
bolj ljubiti, kakor sebe: zato vživaj naj
veči veselje, ker veš, da tvojemu Bogu
k Njegovi večni sreči, k Njegovemu več¬
nemu zveličanju ničesar ne primanjkuje,

238

in vekomaj ničesar primanjkovalo ne bo.
— O kako močno se razveseluješ, kadar
slišiš ali zveš, da tvojega ljubega pri¬
jatelja drugi ljudje ljubijo! Ravno tako
priserčno se razveseluj, kadar se spo¬
minjaš, da brezštevilno velika množica
angeljev in svetnikov v nebesih Boga
naj popolniši ljubi; ali kadar zveš, da
tukaj na zemlji kaka sveta duša Boga
prav močno ljubi. Kakor želiš, da bi tvo¬
jega ljubega prijatelja vsi ljudje ljubili:
ravno tako želi, da bi vsi ljudje Boga
ljubili! Da boš k temu nekoliko pripo¬
mogla, in ljubezen Božjo v sercih ljudi
vnela: rada govori o ljubezni Božji ž
njimi. Pobožno moli, da bi ljubega Boga
vsi ljudje na zemlji prav dobro spoznali
in ljubili. Močno tudi žaluj, da Ga
mnogi ljudje še ne spoznajo; in mnogi
tudi iz med tistih, kteri Ga spoznajo,
vendar ne ljubijo, ampak sovražijo. Naj
bolj priserčno pa obžaluj tisti čas, v

239

kterera si morebiti tudi ti svojega dobrot¬
ljivega Boga sovražila in žalila. Dokler
na svetu živiš, nikdar ne jenjaj djanja
popolnega kesanja čez vse svoje grehe
obuje vati.

J. V. Včetertič premisli, kerščan-
ska duša! po kterih znamnjih se popolna
ljubezen do Boga spozna. Če hočeš zve¬
deti, ali Boga resnično ljubiš čez vse,
ali ne: premisli nekoliko natančniši na¬
slednjo povest, ktera te uči, kako se
kaže ljubezen Božja. Plemenit, bogat, lep
in pobožen knez si izvoli za svojo ženo
revno, nevedno in ostudno kmečko de¬
klico in jo stori bogato, plemenito, častito
in srečno. Kaj rečeš, kako bo osrečena
deklica mislila, kako govorila in ravnala
s svojim kraljevim možem ? Ali ne bo
naj veči spoštovanje, ljubezen in hvalež¬
nost do njega v svojem sercu občutila,
ker se bo vedno spominjala, kdo da je
njen mož, in kdo da je bila ona poprej ?

240

Ali se mu ne bo vsak dan zahvaljevala
za neizrečeno veliko milost, ktero ji je
skazal? Ali si ne bo vedno prizadevala,
zmiraj le tisto storiti, kar mu je naj
dopadljivši; da ga z vsim svojim djanjem
razveseluje? Ali ne bo vsa goreča v
spolnovanji njegove dobre volje in nje¬
govih koristnih zapoved'? In ko bi mogla
včasih iz ljubezni do njega kake bolečine
preterpeti, ali bi se ne čutila srečno, da
mu zamore z voljnim prenašanjem svojih
bolečin spričevanje svoje hvaležnosti in
ljubezni pokazati? In ko bi videla, da
ga njegovi nehvaležni podložniki sovražijo
in zaničujejo, ali bi zarad tega ne ža¬
lovala vedno in ne jokala? In če je bila
sama tako nesrečna, da je kdaj svojega
moža razžalila, ali ga ne bo vsa objokana
kleče odpuščenja prosila? Ko bi mogla
nekoliko časa od njega ločena živeti; o kako
dolg bi ji bil tisti čas, in ali bi ne mislila
vedno na tisti trenutek, o kterem ji bo

241

dovoljeno ga zopet videti! In kako močno
osrečano bi se imenovala, ko bi primerjala
svoj sedanji kraljevi s svojim prejšnjim
revnim kmečkim stanom!

Vse tisto, kar misli in stori
tako visoko povzdignjena kra¬
ljica do kralja, stori tudi ti do
Boga, in imaš naj veči in po¬
polno ljubezen do Njega.  Ker sedaj
svojega Boga še ne gledaš v obličje,
pošiljaj mu nasproti priserčne zdihljeje
in goreče želje; pa tudi z besedo mu
pogostoma svojo ljubezen zaterjuj, rekoč:
O moj Bog! nič druzega ne želim, kakor
edino Tebe ljubiti. Tebi se popolnoma
darujem, o moj Bog! Vse, kar Ti hočeš,
želim tudi jaz! Ravnaj z mano po Svojem
dopadajenji! O moj Bog! ljubim Te čez
vse. O moja ljubezen, moje vse! Ali se
pa le prav pobožno ozri proti nebesom
ali proti podobi križanega Jezusa, in to
zadostuje, če tudi besede ne rečeš. Pa

16

242

ne ljubi Boga le z besedo, ampak tudi
v djanji. Nekteri ljudje svojim ljubljen¬
cem ljubezen zaterjujejo, ter pravijo:
Moj ljubi prijatelj! vse, kar je mojega,
je tudi tvoje. Ko ga pa prijatelj v po¬
trebi kake reči prosi, mu da le kaj prav
malega, ali pa celo nič. Ti, pobožna
duša! pa ne bodi taka; ne ljubi svojega
Boga le z besedo, ampak kadar Bog
tirja, da Mu ljubezen v djanji pokažeš,
na primer, da Mu daruješ svoje pre¬
moženje, svojo čast, svoje zdravje ali
celo svoje življenje: ne imej takrat svo¬
jega serca navezanega na te časne do¬
brote in bodi zadovoljna, če po Božji
volji ktero, ali celo vse te časne dobrote
zgubiš. Govori pri kaki časni zgubi iz
globočine svojega serca te ali enake be¬
sede: O moj Bog! Tebi se vsega in po¬
polnoma darujem; stori z mano in z
vsim, kar imam, po Tvoji sveti volji.
Prinesem to zgubo za dar, kterega od

243

mene imeti hočeš, s tistim darom, kte-
rega je Jezus Kristus Tebi daroval.

Hočeš vedeti, kako daleč si
že prišla v ljubezni do Boga?
Sv. Vincencij ti d& prav gotovo znamnje,
iz kterega se spozna, ali Boga resnično
ljubiš, ali ne, ker pravi: „Bolj ko v

sercu raste ljubezen Božja, bolj se tudi
pomnožijo želje, terpeti in zaničevan biti.
To je gotovo znamnje, vse drugo je le
prazen dim“. Sveti Janez od Križa je
resnico teh besedi prav dobro spoznal.
On je dan za dnevom bolj močno želel
terpeti, ker je tudi dan za dnevom rastla
v njegovem sercu ljubezen do Boga.
Neki krat se mu je Kristus prikazal, ter
ga vprašal, rekoč: Kaj hočeš od mene
v plačilo imeti, ker si tako veliko za
me storil in preterpel? In sv. Janez je
odgovoril: Gospod! daj mi milost, zavoljo
Tebe terpeti. Da se boš v vsih veselili
in žalostnih okoliščinah popolnoma v Božjo

16 *

244

sveto voljo vdala, o duša! premišljuj be¬
sede, ktere je Gospod Jezus sv. Jederti
govoril. Rekel je: „Z ravno tisto lju¬
beznijo , s ktero sem človeka vstvaril,
mu tudi srečo in nesrečo pošiljam, toda
vse le k njegovemu pridu“. Zato pravi
tudi sveti Frančišek: „Bog nas zmiraj
enako ljubi, če nam srečo ali nesrečo
pošlje 1 '. Zatorej, če tudi naša ljubezen
do Boga v vsih okoliščinah ni zmiraj
enaka, od tod izvira, ker naše serce je
navezano na kaj tacega, kar ni Bog.

Premisli, o duša! koliko je Jezus
Kristus iz ljubezni do tebe storil in pre-
terpel. Iz ljubezni do tebe je umeri na
sv. križu, je postavil zakrament svetega
Rešnjega Telesa in se ti je dal že toliko¬
krat zavžiti pri sv. obhajilu. Ah bi ti bil
zamogel še kaj boljšega storiti, ti še
kaj večega dati? Dolžni smo torej vsi
kristijani svojega Boga ljubiti; toda kako
malo je tistih srečnih, kteri Ga ljubijo!

245

Bodi vendar ti, pobožna duša! v majhnem
številu tistih srečnih duš. Ali pa morebiti
hočeš tako dolgo odlašati, Ga ljubiti,
dokler te zarad tvoje nehvaležnosti za¬
pusti, in te nič več ne vabi in kliče k
Svoji ljubezni? Pridi torej, o ljubljena
duša! k svojemu Bogu, ne ustavljaj se še
dalje Njegovi ljubezni, in ljubi Ga iz vsega
•svojega serca, in ker Ga s svojo močjo čez
vse ljubiti ne moreš, prosi Marijo Devico,
svojega angelja varha in vse izvoljene v
nebesih, ter reci: Prosite Boga, vi izvo¬
ljeni! da On vžge v meni ogenj Svoje
ljubezni, da bom v svojem sercu gorečo lju¬
bezen do Njegove dobrote vedno ohranila.

Četerti prigovor.

O Tcerščansld ljubezni do bližnjega.

H . Kerščanska duša ! premisli, da
ljubezen do bližnjega je vpervič naj po-
trebniši in vdrugič naj lepši čednost.

246

1. Vpervič premisli, da je ona naj
potrebniši čednost, zakaj nikdar ne boš
Boga ljubila čez vse, če ne ljubiš svojega
bližnjega zavoljo Boga ravno tako, kakor
sebe. Jezus Kristus pravi namreč, da ste
zapovedi, Boga in bližnjega ljubiti, enako
veliki; da obedve iz ravno tiste zapovedi
ljubezni izvirate; in da ste torej obedve
zapovedi ena, naj veči in perva zapoved.
In sv. Janez pravi: „Od Boga smo pre¬
jeli zapoved, da, kdor Boga ljubi, tudi
svojega brata ljubi 11 . 4, 21 .  Sv. Tomaž,
učenik pa terdi, da ste ljubezen Božja
in ljubezen do bližnjega ena sama čed¬
nost, ktera spričuje, da Boga in bližnjega
samo zato ljubimo, ker je nam Bog za¬
povedal. Tudi iz naslednje prigodbe se
razvidi, da ste obedve ljubezni naj tesnejši
med sabo sklenjeni: Sveta Katarina Ge-
nueška je rekla Gospodu: O moj Bog!
Ti mi zapoveduješ, naj bližnjega ljubim,
in vendar nisem v stanu razun Tebe

247

nikogar ljubiti. Naš Zveličar jo potolaži,
rekoč: „Moja hči! vedi, da, kdor mene
ljubi, tudi vse tisto ljubi, kar jaz ljubim 11 .
To resnico ti spričuje skušnja: če ti kako
osebo ljubiš, tudi vse njene sorodovince,
služabnike in podobe ljubiš, čemu jih
pa ljubiš? Zato, ker od tebe ljubljena
oseba tudi vse te reči ljubi. Zakaj moraš
torej tudi svojega bližnjega ljubiti ? Zato
ga moraš ljubiti, ker njega tudi Bog ljubi.
Zato pravi sv. apostelj Janez, da je tisti
človek lažnik, kteri terdi, da Boga ljubi,
svoje brate pa sovraži. In Jezus je rekel,
da hoče vse, kar naj manjšemu človeku
dobrega storimo, ravno tako poplačati,
kakor ko bi bili Njemu samemu storili.
Ker ste ljubezen do Boga, in do bližnjega
naj tesnejši med sabo zvezani, zato so
svetniki učili, da je ljubezen do bližnjega
naj gotovši znamnje, iz kterega se spozna,
če ima kdo ljubezen do Boga. Sv. Terezija
poterdi te besede, ker pravi, da te dve

248

ljubezni niste nikoli druga od druge ločeni.
Gotova resnica je tedaj, da, kolikor bolj
se bo ljubezen do bližnjega v tebi po¬
množila, toliko veči bo postala tudi tvoja
ljubezen do Boga. Oe hočeš vedeti, koliko
Boga ljubiš, le poglej in premisli, koliko
ljubiš svojega bližnjega. Prav veliko je
torej na tem, da dobro spoznaš, kako
svojega bližnjega ljubiš; če ga popolnoma
ljubiš, si zapoved ljubezni v djanji popol¬
noma spolnila. Da boš spoznala, imaš li
ljubezen do bližnjega, skerbno pazi, kako
se v vsakdanjih in majhnih rečeh proti
svojemu bližnjemu obnašaš. Nikar ne ceni
visoko takih misel, ktere te naj raji med
molitevjo nadlegujejo: Jaz hočem kteremu
svojemu bližnjemu to ali uno posebno ve¬
liko dobroto storiti; česar pa potem v djanji
nikoli ne spolniš. Le v vsakdanjih, navadnih
rečeh bližnjemu dela ljubezni skazuj.

2 .  Premisli vdrugič, da je ljubezen
do bližnjega naj lepši čednost. Zakaj je

249

pa naj lepši? Zato, ker je Bogu naj do-
padljivši, in kraljica vsih drugih čednost.
Ker je ona Bogu naj dopadljivši čed¬
nost, zato so Njemu naj dopadljivši tisti
bratje in sestre, kteri med sabo v edi¬
nosti in ljubezni živijo, kteri drug drugemu
vse dobro želijo, si ne zamerijo nobene
besede, in si veliko več vsi skupaj po¬
magajo, dan za dnevom Boga močnejši
ljubiti, mu zvestejši služiti in se vekomaj
zveličati. Bavno tako so Bogu naj do¬
padljivši tudi vsi prebivalci kake hiše,
kake vasi, kake srenje, kteri v pravi
kerščanski ljubezni in edinosti med sabo
žive. Oni so podobni nebeščanom; zakaj
kakor se v nebesih vesele drug druzega
sreče tako, kakor svoje lastne: ravno
tako se veselijo tudi taki dobri kristijani
sreče svojega bližnjega, kakor svoje lastne,
in žalujejo pri bližnjega nesreči, kakor
pri svoji lastni nesreči. Kakor je pa hiša
in srenja, kjer med vsimi prebivalci lju-

250

bežen vlada, podoba nebes, tako je na¬
sproti hiša in srenja, kjer se je sovraštvo
med prebivalce vgnjezdilo, podoba pekla,
kjer se tudi vsi prebivalci med sabo naj
hujši sovražijo.

Kako močno je Bogu prijetna edi¬
nost in ljubezen med ljudmi, ti spričuje
naslednji zgled: V življenji sv. Makarija
se bere, da mu je bil Bog v molitvi
razodel veliko svetost dveh žensk, ki ste
v mestu živele. Sv. Makarij je šel precej
po Božjem razodenji ženske obiskat, da
bi zvedel, s kterimi dobrimi deli ste tako
visoko svetost dosegli. Pa odgovorili ste
mu, da z nobenimi posebnimi pobožnostmi
in dobrimi deli Boga ne častite, ampak
da že petnajst let skupaj stanujete, pa
ves čas tudi v naj manjši reči se niste
nikdar sperli, ali s kako besedo ali djanjem
druga drugo žalili. Ko svet puščavnik
tak odgovor zasliši, spozna, da ste te
dve duši njega v svetosti prekosili.

251

Ljubezen do bližnjega je tudi Jezusu
naj dopadijivši čednost, in znamnje Nje¬
govih učencev. Da je Jezusu ljubezen
do bližnjega naj dopadijivši čednost, se
spozna iz naslednjega premišljevanja. Kaj
je Jezusa nagnilo, da je nebesa zapustil,
in na svet prišel za nas ljudi terpeti in
umreti? Ali ne ravno tista ljubezen, ktero
do nas ima ? In kaj je hotel tudi druzega
doseči, kakor z besedo in s svojim zgledom
ogenj svoje ljubezni v naših sercih vžgati?
Zatorej pridi, bogoljubna duša! ki bi se
rada od Jezusa ljubezni učila, in pristopi
k Njegovemu presvetemu Sercu, ter vžgi
z ognjem Njegove svete ljubezni svoje
merzlo serce, da bo tudi gorelo lju¬
bezni do bližnjega. Premisli besede, ktere
je govorilo presveto Jezusovo Serce pri
zadnji večerji svojim učencem. Govorilo
je tako-le: „Novo zapoved sem vam dal:
da se ljubite med seboj; kakor sem jaz
vas ljubil, da se tudi vi ljubite med

252

seboj Dal jim je takrat tudi znamnje
svojih učencev, rekoč: „V tem bodo vsi
spoznali, da ste moji učenci, ako bote
imeli ljubezen med seboj Jan. 12, 34.35.
Premisli sedaj še nektere dela Jezuso¬
vega presvetega Serca, ktere tako lepo
kažejo Njegovo naj veči ljubezen do nas.
O kako veliko dobrega je to presveto
Serce Jezusovo iz ljubezni do nas ljudi
storilo, koliko bridkega je preterpelo!
Vse dobro je nam storilo, vse hudo za
nas preterpelo, brez vsega našega za-
služenja, in to celo pri naši naj veči
nevrednosti in nehvaležnosti. To sveto
Serce ljubi vse ljudi brez razločka, dobre
in hudobne, prijatelje in sovražnike: nas
ljubi stanovitno in tako goreče, da se
je iz ljubezni do nas vse povžilo. Ali
je še mogoče, da tvoje serce merzlo in
mertvo brez ljubezni do bližnjega ostane,
če premišljuješ lastnosti Serca Jezusovega
in Njegovo gorečo ljubezen do bližnjega?

253

Ce se pri premišljevanji Jezusove lju¬
bezni ne vname v tebi ljubezen, tako si
po duhovno mertva, kakor pravi sveti
Janez: „Kdor ne ljubi, ostane v smerti".
1. Jan. 3, 14.

Ker je ljubezen do bližnjega Bogu
in Jezusu naj dopadljivši čednost, jo
lahko imaš tudi v znamnje svojega iz-
voljenja za večno zveličanje. Da se o tej
resnici prepričaš, premisli, da za tvoje
zveličanje ste tebi dve reči neobhodno
potrebni. Vpervič spolnjenje vsih Božjih
zapoved in vdrugie odpuščanje grehov.
Kdor svojega bližnjega ljubi, pa obedve
ti pogoji svojega zveličanja dopolni, on
je poleg besed sv. Pavla, vso postavo
spolnil, Rim. 13, 8., in po besedah sve¬
tega aposteljna Petra zadobi odpuščanje
grehov, ker pravi: „Pred vsim pa imejte
vedno ljubezen med seboj; ker ljubezen
pokrije obilnost grehov." 1. Peter 4, 8.

254

II. Kaj misliš, o duša! ali vsi
kristijani ljubijo svojega bližnjega, ker
vedo, da je ta čednost Bogu in Jezusu
naj dopadljivši, in nam k zadobljenju
večnega zveličanja naj potrebniši? Tako
redka je ta čednost med kristijani, da bi
človek mislil, ona je iz med ljudi pre¬
gnana, in se nahaja le še pri kaki po¬
sebno pobožni družini. Ker se pri tako
redkih dušah najde, skerbi, da boš ti ena
iz med majhnega števila tistih srečnih,
in za večno zveličanje izvoljenih duš.
Da boš vredna sedaj v življenji in po
smerti številu izvoljenih duš prišteta biti,
skerbi, da svojega bližnjega prav ljubiš.
Da ga boš prav kerščansko ljubila, ga
ljubi vpervič v mislih, potem pa kaži
svojo znotranjo ljubezen do bližnjega,
vdrugič v svojem govorjenji, in vtretjič
tudi v svojem djanji.

1. Da se ne boš pregrešila v mislih
zoper ljubezen do bližnjega, zato nikdar

255

radovoljno v svoji glavi ne priderži kake
slabe sodbe, nezaupanja ali prederznega
dvoma o čednosti svojega bližnjega. Ne¬
koliko malega se že s tem pregrešiš,
če brez vzroka dvomiš, se je li pregrešil
tvoj bližnji ali ne; tvoj pregrešek zoper
ljubezen do bližnjega pa raste, če ga
brez vzroka kakega pregreška v svojem
sercu dolžiš; še hujši pa grešiš, če ga
brez vzroka pregreška celo krivega ob¬
sodiš. Če na tak način svojega bližnjega
hudo obsodiš, te bodo zadele besede Je¬
zusove, ki pravi: „Kteri sodi, bo obsojen ;
toraj ne sodite, da ne bote obsojeni".
Rečem ti: Nikoli ne sodi koga brez
vzroka. Pravim brez vzroka; zakaj če
•maš tehten vzrok kaj slabega o bližnjem
•uisliti, se nič ne pregrešiš, če to storiš.
^ endar terdiru: Če te dolžnost posebno
uo veže čuti nad obnašanjem svojega
bližnjega: za svoje zveličanje vselej naj
varniši ravnaš, da o vsih ljudeh vedno

256

le dobro misliš in se vsega prederznega
natolcevanja skerbno varuješ. .Če ti je pa
tvoj bližnji od Boga v varstvo izročen,
je pa celo tvoja dolžnost, vedno zanj
skerbeti in si tako misliti: meni izročeni
bližnji bi se morebiti utegnil pregrešiti.
Zato sebi izročenega bližnjega vedno
skerbno nadzoruj, ter varuj ga vsake
nevarnosti in vsacega padca v greh.
Sicer imej pa prav lepo navado, vedno
le dobro misliti o svojem bližnjem po
zgledu svetnikov. Tako je ravnala sveta
Katarina Bolonjska, ktera je rekla: Dasi-
ravno že mnogo let v samostanu živim,
vendar sem o vsih svojih tovaršicah vedno
le dobro mislila, ker mi je dobro znano,
da je včasih videti, kakor da bi bila
ktera mnogo pregreškov kriva, pa se
potem razodene, da je Bogu dopadljivši,
kakor ktera druga, ktera se veliko po-
polniši kaže. Tudi ne imej slabe na¬
vade popraševati po tem, kaj ljudje o tebi

257

govore; sicer boš zvedela take besede, da
boš zarad njih o bližnjem slabo sodila,
ali ga boš še celo sovražila. Mnogo je
priloženega ali celo zlaganega, kar od
ljudi zveš, da so o tebi govorili. Nič ne
čislaj sodeb druzih ljudi o sebi; vedno
tako živi, da zamore sleherni o tebi dobro
misliti in govoriti: potem pa ti bodi
enako, ali drugi dobro ali slabo o tebi
govore. Ako kaj slabega o sebi zveš, si
misli in reci: O to je najmanjši hudo,
ktero o meni dopovedujejo, o koliko huj¬
šega bi še zamogli o meni govoriti, ko
bi jim vse moje slabosti tako dobro znane
bile, kakor so meni znane!

Ge tvoj bližnji zboli, ali ga kaka
nesreča ali časna zguba zadene, tirja za¬
poved kerščanske ljubezni, da z zgornjim
delom svoje duše, ali s pametjo, njega
ndluješ. Rečem, z zgornjim delom svoje
duše, ali s pametjo; zakaj če zveš, da
s e je tvojemu zoperniku kaj hudega pri-

17

258

godilo, se ti bo dozdevalo, da v tebi
nepokorni meseni človek se pri njegovi
nesreči razveseluje; ali to veselje tako
dolgo ni prav nič pregrešno, dokler
se zgornji del tvoje duše temu veselju
ustavlja, in ga od sebe odganja. Če se
taka vojska v tebi vname, bodi mirna,
in dovoli mesenemu človeku v tebi se
razveseljevati; kakor se tudi zato ne
zmeniš, in dovoliš kakemu malemu ku-
žetu v tebe lajati po njegovi volji; le z
zgornjim delom svoje duše nesrečneža
miluj, kolikor zamoreš. Vendar se pa
smeš tudi z zgornjim delom svoje duše
nesreče bližnjega razveseljevati takrat,
kadar upaš, da bo njegova nesreča njega
poboljšala, da bo jenjal s svojim raz¬
uzdanim življenjem nedolžne duše po¬
hujševati. Ali pazi takrat, da te ne bo
lastna ljubezen premotila, in da ne
boš mislila, se le zarad poboljšanja
bližnjega njegove nesreče razveseljevati,

259

ko te vendar v resnici le to veseli, da
se Bog nad njim maščuje.

Zapoved ljubezni do bližnjega tudi
tirja, da se sreče bližnjega ravno tako
močno veseliš, kakor svoje lastne sreče,
in da se nevošljivosti ustavljaš, ktera te
naganja, bližnjemu zarad tega sreče ne
privoščiti, ker je tvoji sreči nasprotna.
S'v. Tomaž uči, da na štiri načine ti za-
more sreča bližnjega zoperna biti. Vpervič:
Ge se le bojiš, njegova sreča utegne tebi,
ali pa komu drugemu škodljiva biti; ali
pa, da bi zavoljo njegove sreče po kri¬
vici ti, ali kteri drugi kake škode ne
terpel. Taka skrb ni pregrešna. Sv. Gre¬
gorij pravi, da nas utegne nesreča bližnjega
veseliti brez grešenja zoper ljubezen; to
je takrat, kadar njegova nesreča k sreči
mnogih pripomore. Tudi utegneš sreče
bližnjega žalostna biti brez greha ne¬
vošljivosti; to se takrat zgodi, kadar se
Po pravici bojiš, sreča njegova bi ute-

17 *

260

gnila služiti k zatiranju mnogih nedolžnih
ljudi. V drugič utegneš sreče - bližnjega
žalostna biti, ne zarad dobrot, ktere tvoj
srečni bližnji vživa, ampak ker žaluješ,
da ti nisi tako pobožna, tako čista, tako
krotka in Bogu prijetna, kakor je on.
Taka žalost ni pregrešna, ampak še
koristna, ker si potem tudi ti za enake
čednosti prizadevaš, kakoršne nad njim
zapaziš. V tretjič si žalostna sreče bliž¬
njega, ker se bojiš, da bi mu ona k
njegovemu dušnemu padcu ne služila;
tako na primer bi se utegnil zarad
svoje častne službe ali svojega boga¬
stva prevzeti. V četertič utegneš tudi
sreče bližnjega žalostna biti, ker ona
tvojo srečo zavira, in to je zavid ali ne-
vošljivost, ostudna satanova pregreha;
zakaj satan je bil nevošljiv našim pervim
starišem, ker so imeli v nebesa na tiste
sedeže priti, iz kterili je bil on od Boga
pahnjen. Te ostudne satanove pregrehe,

261

to je, nevošljivosti se varuj iz vse svoje
moči.

2 .  Da se ne boš, o ljuba duša! z
besedo zoper ljubezen do bližnjega pre¬
grešila, varuj se skerbno brez resnične
potrebe kaj slabega o bližnjem govoriti.
Ce opravljivca ljudje včasih tudi radi po¬
slušajo, in ga še izprašujejo, vendar se
ga boje misleči: kakor sedaj slabo govori
o drugih proti nam, ravno tako bo go¬
voril slabo o nas proti drugim. Varuj
se tega greha, zlasti ti, pobožna duša!
zakaj sv. Jeronim pravi, da je mnogo
ljudi, kteri se drugih grehov skerbno
varujejo, ali opravljanja se ne varujejo.
Z žalostnim srcem rečem: Nekteri ne
morejo ust odpreti, in jezika premakniti,
razun, kadar opravljajo svojega bližnjega.
Take neusmiljeneže bi mogli iz srenj
gnati, ali jih v ječo vtakniti zato, da bi
toliko hudega, toliko prepira, toliko so¬
vraštva in razpertja med ljudmi ne delali.

262

Taki so pa tudi v nevarnosti, da jih
enaka smert ne zaleze, kakor je zalezla po
spričevanji Tomaža Kantipražkega oprav¬
ljivca, kteri je v svojem smertnem ri-
njanji pene iz ust metal, svoj jezik pa z
zobmi grizel in tergal. Ali pa kakor tisti
neusmiljenež, kteri je sv. Malahija ob¬
rekoval, potem mu je pa jezik koj hudo
otekal, poslednjič je bil od ostudnih červov
ves razmesarjen, in sedmi dan svoje
bolezni je strašne smerti umeri.

Nasproti kako močno boš prijetna
Bogu in vsem ljudem, o duša! če od vsa-
cega človeka le kaj dobrega rada govoriš.
Sv. Magdalena Paciška je rekla, ko bi
jaz poznala kristijana, kteri ves čas svo¬
jega življenja nikoli nič slabega od bliž¬
njega govoril ni, svetnika bi hotla njega
imenovati. Skerbno pazi torej, da o no¬
benem, zlasti o svojih vikših nikdar kaj
slabega ne govoriš; zakaj s takim go¬
vorjenjem škoduješ ne le časti svojih

-j

26 B

vikših, ampak škoduješ tudi podložnim,
kteri potem do svojih vikših dolžno spo¬
štovanje zgube, če iz ust obrekovalca
take besede slišijo, na primer, da vikši
ne vladajo modro, ampak nespametno.
Zarad tega jih prav težko stane biti po¬
kornim svojim vikšim; mnogokrat jim
je to celo nemogoče.

Vedi, o duša! da se ne pregrešiš
le takrat zoper ljubezen, kadar svojega
bližnjega tacih pregreh obdolžuješ, kterih
ni kriv, ali njegove resnične pregrehe
zvikšuješ, ali jih pa raznašaš, če so bile
dosedaj skrite: ti tudi takrat grešiš,
kadar njegove resnične dobre dela tajiš
ali zmanjšuješ, na primer s tem, da mu
slab namen podtikaš, ali mu priznanje
drugih ljudi jemlješ, rekoč, da on ni
hvale vreden. Prav strupeno objedaš tudi
takrat svojega bližnjega, kadar v pervič
kako lepo, potem pa kako slabo lastnost
bližnjega naznaniš, tako na primer praviš:

264

Ta je radodaren, pa togoten; uni je po¬
božen ali čist, pa prevzeten človek.

Skerbi, o ljubljena duša! da od vsa-
cega človeka le kaj dobrega govoriš.
Govori od družili le take reči, ktere rada
slišiš, če jih drugi od tebe pripovedujejo.
Če tisti, od kterega se govori, ni pri¬
čujoč, delaj po vodilu sv. Magdalene Pa-
ciške, ktera je svoje duhovne tovaršice
tako-le učila: Nikdar ne govorite o bliž¬
njem nepričujočem, česar bi ne govorile
v pričo njega. Če pa slišiš slabo o bližnjem
govoriti, nikdar z veseljem ne poslušaj,
nikdar dalje ne sprašuj, sicer boš ptujega
greha kriva. Če opravljati slišiš, stori to:
ali njega z modro besedo zaverni, ali z
vprašanjem govor pretergaj, ali proč pojdi,
ali pa z molčanjem, tamnim pogledom,
poobešenimi očmi kaži, da so ti take
besede prav močno zoperne. Če zamoreš,
vselej se tako obnašaj, da se ne bo nihče
prederznil v pričo tebe slabo o bližnjem

265

govoriti. Če le moreš potegni se za čast
tistega, kterega opravljajo, na primer,
reci, da morebiti po nedolžnem se mu
ta pregreha pripisuje. Če ga pa kakega
slabega dela nisi v stanu popolnoma oči¬
stiti, izgovarjaj ga s tem, da praviš: on
ni imel slabega, ampak imel je dober
namen. Tako so vselej delali svetniki.
Sv. Terezija se je vselej za vsacega po¬
tegovala, kterega so vpričo nje oprav¬
ljali ; zato je bil vsak človek popolnoma
brez vse skerbi, da takrat ne bo izgubil
svojega dobrega imena, kadar je bila
ona pričujoča.

"Varuj se tudi skerbno, o duša! ka¬
kemu človeku donašati tiste slabe besede,
ktere je kdo o njem govoril; zakaj iz ta¬
kega donašanja pride hudo sovraštvo, ktero
včasih terpi mnogo let. Človeško, toda
vselej pregrešno je, v kaki nevolji slabo
o bližnjem govoriti; ali satansko delo je
tako govorjenje tistemu donašati, o kterem

266

je bilo govorjenje. Pa nektere celo po¬
božne duše ne morejo skrivnosti zamolčati,
ktere so zvedele; ravno tako hudo jim
je, kakor ko bi bila slišana skrivnost
tern v njih serce zasajen, kteri jih vedno
zbada, in jim toliko časa miru ne da,
dokler ga ne izderejo, to je, njim za¬
upane skrivnosti ne razodenejo. Ti, o
duša! pa ne bodi taka, ampak, če zveš
kako skrivnost o svojem bližnjem, naj
ona v tvojem sercu umerje, to je, nikdar
je nikomur ne razodeni. Kavno tako se
skerbno varuj, da nikdar nikogar z be¬
sedo no prisekaš, ali mu brez potrebe v
besedo ne segaš. Zakaj, kakor ti rada
nimaš, če te kdo z besedo zbada, prise-
kuje ali ti brez potrebe ugovarja, ravno
tako vžalijo tvoje prisekljive besede tudi
serce tvojega bližnjega. Sv. Kalasancij te
opominja, nikdar nikomur ne ugovarjati,
zato da boš v miru živela z vsimi ljudmi.
So nekteri ljudje, kteri svojemu bližnjemu

267

nikdar besede veljati ne dovolijo, ampak
sleherni besedi bližnjega ugovarjajo, ter
s tem svojo modrost in učenost razode¬
vajo. Ti, o ljubljena duša! pa vselej dovoli,
da beseda tvojega bližnjega več velja,
kakor tvoja beseda; zakaj kardinal Be-
larmin pravi, daje veči vrednosti unča lju¬
bezni bližnjega, kakor sto vozov polnih
najmodrejših dokazov.

3. Poslednjič te opominjam, o pre¬
ljuba duša! ljubi svojega bližnjega v
djanji, kakor te opominja sv. evangelist
Janez, rekoč: „Otročiči moji! ne ljubimo
z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v
djanji in resnici 1 '. 1. Jan. 3, 18. Nekteri
ljudje pravijo, da svojega bližnjega lju¬
bijo, pa vendar nočejo iz ljubezni do
Boga in do njega najmanjši zopernosti
njegove preterpeti. Svetniki so pa sker-
beli, da so svojemu bližnjemu vseskozi
dobrote delili. Tako na primer je sveta
Terezija skerbela vsaki dan svojim du-

268

hovnim tovaršicam kako dobro delo sto¬
riti, in ee se je zvečer spomnila, da ni
ves dan nobeni sestri kake dobrote po¬
delila, je zvečer zamudo s tem popravila,
da je kaki tovaršici tamno pot do njene
sobice z lučjo razsvetljevala.

Da boš zapoved ljubezni do bliž¬
njega v djanji spolnila, ravnaj se po
naslednjih naukih:

a)  Vpervič, ee imaš premoženje, po¬
deli vsak dan revežem kako milošino.
Sv. Vincencij pravi: O kako velika mora
biti ljubezen, ktero ima Sin Božji do
ubogih ljudi! Za tega del si je izvolil
stan revščine na svetu; se je imenoval
učenika ubogih, in je rekel, da bo vsako
dobroto ubogim podeljeno ravno tako
dobrotljivo sprejel, kakor da bi bila Njemu
samemu podeljena. Zato govori dalje tudi,
da moramo uboge s posebno ljubeznijo
ljubiti, da moramo v njih osebi gledati
Njega samega; in da jih moramo ravno

269

tako visoko ceniti, kakor jih je On cenil.
To velja pa od tacih ubogih, kteri so
resnično in po nedolžnem, brez lastnega
zadolženja ubožni, ker ne morejo delati,
si potrebnega živeža in obleke prislužiti.
O tacih ubogih govori Bog, da naj za
njo skerbimo; in nam obljubi, da bo
tisto, kar bomo njim zavoljo njega do¬
brega storili, ravno tako dobrotljivo sprejel,
in tako obilno poplačal, kakor ko bi bili
Njemu samemu storili. Kdor je pa revež
zarad razuzdanega življenja, ali zarad
lenobe, ali pa, kdor prejeti dar precej
zapije ali po nepotrebnem zapravi: ne
sme biti podpiran v svojem grešnem
življenji z milimi darovi. Najboljši dar
za tacega človeka je, mu priložnosti na¬
kloniti, da si z delom živež prisluži.

b)  Miloščina pa se ne imenuje le
denar, hrana in obleka, ktcro ubožcu
podeliš, ampak je sleherna pomoč, ktero
svojemu pomoči potrebnemu bližnjemu

270

preskerbiš. Sv. Janez pravi: „Kdor vidi
svojega brata v potrebi, in zapre svoje
serce pred njim, kako prebiva ljubezen
Božja v njem?“ 1. Jan. 3, 17. Zatorej o
duša! če vidiš svojega revnega soseda,
da je z delom preobložen, ali da živine
za potrebno vožnjo nima, ti pa imaš dobro
živino in svoje delo večidel že storjeno:
pomagaj svojemu revnemu sosedu pri
obdelovanju polja. Pa ne jemlji plačila,
tudi ne išči zahvale, ampak bodi vesela,
da namesto hvaležnosti včasih kako oči¬
tanje v plačilo sprejmeš; in kadar je
delo prav močno težavno, in pod bre¬
menom zdihuješ: spomni se takrat svo¬
jega Zveličarja s težkim križem oblože¬
nega na poti proti gori Kalvariji; daruj
Njemu svoje terpljenje, in On ti bo tvoje
dobro delo ravno tako poplačal, kakor
ko bi ga bila Njemu samemu storila.

c)  Duhovna miloščina je pa še veči
vrednosti pred Bogom, kakor telesna;

271

in sicer toliko veči, kolikor več je vredna
duša od telesa. Duhovno miloščino po¬
deliš bližnjemu takrat, kadar ga greši v-
šega lepo prosiš, opominjaš ali svariš,
da se poboljša. Sv. apostelj Jakob pravi,
da tisti, kteri grešnika spreoberne od
njegove krive poti, ne reši le njegovo,
ampak reši tudi svojo dušo večne smerti,
ker s tem zadobi odpuščanje svojih grehov.
Sv. Avguštin pa pravi: Če vidiš svojega
brata v grehu, ker se namreč nad bliž¬
njim jezi, ga zmerja ali celo kolne, in
ti molčiš, ko bi ga z lepo besedo poto¬
lažiti zamogel; takrat ti s svojim mol¬
čanjem hujši grešiš, kakor on s svojim
očitanjem. Ne izgovarjaj se, o duša! da
tega storiti ne znaš; zakaj, za to dobro
delo izveršiti, ni potrebna posebna učenost,
ampak potrebna je le prava kerščanska
ljubezen in modrost, ktera razume o
pravem času molčati, in o pravem-času
z ljubeznijo in krotkostjo govoriti. Ne

272

izgovarjaj se, da te ne veže nobena
dolžnost k temu: vsak kristijan, kteri
upa, da bo njegova beseda bližnjemu
koristila, je dolžan ga pogubljenja rešiti,
ker je dolžan vsacega ravno tako ljubiti,
kakor samega sebe. Ti pa zamoreš k
spreobernjenju grešnikov pripomoči ne le
z besedo, ampak še veliko več s svojim
lepim zgledom: če si namreč pobožna
zato, da Boga počastiš, pa tudi zato, da
druge mlade duše tvoj lepi zgled vidijo,
in ga nasledvajo. Nikar se ne boj, da
s tem svoje časti iščeš, in zasluženje pri
Bogu zgubljaš; saj pravi Jezus Kristus:
„Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da
vidijo vaše dobre dela, in časte vašega
Očeta, kteri je v nebesih' 1 . Mat. 5, 16.
Bodi zvesta v vsih pobožnostih, ktere
so vsim ljudem zapovedane, na primer:
moli pobožno, prejemaj pogostoma svete
zakramente, varuj se nečimurne obleke,
slabih drušin; in tvoj lep zgled bo

m

druge zlasti mlade dobre duše za sabo
potegnil.

d)  Posebno velike vrednosti je pred
Bogom molitev za spreobernjenje greš¬
nikov. Jezus je govoril častitljivi sestri
Serafini tako-le: Pomagaj mi, moja hči!
s svojo molitevjo grešnike zveličati. In
sv. Magdaleni Paciški je rekel: Poglej,
Magdalena! kako mnogi kristijani bi v
satanovi sužnosti zdihovali, ko bi jih moje
izvoljene duše s svojimi molitvami iz nje
ne rešile; poglej! kako mnoge duše bi
on vekomaj požerl. Zato je ona svojim
duhovnim tovaršieam mnogokrat tako go¬
vorila: Ljube sestre! Bog nas ni v sa¬
mostan poklical samo zato, da bi sebe
zveličale, ampak tudi zato, da bi z mo¬
litevjo k spreobernjenju nesrečnih greš¬
nikov pomagale. Drugikrat jim je rekla:
Ljube sestre! pri sodbi Božji bomo mogle
odgovarjati zarad pogubljenja mnogo duš;
zakaj ko bi bile me prav goreče za njih

18

274

spreobernjenje molile, morebiti bi ne bile
pogubljene. Tudi je zapisano, da ni ona
nikdar ure zgubila, o kteri bi ne bila
saj nekoliko malega molila za spreober¬
njenje grešnikov. Druga Božja služab¬
nica sestra Štefana je 40 let vsaki dan
kako ostro pokoro za spreobernjenje greš¬
nikov Bogu darovala. Ko bi dandanes
vse pobožne duše za grešnike molile,
mnogo več bi se jih spreobernilo zarad
njih molitve, kakor zarad gorečih ozna-
novalcev Božje besede. Mašniku je bilo
razodeto, da se je pri njegovi pridigi
grešnik spreobernil, pa ne zarad njegove
gorečnosti, ampak zarad molitve pobož¬
nega poslušalca, kteri je zraven pridiž-
nice stal. Zatorej moli goreče, o pobožna
duša! za mašnike, da se mnogo trudijo
za spreobernjenje grešnikov.

e)  Tudi nikdar ne pozabi pomagati
ubogim dušam, ktere v vicah terpijo, s
postom, miloščino, zatajevanjem, posebno

275

pa z daritevjo sv. maše. Kakor si dolžna,
o ljubljena duša! usmiliti se živih re¬
vežev, ravno tako si dolžna pomoč po¬
deliti tistim dušam, ktere tvoje pomoči
prav močno potrebujejo, pa si same celo
nič pomagati ne zamorejo. One niso ne¬
hvaležne svojim dobrotnikom, ampak že
v vicah, in potem v nebesa vzete še z
večim pridom za nje Boga prosijo.

f)  Posebno priporočujem tebi, o po¬
božna duša! bolnike, kteri so v tvoji
okolici. Veliko zasluženje si nabiraš za
nebesa, če zdravim revežem pomagaš;
ali še veliko veči plačilo si zaslužiš, če
bolnike rada obiskuješ, jih tolažiš, in jim
v njih velikih dušnih in telesnih potrebah
pomagaš. O kako vesele bodo zate sodnji
dan besede, ktere ti bo Sodnik rekel:
Bolan sem bil, in si me obiskala! Obiskuj
najraji tiste bolnike, kteri so močno za¬
puščeni, z usmiljenim sercem poslušaj
njih pritožbe, in če le zamoreš, jim kak

18 *

276

dar prinesi, in Gospod Bog ti bo vse
stoterno povernil.

g)  Najgotovši si tudi nebesa služiš
z ljubeznijo do sovražnikov. Naš Zveličar
pravi: „Odpustite, in tudi vam bo od¬
puščeno". Luk. 6, 37. Zveličana Baptista
Varani pravi: Ko bi tudi mertve oživljati
zamogla, vendar še nisem gotova lju¬
bezni Božje, ali če sovražnike ljubim,
sem gotova, da me Bog ljubi. Posebno
ljubi svoje domače ljudi, če imajo tudi
slabe lastnosti, če so tudi sitni in tebi
zoperni. Zakaj ko bi samo tiste ljubila,
kteri imajo lepe lastnosti, kako zasluženje
bi imela? Ali ne storijo tega tudi ne¬
verniki? Ti jih pa ljubi zavoljo Boga.
In čisto zavoljo Boga jih ljubiš, kadar
ne najdeš v njih nič ljubezni vrednega.
Taka ljubezen pri Bogu največ velja.
Bog je dvema pušavnikoma razodel, da
sta dva zakonska človeka svetejša kakor
ona dva. In ko gresta ji vprašat, s čem

277

Bogu tako močno dopadeta, odgovorita,
da svoje uboštvo iz ljubezni do Jezusa
voljno prenašata, sovražnike ljubita, in
če le zamoreta, revežem kako dobroto
podelita, posebno pa med sabo v takem
miru in edinosti živita, da nikoli s kako
besedo drugi druzega ne razžalita.

Stori tudi ti, o ljubljena duša! po
naukih in lepih zgledih svetnikov; zlasti
pa posnemaj prelepi zgled Kristusove lju¬
bezni do vsih ljudi; in srečna boš sedaj
v življenji in po smerti vekomaj. V živ¬
ljenji si boš odpuščanje grehov in mnogo
Božjih milost zaslužila; in če si v delih
ljubezni stanovitna do konca, boš po
aposteljnovi obljubi po smerti žela brez
prenehanja.

278

TRETJI RAZDELEK.

Posebni nauki o drugi in tretji
stopinji kerščanske popolnosti,
ali o čednostih duše popolne.

Drugi odstavek.

0 čednostih ali dolžnostih od
Jezusa posebno priporočenih.

Prigovor.

O pervi dolžnosti od Jezusa posebno
priporočani'. „Naj prej Božjega kra¬
ljestva iskati 11 .

Prav pogostoma premišljuj, ljubljena
duša! tiste naj imenitniši dolžnosti, ktere
je Jezus posebno priporočal, pa ne le
premišljuj jih, ampak tudi prav skerbno

279

si prizadevaj jih v djanju spolnovati;
zakaj te dolžnosti so znamnja njegovih
zvestih posnemavcev, in ako te znamnja
imaš, si dospela v svojem sedanjem živ¬
ljenju na visoko stopinjo popolnosti, in
po smerti boš dospela tudi na svoj pravi
dom, to je, v svete nebesa.

Jt- Premišljuj sedaj pervo dolžnost,
ktero ti Jezus posebno priporoča, ktera
se tako glasi: »Naj pred Božjega kra¬
ljestva in njegove pravice iskati“. Jezus
Kristus je Marti, sestri Lazarjevi, rekel:
»Marta, Marta! ti si skerbna, in si pri¬
zadevaš v preveliko rečeh: le eno samo je
potrebnoV  imenu Jezusovem tudi jaz
tebi, o kerščanska duša! rečem: Ti sicer
močno skerbiš, in si mnogo prizadevaš v
preveliko rečeh! pa le eno samo je po¬
trebno. Ktero je pa tisto edino potrebno?
Tisto edino potrebno je, da tukaj na
zemlji zmiraj bolj Boga spoznaš, ljubiš
in častiš; po smerti se pa vekomaj v

280

nebesih veseliš. To je tisto edino po¬
trebno, za ktero moraš poleg Jezusove
zapovedi tukaj na zemlji naj poprej sker-
beti. Premišljuj tedaj prav resno, da skerb
za večno zveličanje tvoje duše mora biti na
tem svetu vpervič tvoja perva in naj ime-
nitniši, in vdrugič tudi tvoja edina skerb.

1. Vpervič premisli to tehtno res¬
nico, da mora skerb za večno zveličanje
tvoje duše biti tvoja perva in naj ime-
nitniši skerb. Premišljuj pogostoma, da
nisi na tem svetu za to, da bi le dobro
jedla in se kratkočasila, visoko posvetno
čast in učenost iskala, ali celo z grehom
Boga žalila; ampak edino zato si, da bi
se v tem življenji posvetila, in po smerti
vekomaj zveličala. Zakaj Jezus Kristus
pravi: „Kaj ti pomaga, ako bi ves svet
pridobil, na svoji duši pa škodo terpel?"
Imej, o duša! tukaj na svetu še toliko
bogastvo, še tako visoko čast, in vživaj
še tako veliko veselje: ako si pa nebesa

281

zgubila, in boš v pekel obsojena, tebi
vse to nič ne bo pomagalo; ker boš
mogla pri smerti vse časne dobrote za¬
pustiti in zgubiti, in ker iz pekla ne boš
nikdar rešena. Nasproti pa, če v tej
solzni dolini terpiš tudi naj veči revščino
in zaničevanje, naj veči bridkosti in te¬
žave; pa za svojo dušo tako skerbiš, da
jo zveličaš: o smertni uri boš rešena
vsega časnega terpljenja, in prejela boš
srečo, ter zadobila zveličanje, ki je več
vredno, kot vse zlato in srebro tega sveta;
zveličanje, ki ti ga nihče vzeti ne more,
ki ga torej nikdar zgubila ne boš.

Prav do dobrega bi te prepričal od
resnice, da mora skerb za večno zveli¬
čanje tvoja perva in naj imenitniši skerb
biti, ko bi zamogel sedaj pred tvoje oči
poklicati vse kralje in cesarje, učene in
modrijane, ki so že zdavnej umerli.
Vprašati bi jih hotel, vpričo tebe, tako:
Povejte nama, kaj vam sedaj pomaga

282

vse vaše bogastvo, vsa vaša visokost in
vsa vaša učenost, ako niste znali svoje
duše zveličati ? Hotel bi dandanes vpričo
tebe poprašati tudi vse grešnike, ki so
že zdavnej umerli; ko bi jih mogel iz
groba vzdigniti, rekel bi jim: Povejte
nama, kaj vam pomaga sedaj vaš greh,
ko ste ž njim Boga žalili in svoje duše
pogubili? Kaj vam pomagajo sedaj vaše
prepovedane grešne znanja in zaveze, vaše
drušine in plesi, vaš denar in krivično
blago, vaša kletvina, rotenje in jeza, vaš
napuh in nečimernost, ko ste ravno ž
njimi svojo večno srečo zapravili? Oh,
prepozno je za nje tako vprašanje, zakaj
njim nič ne koristi; ali tebi, o duša! ki
še na svetu živiš, bi utegnil njihov od¬
govor, ko bi ti ga dati zamogli, k tvo¬
jemu zveličanju prav veliko koristiti. Ker
une nesrečne duše sedaj na tvoje telesne
ušesa govoriti ne zamorejo, torej hočem
jaz v njih imenu tebi govoriti. Tako-le

283

glasi se žalosten odgovor nesrečnih duš
iz večnosti: Nič nam ne koristi sedaj,
ko v peklenskem breznu gorimo, da
smo bile na svetu učene, bogate, češčene,
od vsih ljudi spoštovane in čislane. Nič
nam ne pomaga sedaj, da smo z grehom
Boga žalile, in zveličanje svoje duše za¬
nemarjale. Ne pomagajo nam sedaj ne
prošnje, ne zdihljeji, ne žalovanje, ne
kesanje; nobena reč nam ne pomaga, ko
bi tudi milijone goldinarjev ali ves svet
za odkupljenje naših duš ponujale. Naše
duše enkrat zgubljene, o Bog! so na
vekomaj zgubljene. O da bi bile imele
več duš! Ko bi bile tudi eno zgubile,
bi nam bila še druga ostala! Pa le eno,
e dino dušo, ki smo imele, smo zgubile,
'n zato je za nas vse, čisto vse je zgub¬
ljeno ! Ali, ako bi bile me zgubile svojo
dušo le za toliko let, kolikor je zvezd
ria  nebu, ali kolikor je peska na vsi
zemlji, ali kolikor je kapljic v nezmernem

284

morji: bi še vendar ne bile vekomaj po¬
gubljene; še bi smele upati, da bomo
svoje zgubljene duše zopet našle, če tudi
še le po neznano dolgem času. Vendar
enkrat bi bil prišel tisti čas. Oh, ali
„večnost“,  to je strašna beseda! Edina
duša enkrat zgubljena, je zgubljena vso
večnost! Tako bi tebi, kerščanska duša!
govorile zaveržene duše iz pekla, ko bi
jih slišati zamogla, in bi te s tem od¬
govorom popolnoma prepričale, da mora
skerb za zveličanje tvoje duše tvoja perva
in naj imenitniši skerb tukaj na svetu biti.

2. Skerb, da svojo dušo zve¬
ličaš,  je pa vdrugič tudi tvoja edina
skerb. Zakaj je pa ta skerb tvoja edina
skerb? Zato, ker ti Bog to skerb,
kakor tvojo edino zapoveduje.
Vse druge tvoje skerbi hoče Bog sam
prevzeti, le skerb za dušno zveličanje je
edino tebi izročil. „Iščite naj popred
Božjega kraljestva in njegove pravice, in

285

vse drugo vam bo naverženo", Mat. 6, 33.,
tako ti govori Jezus Kristus. Bog te je
vstvaril brez tebe; pa te ne more zve¬
ličati brez tebe, uči sv. Avguštin. To se
pravi: Bog ti gnado ponuja; pa v tvoji
moči je, da jo sprejmeš, ali zaveržeš,
kakor stoji pisano: „Pred človekom je
življenje in smert, dobro in hudo; kar
si bo izvolil, se mu bo dalo". Sirah. 15, 18.
Zakaj bodi skerb, da svojo dušo zveličaš,
tvoja edina skerb? Zato, ker veš, da
ta je edina tista skerb, ktera
tebi samemu gotovo koristi;  pri
vsih svojih drugih skerbeh ne veš, ali
boš sam njih sad vžival, ali ga bodo
vživali drugi. Ti orješ, seješ, kupčuješ,
zidaš; pa drugi bodo morebiti želi, se
tvojega denarja veselili, v tvoji hiši sta¬
novali, kakor uči Jezus: „Neumnež, še
to noč bodo tvojo dušo od tebe tirjali, in
bar si pripravil, čigavo bo?“ Luk. 12, 20.
Le kar dušno zveličanje zadeva; tukaj

286

boš sam žel, kar seješ; sam vžival, kar
pripravljaš. „Zakaj kar človek seje, to bo
žel. Kdor toraj v svojem mesu seje, bo
od mesa tudi pogubljenje žel; kdor pa
seje v duhu, bo od duha žel večno živ¬
ljenje". Gal. 6, 8. Skerb, da svojo
dušo zveličaš, je še v naslednjem
dvojnem pomenu tvoja edina
skerb: Vpervič zato, ker se je
nikakor rešiti ne zamoreš.  Jako
različni smo ljudje na svetu po stanu,
službi, premoženji in drugih zadevah;
le v eni zadevi smo vsi enaki: namreč,
da vsi enako s strahom in trepetanjem
za dušno zveličanje skerbeti moramo.
Duhovnik in neduhovnik, kralj in berač:
vsak se mora enako truditi, premagovati
in vojskovati, ako hoče svojo dušo rešiti
in zveličati. V drugič je skerb, da
se zveličaš, zato tvoja edina
skerb, ker je nikomur drugemu
izročiti ne moreš.  Druge opravila

287

zamoreš po drugih ljudeh oskerbeti. Za
gospodarja dela hlapec, za kralja se voj¬
skuje njegov vojščak; le edine skerbi in
dela za dušno zveličanje ne moreš ni¬
komur drugemu izročiti; ne mož ženi,
ne žena možu, ne stariši otrokom, ne
otroci starišem: vsak se bo le sam zve¬
ličal, ali sam pogubil.

Ali veruješ vse te resnice, duša
kerščanska! In če veruješ, živiš li tudi po
tej veri? Je bila skerb za zveličanje tvoje
duše dosihmal tvoja perva, naj veči in edina
skerb ? Oj koliko časa si zgubila, če dosedaj
nisi živela le za nebesa, za ktere edino si
vstvarjena, ampak večidel le za pekel, za
kterega nisi vstvarjena! Se danes stori
terden sklep in reci s kraljem Davidom:
»Glej, o Gospod! sedaj začnem". Ps. 76,11.

'IT.ir® Premisli, ljuba duša! na ktere
načine skerbi, da se zveličaš?

1. Vpervič imej goreče želje po
večnem zveličanji. Sestra sv. Tomaža

288

Akvinčana je svojega svetega brata
vprašala, kaj naj bi storila, da bi srečno
v nebesa prišla? Sv. Tomaž sestri reče:
„Samo tega je potreba, da resnično želiš
in hočeš; ako le resno želiš in hočeš,
boš gotovo zveličana 1 '. Tudi tebi, o duša!
velja ta imenitna beseda. Le resno tako
govori vsak dan svojega življenja: Želim
in hočem v nebesa priti, nebesa morajo
moja biti, naj velja, kar hoče. Če imaš
take svete, pa tudi močne želje zveli¬
čanje doseči, se boš rada in z veseljem
posluževala vselej vsih pripomočkov k zve¬
ličanju potrebnih: boš na primer z ve¬
seljem poslušala Božjo besedo v pridigah
in kerščanskih naukih, jo boš v svojem
spominu ohranila, ter pogostoma premiš¬
ljevala ; tudi boš rada dobre bukve pre¬
birala; pogostoma boš tudi ob nedeljah
in zapovedanih praznikih k sv. spovedi in
k sv. obhajilu hodila. Vsaka vredna spoved
in vsako vredno obhajilo te bo pa močno

289

pokrepčalo na poti proti nebesom; vsako
nedeljo in vsak zapovedan praznik boš
pa tudi z molitevjo in poslušanjem Božje
besede novo moč zadobila, da ne boš
opešala, ampak veselo in serčno v dobrem
napredovala ter se bližala srečnemu koncu
svojega zemeljskega popotovanja. Potem,
ko boš svoj tek na tem svetu srečno
dokončala, te bo pravični sodnik sprejel
v svoje večno, srečno prebivališče ter te
venčal z nezvenljivo krono, in takrat bodo
dopolnjene vse tvoje svete želje.

Da boš zvesta v dobrem, o duša!
v zgled si postavi posvetnjake. Pomisli,
na kake načine si pridobivajo otroci tega
sveta časnih blagrov, po kterih hrepeni
njihovo meseno serce. Morda ti je znan
kak človek, kteri je obogatel, ali kako
pravdo srečno dokončal. Na kteri način
je svojo časno srečo dosegel? Ali ne
tako-le? Kupec je naj poprej resno želel
hi hotel obogateti. Potem si je močno

19

290

prizadeval in trudil za bogastvo; in ni
prenehal, dokler ni obogatil. Noč in dan
je skorej vedno premišljeval, kje bi kak
dobiček vjel. Zategadel je tudi mnogo
težavnih in nevarnih potov storil, si marsi-
kako veselje, marsikako dobroto odrekel;
je bil vesel vsacega tudi naj manjšega
dobička, da je le nekoliko svoje premo¬
ženje pomnožil. In uni, kteri je pravdo
dobil, kako neutrujeno si je prizadeval,
jo dobiti. Noč in dan je nanjo mislil,
si spanje prikrajševal, si marsiktero ve¬
selje odrekoval, ki so ga drugi vživali,
in je vse storil, kar je bilo v njegovi
moči, da bi le pravdo dobil. In le-ta
dva posvetnjaka , kaj sta iskala , kaj
sta si pridobila? Ali ne časno, kratko
in nečimerno srečo in bogastvo? Ti pa,
o duša! želiš in hočeš doseči večno, brez
mere veliko plačilo, in tisto veselje, kte-
rega noben človeški jezik izreči, nobeno
človeško serce občutiti ne zamore; kakor

291

pravi sv. apostelj Pavel: „ Noben o oko
ni videlo, nobeno uho ni slišalo, in no¬
beno človeško serce ni občutilo, kaj je
Bog tistim pripravil, ki ga ljubijo". I.
Kor. 2, 9. To neskončno veliko veselje
je tedaj tisto plačilo, ktero bo pravični
Sodnik prisodil tebi, o duša! če le resno
želiš in hočeš ga zadobiti.

2. Oe pa hočeš, o duša! se vekomaj
zveličati, ni dovolj le želje po nebesih
imeti, ampak ti si moraš tudi resno in
v djanju prizadevati za tiste čednosti in
dobre dela, za ktere Jezus Kristus svojim
učencem nebeško kraljestvo v plačilo obeta.
Ktere so pa tiste prelepe čednosti?

a)  Vpervič pravi Jezus Kristus: »Bla¬
gor ubogim v duhu, ker njih je nebeško
kraljestvo". Uboga v duhu si, o duša!
čeravno si bogata, pa svojega serca na
posvetno blago ne navezuješ; ampak s
svojim časnim premoženjem revežem po¬
magaš, in si tako rekoč z dobrimi deli

19 *

292

nebesa kupuješ. Uboga v duhu si pa
tudi, ako si revnega stanu, se z vedno
revščino in pomanjkanjem bojuješ, pa si
čisto zadovoljna in v Božjo voljo vdana;
bolj na dobrih delih in lepih čednostih
obogateti si prizadevaš, kakor časnih
dobrot si pridobivati; pa tudi nisi bogatim
ljudem zarad časne sreče nevoščljiva;
velikoveč si voljna še tisto zgubiti, kar
ti je Bog podelil, ko bi bila Božja volja,
da vse časno premoženje zgubiš. Bog
morebiti ne zahteva od tebe, o duša!
da bi vse svoje premoženje med uboge
razdelila; ali to vendar zahteva, da uboštvo
ljubiš, da zavoljo uboštva kako zaničevanje
preterpiš, in da v nesreči s poterpežljivim
Jobom v Božjo voljo popolnoma vdana
govoriš: „Gospod je dal, Gospod je vzel,
kakor je Gospodu dopadlo, tako se je
zgodilo; bodi češčeno Gospodovo ime!“
b)  drugič pravi Jezus: „Blagor
krotkim, ker oni bodo zemljo posedli 1 '-

293

Bodi krotka, o duša! in uči se krotkosti
od Jezusa, kteri pravi: „Učite se od
mene, ker sem krotek in iz serca po¬
nižen, in bote mir našli svojim dušam".
Mat. 11, 29. Prisvoji si čednost
krotkosti, ktero ti Jezus  s svojim
lepim zgledom in svojimi besedami tako
močno priporoča: in nobena jeza ne bo
kalila tvojega zdravja; nobena pravda
ne spodkopavala tvojega premoženja in
miru; vse časne dobrote boš veselo vži-
vala, in vsak pravičen človek bo tvoj
prijatel. Krotkost ti bo naklonila zdravo,
veselo in dolgo življenje; po smerti boš
pa prejela večno zveličanje; in to se
pravi, zemljo na tem svetu posesti, po
smerti pa priti v deželo večnega miru
in pokoja.

c)  Ytretjič pravi Jezus: „Blagor ža¬
lostnim, ker oni bodo oveseljeni". Žaluj,
o duša! da boš oveseljena; žaluj pa vselej
iz prave kerščanske ljubezni do bližnjega,

294

to je zato, ker vidiš svojega bližnjega
žalostnega, ker bi mu rada pomagala,
pa mu pomagati ne moreš. Prav močno
žaluj vselej tudi iz ljubezni do Boga, zato
ker vidiš ali slišiš, kako hudobni ljudje,
namesto Boga častiti, ga s pregrehami
vsaki dan žalijo; sami sebi pa nakopa¬
vajo časne nesreče in večno pogubljenje.
Naj bolj in naj močnejši pa žaluj za¬
voljo svojih lastnih grehov, s kterimi,
namesto Božjo čast povikševati, jo še
vsaki dan zmanjšuješ in Boga žališ. In
kakor je očitna grešnica pri Jezusovih
nogah milo jokala, pa vesele besede iz
njegovih ust slišala: tebi so tvoji grehi
odpuščeni; in kakor je Peter, ki je
svojega učenika zatajil, zavoljo svoje
žalosti pa odpuščanje zadobil: tako bo
tudi tvoja žalost zavoljo Božjega raz-
žaljenja tebi milost in odpuščanje pn
Bogu zadobila, in se tebi v veselje spre¬
menila.

295

d)  Oetertič pravi Gospod: „Blagor
lačnim in žejnim pravice, ker oni bodo
nasiteni“. Kakor lakomnik nikdar ne
reče: Zadosti imam; ampak vedno bolj
hrepeni po denarji in bogastvu, in več
ko si pridobi, več imeti želi: enako tudi
ti, o duša! bodi vedno bolj lačna in
žejna pravice; to je, nikoli ne bodi za¬
dovoljna s svojim dušnim stanom in nikdar
ne reci: Dosti sem pobožna, zadosti sem
sveta; ampak tvoje hrepenenje po ker-
ščanskih čednostih, po pobožnosti in sve¬
tosti, naj ne bo nikoli nasiteno, dan za
dnevom naj raste, zmiraj bolj popolna
hiti hrepeni. To dolžnost ti zapoveduje
sv. Janez v skrivnem razodenji, ki pravi:
»Kdor je pravičen, bodi še pravičniši in
kdor je svet, bodi še svetejši". 22, 11.
Ravno to zapoved ti tudi Jezus daje, ki
P>’avi: „Bodite popolni, kakor je vaš Oče
nebeški popolen". Mat. 5, 48. Se ve, da
t' revna stvar neskončne popolnosti Božje

206

nikoli dosegla ne boš, in je tudi doseči
ne zamoreš; vendar je tvoja dolžnost se
tej popolnosti zmiraj bolj bližati.

To zapoved so prav dobro razumeli
svetniki Božji, in ti' jo s svojo besedo
in s svojini zgledom prav lepo razjasnu-
jejo. Premisli le nektere njih lepe nauke
in zglede. Tako naprimer pravi sv. Lav-
rencij Justinijan : „Kadar kdo resnično po¬
božno živi, čuti v sebi želje, še zmiraj
bolj in bolj pobožno živeti; in kolikor
dalje pride na poti kerščanske popolnosti,
toliko bolj se pomnožijo v njem te svete
želje. Ker luč njegovega spoznanja zmiraj
svetlejši postaja, se mu tudi zmiraj bolj
dozdeva, da nima še nobene čednosti,
in da nič dobrega ne stori; in če se
mu tudi zdi, da ima kako čednost, ali
da stori kaj dobrega, se mu vse močno
nepopolnoma in malo vredno zdi. Zatorej
si vedno in neutrujeno prizadeva, na
poti popolnosti vedno napredovati“. Tako

297

so svetniki učili; po tem nauku so pa
tudi zvesto svoja djanja obravnavali.
Sv. Fulgencij, hrepeneč po naj vikši sto¬
pinji popolnosti, je vedno mislil, da vse,
kar je dobrega storil, ni nič vredno, za¬
torej si je dan za dnevom bolj prizadeval
zmiraj boljši in popolniši biti. Sv. Anton
puščavnik, velik svetnik, se je vnemal
vsak dan k rasti v svetosti in popolnosti
s to mislijo: Danes je še le pervi dan,
ko začnem Boga ljnbiti, in njemu sa¬
memu služiti; dosedaj ga še nisem nikdar
prav ljubil, in mu nisem nikdar prav
služil. Ravno ta nauk je tudi svojim
učencem na svoji smertni postelji dajal,
rekoč: „Ljubi moji otroci! če želite na
Poti čednosti in popolnosti napredovati,
mislite in recite vsaki dan: Danes ho-
ce mo začeti Bogu zvesto služiti. Vsak
^n Bogu tako služite, kakor pervi dan,
ko ste resnično stopili na pot popolnosti 11 .
Ce se zvesto ravnaš po teh lepih naukih

298

in zgledih, o duša! bodo po smerti tvoje
želje po svetosti in popolnosti popolnoma
nasitene, kar ti obeta Jezus, ker pravi:
„Blagor lačnim in žejnim pravice, ker
oni bodo nasiteni". Ali kakor govori
sv. Bernard, ki pravi: „Kakor se lakote
in žeje nič ne boji, kdor sme vsak dan
pristopiti k bogatemu, predragemu obedu;
tako bo hrepenenje svetih duš nasiteno
še le tam v nebesih, ko bodo prišle k
Bogu in bodo vse zavzete zavpile: Kako
dober in ljubeznjiv je Gospod njim, ki
Ga ljubijo".

e)  Tpetič pravi Jezus: „Blagor usmi¬
ljenim, ker oni bodo usmiljenje dosegli".
Dobre dela, duhovne in telesne, so tisti
ključ, s kterim si ti, o duša! vrata ne¬
beške odpreti zamoreš. Zakaj sv. Jeronim
pravi: „Milošnji se z velikim zaupanjem
nebeške vrata odprejo; in kakor da bi
kaka kraljica došla, ji nihče vratarjev,
nihče varhov reči ne upa: Kdo si ti,

299

in pa od kod si ? ampak vsi jo od daleč
sprejmejo 1 '. Zato pravi tudi Kristus: „De-
lajte si prijatlov s krivičnim mamonom,
da vas, kadar obnemorete, vzamejo v
večne prebivališča". Luk. 16, 8. In tudi
jaz ti rečem, kerščanska duša! Ce hočeš
na poti popolnosti in svetosti napredo¬
vati, in po smerti v svete nebesa priti,
bodi usmiljena do ubogih, in iz ker-
ščanske ljubezni jim pomagaj po svoji
moči v vsili njih telesnih potrebah, in
gotovo boš milost našla pri Bogu. Saj
je rekel angelj Rafael staremu Tobiju:
Milošnja reši dušo smerti, in ona je, ki
grehe zbrisuje, in pomaga najti milost
in večno življenje. 12, 9. Oe si pa že
s telesnimi deli usmiljenja zadobiš milost
pri Bogu, kolikanj več in kolikanj ime-
nitniših milost Božjih si boš nabrala z
duhovnimi deli usmiljenja ! Zatorej rečem:
O duša! ki želiš sedaj popolna in po
smerti zveličana biti, usmili se svojega

300

bližnjega, ako vidiš, da je njegova duša
v nevarnosti večnega pogubljenja. Eada
in s serčnim veseljem grešnika ljubeznjivo
posvari, nevednega poduči, njemu, ki si
sam svetovati ne ve, dober svet daj, ža¬
lostnega potolaži, krivico voljno poterpi,
svojemu razžalniku iz serca odpusti, in
za žive in mertve Boga prosi.

f)  Šestič pravi Jezus: „Blagor jim,
kteri so čistega serca, ker oni bodo Boga
gledali 1 '. Blagor tebi, o duša! če vedno
v deviškem stanu živiš in zraven prav
skerbno nebeškega kraljestva iščeš; zakaj
pot nedolžnosti je naj varniši in naj go-
tovši pot v nebesa. O koliko so svoje
dni čisti mladenči in device storili, ko¬
liko z veseljem preterpeli, da so z de¬
viškim vencem okinčani v nebeško kra¬
ljestvo dospeli! O, da bi tudi ti, kerščanska
duša! ki te še vedno lepša venec devištva,
tako skerbna bila, svojo nedolžnost do
groba neomadežano ohraniti: o kako velika

301

bi bila tudi tvoja sreča po smerti v
nebesih vekomaj! Toda, oj kako malo
jih je, ki vedno hodijo po poti nedolž¬
nosti! Pa če si bila tudi tako nesrečna,
da si venec devištva zgubila, vendar le
nikar ne obupaj. Tudi Marija Magdalena
in druge grešnice so po spreobernjenji
na svetu veliko popolnost in svetost, po
smerti pa častitljivo mesto v svetih ne¬
besih zadobile. V nebesih boš nekdaj
dobila veliko veči število svetih spokor¬
nikov in spokornic, kakor pa takih svet¬
nikov, kteri nikdar niso bili zgrešili in
zapustili poti kerstne nedolžnosti.

g)  Sedmič pravi Gospod Jezus : „Bla-
gor mirnim, ker otroci Božji bodo ime-
novani“. Ljuba duša! imej mir z Bogom
in sama seboj. Sv. apostelj Pavel ti pa
zapoveduje tudi mir imeti z bližnjim,
ker pravi: „Ako je mogoče, kolikor je
Pri vas, imejte mir z vsemi ljudmi 11 .
Rim. 12, 18. Kdaj imaš mir z Bogom?

302

Takrat, kadar Božjo voljo spolnuješ, kadar
vse storiš, karkoli On zapoveduje, in vse
opuščaš, karkoli On prepoveduje. Sama
seboj boš pa imela ljubi mir, ako vse
svoje hudo nagnjenje in strasti v sebi
krotiš, ter jih svojemu duhu podveržeš.
Kdaj imaš pa mir z bližnjim? Takrat,
kadar z vsacim človekom poterpljenje
imaš, ne vidiš le njegovih slabost, ampak
tudi njegove dobre lastnosti pregleduješ.
Imaš pa kakega človeka pri hiši ali v
soseski, kteri noče s tabo v miru živeti,
imej ga za pokoro. Ako ti krivico dela,
ne jezi se, ne sovraži ga, in ne pravdaj
se ž njim. Če se z lepo ne moreš ž
njim poravnati in spraviti, pa poterpi
krivico v imenu Božjem, Bog ti bo tvojo
miroljubnost obilno povernil. Kakošno
plačilo boš pa zato prejela? Poleg Je¬
zusovih besed bo Bog tvoj Oče, in ti
boš njegov otrok. Oj, preljuba duša!
premisli, kako veliko je to plačilo. Živi

303

torej vedno v miru seboj, z Bogom in
svojim bližnjim, da boš otrok Božji, ter
srečna že tukaj na zemlji, tam v več¬
nosti se boš pa kakor dober otrok pri
svojem ljubem Očetu nebeškem vekomaj
veselila.

Ti)  Osmič pravi Jezus: „Blagor za¬
voljo pravice preganjanim, ker njih je
nebeško kraljestvo 11 . Kavno zato, o ljuba
duša! ker si pobožna, te hudobni ljudje
sovražijo in preganjajo; ko bi bila manj
pobožna, bi bila manj preganjana, pravi
sv. Gregorij. Skušnja te uči, da svet naj¬
boljši ljudi najmanj ceni; celo posvetni
stariši svoje naj pobožniši otroke pogo-
stoma naj manj ljubijo. Za toliko bolj
jih pa sveti Bog ljubi; in kaj jim obeta
v plačilo? Nebeško kraljestvo. Tolaži
se tedaj, bogoljubna duša! s spominom
tega plačila takrat, kadar moraš zavoljo
svojega krepostnega življenja od hudobnih
ljudi preganjanje terpeti, kakor se je

304

tolažil imeniten kraljev služabnik Tomaž
Mor. Njegov gospod Henrik osmi, kralj
Angleški, je katoliško vero zatajil, ter
krivoverec postal, in zapovedi dajal, s
kterimi je katoliško vero zatajil, in kri¬
voverstvo v svojem kraljestvu razširjal.
Tomaž Mor je kralja lepo svaril; ali
kralj ga je v ječo zaperl, in mu s smertjo
žugal, če njegovih krivičnih zapoved ne
spolni. V ječo pride k njemu njegova
žena, ktera ga lepo prosi, naj spolni
voljo kraljevo, da bo še dolgo in srečno
ž njo na svetu živeti zamogel. On jo
vpraša: Koliko časa misliš, da bi za¬
mogel srečo in čast vživati, ktero mi
kralj ponuja? Žena odgovori, da po nje¬
govih letih soditi, lahko še k manjšemu
dvajset let srečno in veselo na svetu
živi. Sedaj reče sv. mož: O nespametna
žena! ko bi tudi gotovost imel, da bom
še dvajset let srečno živel, če grešim;
ali bi bilo modro, za srečo dvajsetih let

305

dati večno nebeško srečo, in se izročiti
večnemu peklenskemu ognju? Stanoviten
je torej ostal Bogu in po smerti je prejel
venec spričevavcev v svetili nebesih.

O duša kerščanska! živi po teh lepih
naukih in zgledih, in hodi sedaj po poti
popolnosti, ter išči naj poprej nebeškega
kraljestva; pa ne bodi zadovoljna z nizko,
ampak prizadevaj si, da prideš na visoko
stopinjo nebeške časti in nebeškega ve¬
ličastva. Kakor častilakomnik vedno le
po vikši službi in veči časti hrepeni:
tako si tudi ti prizadevaj, da boš zmiraj
lepši na čednostih in bogatejši na dobrih
delih, ter si ž njimi častitljivši krono v
nebesih zaslužiš. Zakaj, ko bi svetniki
v  nebesih še žalovati zamogli, bi gotovo
nobene reči bolj ne obžalovali, kakor to,
da niso na svetu svetejše živeli, da niso
še več delali in terpeli za nebesa. Ti
unaš še dan, čas setve; kmalo bo prišla
noč, to je, tisti čas, v kterem boš veselo

20

306

žela, kar si sedaj dobrega sejala. Delaj
torej za nebesa, dokler imaš še čas,
dokler je še dan tvojega življenja, dokler
ti še sije solnce milosti Božje, preden
pride noš, ko več delati ne boš mogla.

O drugi dolžnosti od Jezusa posebno
priporočani: „Sam sebe zatajevati 11  ■

Pervi prigovor.

O znotranjem zatajevanji i a
sicer o zatiranji svoje volje, ali
o kerščanski pokorščini.

Kolikerno je zatajevanje? Zataje¬
vanje je dvojno: znotranje in zunanje.
Znotranje zatajevanje je zopet dvojno,
in sicer: vpervič zatajevanje hudega na¬
gnjenja in poželenja, in vdrugič zataje¬
vanje svoje lastne volje ali terme. Pervo
versto znotranjega zatajevanja si že pre¬
mišljevala, ljuba duša! ko si v drugem

307

razdelku teh bukvic premišljevala resnico,
da za dosego perve stopinje kerščanske
popolnosti je potrebno očistiti se vpervič
smertnega greha in prostovoljnega na¬
gnjenja do smertnega greha; vdrugič pa
očistiti se malega greha in prostovoljnega
nagnjenja do malega greha. Torej boš
sedaj v tretjem razdelku, ko le čednosti
popolne duše premišljuješ, premišljevala
le drugo versto znotranjega zatajevanja,
to je le zatiranje lastne volje ali terme,
ali čednost kerščanske pokorščine.

3C- Pervo vprašanje je naslednje:
Je li zatiranje lastne volje ali terme,
torej sveta pokorščina do Boga in
do vikših kristjanu  potrebna
čednost?  Kakor je nepokorščina do
tloga in do vikših vzrok in začetek vsih
grehov: tako je nji nasprotna čednost,
krščanska pokorščina vzrok in začetek vsih
krščanskih čednost. Zatorej dobro pre¬
kisli, o duša! ktera po popolnosti hrepeniš,

20 *

308

da ti je kerščanska pokorščina tako po¬
trebna čednost, da brez nje ne zaslužiš
celo imena kristijana; in da brez nje ni¬
kakor ne moreš stopiti na pot popolnosti,
ali na pot zveličanja; ako pa to čednost
posedeš, si na naj varniši in naj gotovši
poti proti nebesom.

Kakor je pa pokorščina tebi, o duša!
naj potrebniši, tako je tudi Bogu naj
dopadljivši čednost;  kar ti nasled¬
nji zgled poterjuje: Nekdaj so prišli
štirje puščavniki pred svojega vikšega, in
slednji mu je mogel kako posebno čednost
svojih tovarišev naznaniti. Iz tega na¬
znanila je vikši razvide!, da pervi se je
vedno ostro postil; drugi je vse posvetne
dobrote zaničeval, ter svojega serca na
nje ni navezoval; tretji je imel gorečo
ljubezen do bližnjega; in četerti je živel
dve in dvajset let v naj veči pokorščini-
Ko je vikši te naznanila zaslišal, je raz¬
sodil, da kerščanska pokorščina četertega

309

je večega plačila vredna čednost, kakor
čednosti druzih treh puščavnikov, in sicer
zato, ker so pervi trije svoje dobre dela
le po svoji lastni volji opravljali; četerti
je bil pa svojo voljo popolnoma zaterl,
ter jo je volji svojega vikšega popolnoma
podvergel.

Ker je pokorščina Bogu naj dopad-
ljivši čednost, zato ji je tudi v nebesih
flaj veči plačilo pripravljeno, kar ti po¬
trjuje naslednja prikazen: Star puščavnik
je videl, kako so v nebesih pravični bili
razdeljeni v štiri verste. V pervi versti
so bili svetniki, ki so bili v svojih bo¬
leznih vsi poterpežljivi, ter so celo Boga
z a poslane bolezni hvalili. V drugi, vikši
rersti so bili, kteri so uboge in popotne
sprejemali, bolnike obiskovali, ter bili
Pridni v telesnih dobrih delih do svojega
bližnjega. V tretji versti so bili, kteri
so  vse posvetno zapustili, se v puščavo
Podali, ter v vednem postu, zatajevanji

310

in molitvi živeli. V četerti, naj vikši
versti so pa bili, kteri so iz ljubezni do
Jezusa Kristusa se svoji volji odrekli,
se volji svojih vikših popolnoma pod-
vergli, ter v pokorščini živeli. Začuden
pri tem pogledu je vprašal, zakaj ima
pokorščina naj veči plačilo ? In rečeno mu
je bilo, da tisti, ki so dela usmiljenja
opravljali, so delali vse, kar so dobrega
storili, po svoji volji; uni pokorni so pa
svojo voljo Bogu v dar prinašali. Spoznaj
iz teh prigodeb, o duša! kako velikega
plačila je vredna kerščanska pokorščina.
Sv. Alfonz Ligvorijan ti pove tudi vzroke,
zakaj da je pokorščina več vredna, kakor
druge čednosti in dobre dela, ker pravi:
„Kdor Bogu daruje svoje premoženje,
ter ga med uboge razdeli; kdor Bogu
daruje svojo čast, in zaničevanje voljno
prenaša; kdor Bogu daruje svoje telo,
ter ga s postom in z drugimi ostrostmi
kroti: ta Bogu daruje en del samega

311

sebe. Kdor mn pa daruje svojo voljo,
daruje mu vse, kar ima, da potem lahko
zakliče: Gospod! ko sem ti svojo voljo
daroval, nimam ničesa več, kar bi ti še
darovati zamogel". In sv. Bernard pravi:
„Ker je težko, zapustiti svojo voljo in
služiti volji druzega; zato je tudi naj¬
bolj zasluživno, prostovoljno ubogati 11 .

Da si s pokorščino pri Bogu naj veči
plačilo zaslužiti zamoreš, ti spričuje tudi
naslednji zgled: častivredna Katarina

Kordovanka, ktera je zamenila svoje
posvetno življenje v hiši španjolskega
kralja z naj ostrejšim življenjem v pu¬
ščavi v vednem postu, pokori in molitvi,
J e  zagledala nekega dne starega meniha
zavoljo pokorščine težko butaro derv nesti.
Od Boga razsvetljena je tudi videla, kako
je on v sercu žaloval zato, ker so mu
ze sivemu starčeku tako težko breme na¬
ložili. Ko je vse to videla, mu je serčnost
dajala, rekoč: Ljubi brat! le veselo nosi

312

svojo butaro; zakaj vedi, da si s svojo
pokorščino pri Bogu več zaslužiš, kakor
jaz z vsim svojim ostrim zatajevanjem.
Od Boga razsvetljen je tudi prav dobro
spoznal veliko vrednost prostovoljne po¬
korščine menih, od kterega sv. Jeronim
naznanja, da mu je bil njegov opat za¬
povedal težek kamen vsak dan šest ur
daleč nositi. Ko ga je že osem let vsak
dan nosil, ga vpraša sv Jeronim, ali
to delo rad dela? In menih mu odgo¬
vori: „Ta kamen sem ravno tako rad
nosil, kakor bi opravljal naj imenitniši
delo 11 . In ta odgovor, pristavi sv. Jeronim,
me je tako pretresel, da sem takrat še
le začel pravo meniško življenje.

U. Ker si dosedaj premišljevala,
o duša! resnico, da je pokorščina Bogu naj
dopadljivši in tebi naj koristnejši čednost,
bi gotovo tudi rada spoznala mnoge koristi,
ktere ti prinese kerščanska pokorščina. Ona
ti donaša splošne in posebne koristi.

31B

1. Od splošne koristi veljajo izreki
učenikov naslednji: Častiti cerkveni učenik
oče Alvarec terdi od popolne pokorščine, da
zapopada vso popolnost in vse kerščansko
življenje, rekoč: „Noben ni tako lahek,
noben tako zanesljiv pripomoček doseči
v življenji vse čednosti, po smerti pa
večno zveličanje, kakor je sv. pokorščina 1 '.
Sv. Bonaventura pa pravi: „Pokorščina je
tista ladija, ki te proti nebesom nese;
je tisti ključ, ki ti nebesa odpira 11 . In
sv. Frančišek Salezijan pravi: „Sleherni
je nagnjen zapovedovati; nobeden pa ni
nagnjen ubogati; in vendar je gotovo ko-
ristniši ubogati, kakor zapovedovati. Zato
pa popolne duše toliko rade ubogajo, in
ne poznajo nič ljubeznjivšega, kakor je
pokorščina 11 .

2. Sedaj pa še premisli, ktere po¬
sebne koristi ti prinese kerščanska po¬
korščina; in sicer ktere v tem življenji,
ktere pa po smerti.

814

a)  V tem življenji zadobišs
pokorščino naj lepši znotranji
mir, tisti mir, kterega vživa edino
le tista duša, ktera nič druzega ne želi,
kakor kar pokorščina od nje tirja. To
resnico poterjuje naslednji zgled: Ko je
bil sv. Dozitej svojo voljo popolnoma
pod pokorščino spravil, je zmiraj tak
sladek mir v sercu vžival, da se je začel
bati, ni li ta presladki mir nevarna zanjka
satanova? V strahu zarad svojega miru
popraša svojega učenika sv. Doroteja za
svet, rekoč: Povejte mi vendar, častit¬
ljivi oče! od kod izvira moj prav velik
serčni mir, in zakaj sem zavoljo njega
tako močno srečen, da si veči sreče na
zemlji ne želim? „Bodi potolažen, moj
sin! reče sv. Dorotej, sladki mir, kterega
vživaš, je delo sv. Duha, je sad, kteri
samo od tvoje velike pokorščine izvira 11 -
Zakaj, ktero veči veselje zamore duša
Boga ljubijoča vživati, kakor to, da s

315

popolno gotovostjo ve, da v vsib rečeh
Božjo voljo spolnuje? Prav srečna in
vesela mora biti taka duša in sme reči:
Jaz sim presrečna; zakaj prepričana sem,
da v vsih delih, ktere zavoljo pokorščine
opravljam, Božjo voljo spolnujem. Sveta
Magdalena Paeiška to resnico poterjuje,
ker pravi: O kako velika sladkost je v
tej besedi: „Božja volja". In vendar
vem, da je vse Božja volja, kar mi je
zarad pokorščine zapovedanega.

Kakor tisti, kteri kerščansko pokor¬
ščino ljubi, znotranji mir in priserčno ve¬
selje vživa, tako nasproti svojeglavca in
nepokorneža terpinči nepokoj serca in
očitanje vesti. To resnico poterjuje sveti
Beter Damijan z naslednjimi besedami:
Noben trinog ni v stanu človeka tako
hudo terpinčiti, kakor ga terpinči svoje-
glavnost ali nepokorščina; in tista duša
se svojega naj hujšega sovražnika in naj
težjega bremena iznebi, ktera se je od-

316

rekla svoji lastni volji, ali svoji termi.
Resnične so te besede; zakaj, kaj ti ko¬
risti, če imaš zunaj mir in pokoj, znotraj
v tvojem sercu pa razgraja hud boj, kte-
rega tvoje strasti zbujajo in podpirajo.
Duša nepokorneža ima morebiti zunaj
sebe mir, ali znotraj vlada divji vihar.

Svetniki so bili popolnoma pokorni
in so zmiraj po volji svojih vikših rav¬
nali, nikdar pa ne po svoji volji; in s
tem ravnanjem so se znotranjega nepo-
koja obvarovali in so vedno v serčnem
miru in veselju živeli. Tako je na primer
sv. Andrej Avelinčan obljubo storil, da
neče nikdar po svoji volji, ampak le po
volji svojih vikših ravnati, to je, da hoče
svojim vikšim vselej pokoren biti. Sveti
Bernard se je tudi pogostoma popraševal,
rekoč: Bernard! Čemu si prišel v sa¬
mostan? Ali si morebiti zato tukaj, da
bi svojo, ali ne le edino zato, da bi
Božjo voljo spolnoval? Ta svetnik tudi

317

terdi, da nepokoj serca od tod izvira,
ker nočemo pokorni biti, in radi vse le
po svoji volji delamo. Učenik Kasijan
tudi pravi, da od todi izvira nezado¬
voljnost in nesreča mnogih ljudi, ker
nočejo Bogu in njegovim namestnikom
pokorni biti, ampak bi radi vse le po
svoji glavi imeli. On pravi: Ta na primer
je zato nesrečen, ker nima spovednika po
svoji, ampak ga ima po Božji volji; uni
je nezadovoljen, ker nima tiste službe,
ktero sam imeti želi, ampak ima tisto,
ktero je po volji Božji zadobil; zopet
tretji je žalosten, ker ne dela tega, kar
M sam rad delal, ampak mora po volji
svojih vikših delati.

Ljuba duša! da boš popolnost do¬
segla, zatiraj vselej svojo voljo, svojo
termo, in ravnaj se v vsili pripuščenih
rečeh z veseljem po volji svojih vikših,
111  vedi, da s prav majhnim delom, ktero
zarad pokorščine opravljaš, si pri Bogu

318

veliko veči zasluženje pridobiš, kakor z
naj ostrejši pokoro in z naj bolj gorečo
molitevjo, ktero pa po svoji volji opraviš.
Alfonz Rodriguec je rekel: Zaslužnejši
je slamico iz pokorščine pobrati, kakor
pa po svoji volji goreče pridigovati, se
ostro postiti in do kervi bičati. Sv. Magda¬
lena Paciška tudi pravi: Edina kapljica
popolne pokorščine je več vredna, kakor
naj veči posoda polna visokega premišlje¬
vanja in molitve. Zato je častitljivi Anton
Tore sebi v duhovno vodstvo izročeni
duši tako-le govoril: Če hočeš popolna
biti, ničesar ne ljubi, ničesar ne želi,
ničesar ne išči, in po ničemur ne hrepeni:
ampak bodi brez lastne volje; ona naj
v tebi popolnoma uinerje, in le Božja
volja naj v tebi vedno živi.

b)  Ktero plačilo zadobiš za pokor¬
ščino pa po smerti ? Ce zmiraj svojo voljo
zatajuješ in v sveti pokorščini živiš, za¬
dobiš po smerti večno zveličanje v

319

plačilo, in ta je drugi veliko
vreden in žlahten sad kerščan-
ske pokorščine. To resnico je prav
dobro razumel ves čas življenja vedno
natančno pokorni Božji služabnik. Ko je
šel namreč sv. Bernard bolnega spokornika
obiskat, in je zapazil, da se mu njegova
smertna ura bliža, mu je rekel, da naj
bo vesel, ker bo skorej težav in nevarnost
polnega življenja rešen, in se bo kmalo
v kraj večnega veselja preselil. Bolnik
mu je na te besede serčno odgovoril:
Popolnoma zaupam v Božjo milost, in
terdno se zanesem, da bom skorej Boga v
nebesih gledal. Ko je sv. Bernard te be¬
sede slišal, se je bal, da bi bolnik ne
imel prevelikega ali predrznega zaupanja
v Božjo milost, in mu je rekel: Ljubi
brat! premisli, kak velik revež si bil,
preden si k nam prišel. Bog ti je dal
milost v to hišo priti, kjer si bil z vsim
potrebnim preskerbljen; in namesto s

320

ponižno hvaležnostjo to dobroto spoznati,
še celo praviš, da gotovo upaš od Boga
nebeško kraljestvo v plačilo zadobiti.
Bolnik ponižno reče: Častivredni oče! saj
ste večkrat pridigovali, da si nebesa ne
moremo kupiti ne z bogastvom in po¬
svetno visokostjo, ampak le s ponižno
pokorščino. Tem besedam sem popolnoma
zaupal, vedno po tem nauku ravnal, in
vsakemu pokoren bil, kteri mi je zapo¬
vedoval. Da se bote o resnici teh mojih
besed prepričali, poprašajte vse moje du¬
hovne tovariše, in oni vam bodo te moje
besede poterdili. Zakaj bi torej terdno ne
zaupal nebes zadobiti, ker ste mi vi večkrat
rekli, da jih s pokorščino zadobiti morem?
Ko je sv. Bernard te besede spokornikove
slišal, je bil razveseljen, in ga je v njegovem
zaupanju še bolj poterjeval, rekši, da po¬
korščina je resnično pot proti nebesom•
K B E . Kakor je pokorščina Bogu
najprijetniši čednost, ktero On plačuje

321

v sedanjem in prihodnjem življenji; ravno
tako je nepokorščina Bogu naj zoperniši
pregreha, ktero naj hujši kaznuje po
smerti v večnosti, pa jo pogostoma tepe
tudi že na tem svetu; kar ti spričata
naslednja zgleda: Surij naznanja, da sta
bila dva prevzetna meniha, ktera nista
hotla pobožnega očeta Filiberta za svo¬
jega opata imeti, ter mu pokorna biti;
ali obadva sta bila od Boga kaznovana.
Eden je bil od strele vdarjen in ubit,
drugemu je bilo oserčje iz telesa izter-
gano. Enake strašne reči naznanja ča¬
stitljivi Beda o dveh nunah, kteri niste
hotli svoji sprednici pokorni biti in ste
njeno svarjenje zaničevali. Dan za dnevom
ste bili hudobniši, in poslednjič ste skrivej
samostan zapustili. Ko so ji našli in
šiloma nazaj prignali, ji je sprednica
tako vprašala: Kako je bilo mogoče, da
ste tako hudobni postali? One dve ste
odgovorili: Zato sve zagazili v tako

21

322

nesrečo, ker nisve hotli svoji sprednici
pokorni biti. Kmalo potem ste nevarno
zboleli, pa se niste hotli spovedati;
ampak ko ste bili že prav blizo smerti,
ste vpili: Počakajte nekoliko, počakajte!
Potem ste okrog stoječim nunam rekli:
Ali ne vidite trume černih mož, ki so
prišli naji odnesti? Resnično so se pri¬
kazale peklenske pošasti, ktere so z gro-
zovitnim glasom une dve nesrečnici k
sebi klicali. Bolni revi ste vedno vpili:
počakajte vendar! Potem ste brez pre¬
jetja svetih zakramentov svoji nesrečni
duši izdihnili.

Sv. Terezija pravi: Ker je satanu
prav dobro znano, da je pokorščina naj
bližji in naj varniši pot do kerščanske
popolnosti in do večnega zveličanja; ne¬
pokorščina pa naj krajši in naj gotovši
pot do pregrehe in večnega pogubljenja:
zato on pobožnim dušam mnogo izgo¬
vorov in težav na pot pokorščine postavljaj

323

in tem svojim izgovorom prav lepo po¬
dobo kaže. Ali gorje tisti duši, ktera nje¬
govo prigovarjanje k nepokorščini posluša,
in mu verjame; zakaj gotovo bo tukaj
v greh zapeljana, in po smerti pogubljena.

Na ta način je hotel satan slepiti
tudi veliko svetnico sv. Brigito. Ona je
močno ljubila prav ostre, spokorne dela;
ali njen spovednik ji je včasih prepo¬
vedal kako preostro, njenemu slabotnemu
telesu neprimerjeno, torej zdravju škod¬
ljivo spokorno delo. Ona je bila sicer
precej pokorna svojemu razsvetljenemu
spovedniku, ali bila je vendar včasih težko
pokorna; satan jo je namreč nadlegoval
s skušnjavo, da bo pri Bogu zasluženje
zgubila, če kakega spokornega dela ne
bo storila. S to zmoto jo je hotel skuš-
njavec od pokorščine odverniti. Ali Bog
se je usmili, in da bi jo v pokorščini še
bolj pokrepčal, ji razodene z naslednjo
priliko njeno zmoto: Ko bi dva kristijana

21 *

324

z j utre j sklenila ves dan se ostro postiti,
in ko bi se pervi resnično poleg svojega
terdnega sklepa in resnično svete volje
ves dan ostro postil; drugi bi se pa
potem ne postil, zato ker mu je njegov
spovednik post prepovedal: pervi, kteri
se je postil, bi le eno samo dobro delo
imel, in od Boga eno plačilo prejel;
drugi pa bi dve dobre deli storil, in od
Boga dvojno plačilo prejel, eno plačilo
za njegovo sveto željo se postiti, drugo
pa za njegovo pokorščino. To razodenje
Božje je sv. Brigito v pokorščini popol¬
noma poterdilo.

Kakor je Bog sv. Brigiti pokazal,
da mu je njena pokorščina do spovednika
naj dopadljivši čednost in naj prijetniši
dobro delo: tako tudi tebi, pobožna duša!
ki morebiti hrepeniš po ostri spokornosti
in kakih posebnih pobožnostih, jaz v
Božjem imenu rečem: Ne poslušaj pe¬
klenske kače, ktera te hoče s svojim

325

šepetanjem v nepokorščino do svojega raz¬
svetljenega spovednika zapeljati. Ko bi
kotla kako posebno pobožnost, ali pa
kake posebne ostre spokorne dela po
svoji lastni volji opravljati, in bi jih ne
kotla tudi zarad opominovanja svojega
spovednika opustiti, bi poslušala satana,
kteri tebi na tvoje uho šepta, da bi s
tem opuščanjem veliko dušno škodo terpela,
zasluženje pri Bogu zgubila, na poti po¬
kore in popolnosti zaostajala, ali celo
svojega bližnjega pokujšala. Le verjemi,
da take misli so skušnjave satanove, in
če si njemu pokorna, ne pa svojemu spo¬
vedniku, boš močno ogoljufana; in na¬
mesto koristi in zasluženja, boš od svoje-
glavne pobožnosti in ostre pokore le ve¬
liko dušno škodo imela.

Da se boš take nepokorščine prav
gotovo skerbno varovala, premisli, o duša!
kake strašne reči pripoveduje sv. Mag¬
dalena Paciška od nepokorščine pobožnih

326

oseb. Ona pravi: Videla sem v prikazni
osebe, kterim je termost ali nepokorščina
strašno škodo storila. Vidim, pravi ona,
mnogo duš, med njimi vidim eno, ktera
je bila pri prejetji sv. obhajila močno
pobožna, pa ni pretekla ura, je bila vsa
nevoljna, ker se ni kaka reč po njeni
volji zgodila. Drugo dušo gledam, ktera
je bila ves čas pri daritvi sv. maše ljubezni
Božje goreča, če ji pa kdo kaj ukaže,
ali jo zarad kakega pregreška nekoliko
posvari, mu zameri, in glej napuh in
lastna ljubezen sta v njenem sercu. Vidim
drugo dušo, ktera je v ostrosti pokore
skorej sv. Antonu puščavniku enaka, ali
ko bi imela zarad pokorščine kako spo¬
korno delo opustiti, termasta postane in
noče ubogati. Druga duša je spokorna,
se pri jedi močno zatajuje, ali ona hoče,
da drugi njeno svetost spoznavajo, jo
čez druge povikšujejo, in noče verjeti,
da bi kake slabosti imela. Drugi duši

327

ne storiš po volji, če lepo ž njo ravnaš,
ker misli, da ji preveč prizanašaš, če ji
pa s kako rečjo ne postrežeš, misli, da
jo preziraš. Druga duša si prizadeva
svojo učenost, celo svojo popolnost ljudem
razkazovati, od svojih nepopolnost pa
noče nič slišati, ali pa od dolžnosti ker-
ščanske pokorščine. Druga bi zopet rada
se vsem prijetnostim odrekla, in vsem
ljudem postregla, vse to pa hoče le po
svoji termi, ne pa po volji drugih ljudi.
0 popolnosti tacih duš ji je Gospod rekel:
Te duše hočejo mojega duha imeti, pa
ne po moji volji, ampak po svoji volji
in na tisti način, kterega si same iz¬
volijo; zato pa ne bodo nikdar vredne
mojega duha v se sprejeti. Te besede
Gospodove so strašne za tebe, o pobožna
duša! če nisi rada svojim vikšim po¬
korna; zatorej, da te nikdar zadele ne
b.odo, bodi jim rada pokorna. Poleg
drugih lepih kerščanskih čednost naj ti

328

bo torej naj ljubši tudi sveta pokor¬
ščina.

XV. Lep zgled berščanske pokor¬
ščine ti je dala zvesta Božja služabnica
sv. Serafina. Premisli pa tudi, kterega pri¬
pomočka se je posluževala, da se ni nikdar
zoper pokorščino pregrešila. Takrat kadar
ji je bila zapovedana kaka reč, ni nikdar
povelja svojih vikših presojevala in za¬
metovala, ampak precej je šla pred po¬
dobo križanega Jezusa, je pred njo po¬
kleknila, Njegove svete noge poljubovala,
in te besede govorila: „Pokoren je bil
do smerti!“ Filip. 2, 8. Te besede so jo
tako močno v pokorščini poterdile, da
je precej vstala, in brez odlašanja storila,
karkoli ji je bilo zapovedano. Oziraj se
tudi ti, pobožna duša! po njenem prelepem
zgledu na ta naj lepši zgled pokorščine,
namreč na križanega Jezusa. Premisli ne¬
koliko natančniši Njegove prelepe zglede
pokorščine: On je bil pokoren Bogu,

329

svojemu nebeškemu Očetu, iz pokorščine
do Njega je prišel na ta revni svet, je
podobo hlapca sprejel, se je mnogo trudil
in delal, poslednjič je pa terpel, in na
križu umeri za odrešenje ljudi. Pokoren
je bil Ponciju Pilatu, deželskemu oblast¬
niku, ker je rekel, da ima vso oblast
čez Njega in čez druge podložne od Boga;
in zato je tudi njegovo krivično obsodbo
k smerti voljno in pokorno sprejel. Po¬
koren je bil duhovnom, zato je zvesto
spolnoval postave in zapovedi judovskih
duhovnov, ktere niso bile Božji volji na¬
sprotne. Pokoren je bil svojim starišem, to
je, pokoren je bil On, kralj nebes in zemlje,
Svoji deviški Materi Mariji in Svojemu
redniku, ubogemu tesarju Jožefu. Svetniki
nam pričujejo, kako je On pomagal svetemu
Jožefu pri težkem tesarskem delu, ko¬
likor je le premogla Njegova človeška
natora. In sama Devica Marija je sveti
Brigiti rekla: „Moj sin je bil tako pokoren,

330

da je precej storil, ako mu je Jožef rekel:
Stori to, ali uno“. Tako je torej Jezus
Kristus resnično naj lepši in naj popolniši
zgled svete, Bogu dopadljive pokorščine,
kterega tudi ti zvesto nasledvaj, ako želiš
Jezusu in Bogu dopasti, tukaj na zemlji
sveto popolnost in po smerti večno zve¬
ličanje doseči.

1. Bodi pokorna, o duša! po Jezu¬
sovem zgledu vpervičBogu. In da bo tvoja
pokorščina Bogu dopadljivši: bodi mu vselej
pokorna iz ljubezni, kakor je dober otrok
svojemu očetu iz ljubezni pokoren. Ne bodi
mu pokorna samo zavoljo časnega ali
večnega plačila, ampak bodi mu pokorna
zlasti zavoljo Njega Samega; to je ne
zavoljo časnega blagoslova, zavoljo zdravja
ali sreče, tudi ne zavoljo nebeškega pla¬
čila, ampak zato, ker je On vse tvoje
ljubezni in pokorščine vreden. Bodi mu
pokorna, kadar ti On velike reči ukazuje;
ravno tako zvesto mu pa tudi bodi

331

pokorna v majhnih, navadnih in vsak¬
danjih delih in opravilih. Ne ljubi praznih
želj po priložnostih, kaj velikega in pre¬
čudnega za Boga storiti; ampak bodi
zadovoljna in zvesto delaj, kar ti je v
tvojem stanu od Boga zapovedanega, to
je, dopolnuj zvesto vse dolžnosti svojega
stanu zavoljo Boga; posvečuj svoje male
dobre dela s svetim namenom; daruj jih
Bogu, in resnično želi vse po Njegovem
dopadajenji storiti. Oe zmiraj tako delaš,
boš gotovo srečna; zakaj z majhnimi
dobrimi deli se boš posvetila, in če
boš v majhnem zvesta, boš veliko pla¬
čilo prejela, ter šla v veselje svojega
Gospoda.

2. Vdrugič bodi pokorna svojim
vikšim, to je, svoji duhovski in deželski
gosposki, ker veš, da so tvoji vikši od
samega Boga tebi prejpostavljeni; da so
oni tudi Njegovi služabniki in celo na¬
mestniki; da On sam po njih tebi pre-

382

poveduje in zapoveduje; da On tvojo
pokorščino do vikših ravno tako z dopa-
dajenjem sprejme, kakor pokorščino na¬
ravnost Sebi skazano. Zlasti bodi pokorna,
o duša! svojemu spovedniku, ne poslušaj
skušnjavca, kteri ti na uho šepta, da bi
godernjala zoper njegove zapovedi; zakaj
vedi, da satan te hoče s tem šepetanjem
od poti pokorščine in od poti popolnosti
in zveličanja odverniti. Bodi pokoren,
kerščanski otrok! svojim starišem, zakaj
vedi, da sam Bog ti po njih zapoveduje
ali prepoveduje. Bodi pokoren, kerščanski
posel! svojim vikšim, ne le dobrim,
ampak tudi hudim in čmernim, ne le v
tebi prijetnih, ampak tudi v tebi zo-
pernih poveljih. K taki pokorščini te opo¬
minja sv. Frančišek Salezijan, ki pravi:
„Kdor ima pravo pokorščino, ne dopol-
nuje le volje prijaznega in prijetnega
vikšega, kteri velikoveč s prošnjami, kakor
z ostrimi besedami zapoveduje: ampak

833

rad nosi tudi jarra vikšega, ki je oster,
hud in črnern, kteremu se nikoli ne
ustreže . 11  Tako pokorščino je ljubila sveta
Katarina Bolonjska, ktera je celo želela,
da bi ji njena sprednica vedno ostro in
s terdo besedo zapovedovala, in ji prav
težavne dela odločevala. Mnogokrat je
namreč rekla, da je dobro človeku po¬
kornemu biti v lahkih in prijetnih rečeh ;
ali mu pokornemu biti v težkih rečeh,
in čmernemu vikšemu, ki le z gerdo
in hudo besedo zapoveduje: taka pokor¬
ščina polni dušo s zaslugami, ter jo z
Bogom zedini. Kerščanska duša! kadar
ti bo pokorščina težka, spomni se vselej
Jezusa, kteri je bil pokoren iz ljubezni
do tebe celo do smerti na križu; prosi
Ga pomoči, in z Njegovo pomočjo
bo tudi tebi pokorščina vedno lahka,
in tvoje življenje bo polno zaslug za
nebesa.

334

Drugi prigovor.

0 zunanjem zatajevanji ali o za¬
tiranji telesnih čutil.

Imenitniši in potrebniši je sicer
znotranje zatajevanje, ktero si že pre¬
mišljevala, o duša! ali tudi zunanje za¬
tajevanje je prav imenitno in k zveli¬
čanju neobhodno potrebno.

□C« Vpervič premisli nauke o zu¬
nanjem zatajevanji sploh, potem boš pre¬
mišljevala tudi še nauke o zatiranji svojih
posameznih telesnih čutil.

1. Tpervič premisli naslednje vpra¬
šanje: Je li zunanje zatajevanje tebi k
zveličanju potrebno? Tako potrebno ti
je, da brez njega ne moreš zveličana
biti; zakaj če zunanje zatajevanje zani¬
čuješ, o duša! tudi znotranjega ne boš
ljubila, in brez njega boš pa pogubljena.
To resnico spričuje Jezus Kristus, kteri

335

pravi: „Kteri hoče za menoj priti, naj
zataji sam sebe“. Luk. 9, 23. Sveti Vin¬
cencij tudi prav lepo dokazuje potrebnost
zunanjega zatajevanja, ker tako piše:
„Kdor se svojim telesnim čutilom (ktere
tudi živali imajo) premagati dii, zasluži,
da bi ga žival, ne pa človeka imenovali.
In kdor nizko ceni zunanje zatiranje, to
je zatiranje svojih telesnih čutil, ker
pravi, da je znotranje zatajevanje, to je,
zatiranje hudega nagnjenja in lastne volje
boljši in imenitniši, s tem očitno pokaže, da
se nič ne zatira in ne zatajuje, ne zunanje,
ne znotranje 1 *. Ta svetnik, kteri je tako
lepo govoril o potrebnosti zunanjega za¬
tajevanja, se je tudi sam resnično zu¬
nanje zatajeval. On je v vednem zata¬
jevanji svojih telesnih čutil živel, in tako
sveto in veliko sovraštvo je do svojega
telesa imel, da ga je vsak dan tepel in
na mnoge načine pokoril. Spanja in po¬
čitka mu je le toliko dovolil, kolikor ga

336

je bilo k življenju neobhodno potrebno.
Dasiravno zarad bolehnosti ni mogel po
noči čez dve uri spati, je vendar zjutrej
tako zarano vstajal, kakor da bi bil vso
noč dobro spal; tudi po dnevi ni nikdar
zavoljo telesne slabosti počival ali spal.
Kolikorkrat je on priložnost imel, toli¬
kokrat je svoje telesne čutila zatiral; po¬
sebno ljuba mu je bila vročina, ali pa
mraz, zato da je zarad njih njegovo telo
mnogo težavnega terpeti zamoglo. Ravno
tak lep zgled zatiranja telesnih čutil ti
daje sveta služabnica Božja Joana Ma¬
rija, ktera je imela sveto navado, se v
vsi h rečeh in pri vsaki priložnosti zati¬
rati. Za svojo hrano je naj raji imela
kako manj okusno, ali celo sebi zoperno
jedilo; za svoje oblačilo si je izvolila
naj slabši obleko; za svoje opravilo pa
naj zoperniši in težavniši delo. Na enaki
način je tudi vse svoje druge čutila za¬
tirala; naj veči veselje je vživala takrat,

337

kadar se je zamogla iz ljubezni do Boga
v kaki reči zatajevati.

Kakor so se zatajevali vsi svetniki
in svetnice Božje, zatajuj se tudi ti, ljuba
duša! kaderkoli ti je mogoče. Nikdar
ne ljubi svojega telesa s pregrešno, ampak
ljubi ga s sveto ljubeznijo. Kdaj ga
ljubiš s pregrešno ljubeznijo? Takrat,
kadar mu preveč strežeš, vse njegove
želje spolnuješ, se v nobeni reči ne za¬
tajuješ, in ga vsacega terpljenja skerbno
varuješ. Kak dobiček pa imaš, o duša!
od take pregrešne ljubezni do svojega
telesa? To imaš od pregrešne ljubezni
do svojega telesa, da ž njo sebe in svoje
telo v naj veči nevarnost večnega po¬
gubljenja spravljaš. Nikdar, draga duša!
ne ljubi s tako pregrešno ljubeznijo svo¬
jega telesa, ampak ljubi ga s sveto lju¬
beznijo. Kdaj ga pa ljubiš s sveto lju¬
beznijo? Takrat, kadar mu ne dovoliš
kake pregrešne ali za zveličanje nevarne

22

338

reči, ktero od tebe zahteva, ampak ga
siliš v tisto, kar mu je neprijetno ali
zoperno, zato ker je za tvoje zveličanje
koristno ali še celo potrebno. Če ga s
sveto ljubeznijo ljubiš, mu takole go¬
voriš: Ljubo moje telo! tukaj sicer ne
boš vživalo ne dobrot, ne veselja ali po¬
čitka; ampak imelo boš vedno težave,
terpljenje ali morebiti še muke prenašati,
in to bo tako dolgo terpelo, dokler v
nebesa ne prideva; potem boš pa imelo
večno veselje, večni mir in počitek, brez
naj manjši težave; in to srečo boš vži¬
valo vekomaj.

Dobro premišljuj in pogostoma se
spominjaj, ljuba duša! imenitne resnice,
da nisi vstvarjena ne ti, ne tvoje telo
za ta svet, ampak le za nebesa. Tukaj
bota le malo časa živela, tamkaj pa ve¬
komaj : kolikor bolj svoje telo tukaj

zatajuješ, toliko veči bo po smerti vajina
večna sreča. Premisli, da tvoja smertna

339

ura je morebiti že bližej, kakor si jo
misliš: zatajuj se torej sedaj, dokler je
še čas tvojega zveličanja; zatajuj se tako,
kakor boš smertno uro želela, da bi se
bila zatajevala. O kako močno te bo v
večnosti veselil spomin, da si se tukaj
mnogokrat in močno zatajevala! Pa ne
še le v večnosti te bo ta spomin veselil,
tudi že sedaj v življenji, posebno pa
smertno uro boš zarad svojega zataje¬
vanja naj slajši veselje vživala. Sveta
Terezija je v terpljenji naj veči veselje
vživala; zato je bila tudi njena vedna
molitev ta: „Gospod! daj mi ali terpeti
ali pa umretiPogostoma je tako go¬
vorila: „ Kadar Jezusove svete petere
kervave rane na razpelu (bridki martri)
ogledujem, se precej v meni želje vna-
mejo, da bi tudi jaz Jezusu svojo lju¬
bezen s terpljenjem pokazala, ravno tako,
kakor je tudi on meni svojo ljubezen do
mene s svojim terpljenjem razodel 11 .

22 *

340

2.  Premisli sedaj, o duša! ktere
koristi boš pa zadobila od telesnega za¬
tajevanja?

a)  Vpervič s tem zatajevanjem naj
bolj cisto zbrisuješ svoje časne za grebe
zaslužene kazni. To resnico spričuje sveti
Frančišek Salezijan, rekoč: „Verjemite
mi, da zatiranje oči, nšes in jezika je
veliko več vredno, kakor ostre telesne
spokorne dela“. Zatorej, če si modra,
boš raji v življenji si prizadevala zbri-
sovati časne kazni za svoje grehe, kakor
jih odkladati za večnost v vicah, ter iz
tega namena boš poterpežljivo prenašala
tebi od Boga poslane križe, pa tudi
skerbno zatajevala vse čutila svojega te¬
lesa. Sv. Antonin pripoveduje, da je
Angelj varh bolniku v njegovih velikih
bolečinah rekel, naj si izvoli iz med
dveh časnih kazen, ktero hoče, namreč
ali precej umreti in hudih bolečin telesa
precej rešen biti, potem pa po smerti se

341

tri dni v vicah čistiti, ali pa še dve leti
na svetu vedno v takih hudih telesnih
bolečinah ležati, kakoršne sedaj terpi.
Bolnik si izvoli vice, precej umerje, in
duša je po smerti resnično v vice obso¬
jena. Sedaj jo obišče njen angelj varh;
in duša mu toži, zakaj da namesto treh
dni že mnogo let v vicah terpi. Ali
angelj ji odgovarja: Ti tožiš, da si že
leta in leta v vicah, ali vedi, da si še
le kake trenutke; zakaj tvoje telo, kterega
si se ločila, še gorko v postelji leži.

b)  Vdrugič, si ti, o duša! s telesnim
zatajevanjem prav veliko zasluženja za
nebesa pridobivaš. Če kako bolezen ali
nesrečo v Božjo voljo vdana prenašaš,
če težko delo voljno delaš, ali če težavno
pot do cerkve ali pa po svojih težavnih
opravilih hodiš; zraven tega tudi pogo-
stoma veliko mraza in vročine preterpiš
in potu preliješ, pa vse te težave s sveto
vdanostjo Bogu daruješ: si z vsem tem

342

telesnim zatajevanjem prav obilno zaslu-
ženje za nebesa pridobivaš. To resnico
spričuje naslednji zgled: V zgodbah

puščavnikov se bere, da je star puščavnik
hotel svoje stanovanje zarad tega spre¬
meniti , ker je imel daljno in težavno
pot do vode. Ko po vodo grede svoj
storjeni sklep premišljuje, in ko med
tem nazaj pogleda, vidi za sabo hoditi
mladenča, kteri njegove stopinje šteje in
mu pravi: Jaz sem angelj, kteri tvoje
stopinje štejem, zato da ne bo nobena
nepoplačena ostala. Ko je pušeavnik te
besede slišal, ni hotel svojega stanovanja
bližej vode prestaviti, ampak želel je,
da bi še daljši pot do vode imel, zato
da bi si ž njo še obilniše zasluženje za
nebesa pridobival.

c)  Ytretjič, zatajevanje ti pomaga
pobožnejši in gorečnejši moliti. Zakaj
kdor svojemu telesu nikoli nič ne odreče,
temveč mu z obilno jedjo, pijačo in

343

počitkom streže, ni Božji ljubljenec; Bog
se mu v molitvi ne približuje, ne razo¬
deva, in mu dušnih sladkost in tolažil
okusiti ne d&: zato pa tak mehkužen
kristijan navadno svojo molitev slabo
opravlja ali pa celo opušča. Lahko se
sama prepričaš o tej resnici, o duša! če
hočeš premisliti, da takrat, ko si svoje
telo mertvila ali se na kak način iz lju¬
bezni do Boga zatajevala, si bila sama
sabo zadovoljna, vesela, in si tudi po-
božnejši in gorečnejši molila kakor takrat,
ko nisi z nobenim zatajevanjem pred mo-
litevjo Boga počastila.

d)  Četerti in posebno velik dobiček
zatajevanja tvojega telesa je pa ta, da
se s telesnim mertvenjem mnogo skušnjav
obvaruješ, ali če po Božjem pripuščenji
pridejo, tebi Bog vselej pomaga jih pre¬
magati, kadar ga zaupljivo pomoči prosiš.
Telesna čutila so sovražniki tvoje duše,
posebno tvoje oči in ušesa so tiste čvetere

344

vrata, skozi ktere naj bolj pogostoma
skušnjavec v tvoje serce pride. Če vse
te čvetere vrata skerbno zapiraš, ne bo
mogel tako lahko vanj priti, in ga s
skušnjavami nadlegovati.

■ ■ . Ker si se dosedaj lahko pre¬
pričala, kerščanska duša! o potrebnosti
in koristnosti kerščanskega mertvanja
vsili svojih telesnih čutil sploh, premisli
sedaj še nauke o zatiranji posameznih
čutil svojega telesa.

1. Naj imenitniši čutilo tvojega te¬
lesa so tvoje oči; naj več veselja prejme
tvoja duša s pomočjo tvojih oči, pa tudi
naj več grehov stori ona zavoljo zape¬
ljivosti oči. Zarad kakega nevarnega po¬
gleda pridejo navadno vse hude misli in
želje v tvoje serce: zatorej te vsi svet¬
niki z besedo in s svojim zgledom vedno
opominjajo in ti pravijo, da svoje oči
zderževati in varovati je naj boljši in naj
gotovši pripomoček k svetemu življenju.

345

In kakor je zderževanje oči znamnje
velike svetosti, in posebno dober pomoček
k popolnosti; ravno tako nasproti so
prosti in prederzni pogledi za dušo prav
močno nevarni, ker jo zapeljejo v velike
pregrehe in pripomorejo, da je kriva
mnogo pohujšanja svojega bližnjega. Po
pravici torej pravi sv. Jeronim: Satan
tirja le toliko, da mi začnemo svoje oči
nekoliko odpirati, potem jih že sam to¬
liko odpre, da skozi nje v naše serce
zleze. Zatorej je vsak nepotrebni pogled
osebe druzega spola iskra peklenska, ktera
dušo z nečistim ognjem napolnuje. Sveti
Bernard poterjuje to resnico z naslednjimi
besedami: „Perve pušice, ktere čiste
duše ranijo, in celo umore, prilete skozi
oči vanje". Zato so bili vsi svetniki
tako močno previdni v svojih pogledih;
in da niso nikdar kake nevarne reči vi¬
deli, zato so za vse posvetne reči svoje
oči vedno zaperte imeli, in celo nedolžnih,

346

vendar ne svetih reči, niso nikdar ogle¬
dovali. Sv. Alojzij je dve leti stregel
Mariji, kraljici Spanjolski, pa je svoje oči
tako skerbno premagoval in zatiral, da
ves čas kraljice nikdar v obraz pogledal
ni. Ravno tako ni nikdar v obraz po¬
gledal tudi kake druge ženske, celo svoje
lastne matere ni nikdar pogledal. To
prečudno veliko zatiranje oči je bilo Bogu
tako močno dopadljivo, da mu ga je On
s posebno milostjo, namreč s popolnim
rešenjem vsili skušnjav poplačal. Tako
sramožljivih oči je bil sv. škof Hugo,
kteri ni nikdar ženske v obraz pogledal,
čeravno je ž njo govoril. Tudi sv. Klara
ni nikdar moškega spola v obraz pogle¬
dala. Ko je nekega dne pri sv. maši
med povzdigovanjem svoje oči odperla,
da bi bila sv. hostijo videla, so njene
oči neprevidoma zagledale obraz maš-
nikov, in tega pogleda je bila silno ža¬
lostna.

347

Premisli še nektere druge zglede
prav natančnega in ostrega zatiranja oči.
K sv. Arzeniju je v puščavo prišla ime¬
nitna oseba zato, da bi jo on Bogu pri-
poročeval. Ko svetnik le toliko zapazi,
da je ženska, je na vso moč od nje proč
bežal. Ko ona za njim vpije: Če me tudi
videti in poslušati nočeš, vendar se me
spominjaj v svoji molitvi. Svetnik ji od¬
govarja: Tega nikdar ne bom storil,
ampak Boga bom prosil, da mi pomaga
na tebe pozabiti, in se te nikdar ne spo¬
minjati. Ravno tako sramožljivih oči je
bil tudi frančiškan Rogerij; zarad te sra¬
mežljivosti oči je bil pa od Boga s po¬
sebno veliko čistostjo obdarovan. Ko ga
vprašajo, zakaj da se tako skerbno va¬
ruje kako žensko pogledati, je rekel: Če
človek pred nevarnostjo beži, ga Bog va¬
ruje; če se pa sam radovoljno v nevar¬
nost pod&, ga Gospod v pravično kazen
s svojo pomočjo zapusti; in prederznež

348

pade lahko v smerten greh. Ravno tako
popolnoma v svoji oblasti sta imela svoje
oči sv. Vincencij in sv. Bernard, in sta
jih vedno zatirala. Kadar je sveti Vin¬
cencij kam šel, ni nikamor okrog sebe
pogledoval, dasiravno se mu ni bilo bati,
da bi se s pogledom pregrešil, pa pro¬
stovoljno je iz ljubezni do Boga svoje
oči zatiral: namesto kakih lepih reči je
pa pogostoma ogledoval podobo križa¬
nega Jezusa, ktero je vedno sabo nosil.
Kadar je poleg svoje dolžnosti v hišo
kakega velikega gospoda prišel, ni nikdar
svoje oči na lepe reči obračal, ktere so
bile v hiši, ampak vedno je svoje misli
in oči na Boga obračal. Sv. Bernard pa
ni le sam svojih oči zatiral, ampak je
tudi svoje podložne v zatiranji oči po¬
polne storil. Papež Inocencij je s svo¬
jimi kardinali njegov samostan obiskal.
Ko se je sv. Oče samostanu bližal, mu je
šel sv. Bernard z vsemi svojimi menihi

349

nasproti; pa nobeden iz med njih ni
svojih oči povzdignil, da bi bil naj vikši
duhovske osebe pogledal. Papež in kardi¬
nali so se močno čudili in Boga hvalili,
ker so videli, kako močno so se menihi
premagovali in zatajevali. Ravno tako je
tudi sv. Lucijan svoje oči vedno berzdal,
in tako nedolžno se je vedel, da so po-
gostoma neverniki sveto vero sprejeli,
preden je še začel piudigovati, da so ga
le videli. Če tudi ti, o duša! po nave¬
denih zgledih se vsaeega pogleda oseb
druzega spola popolnoma ne zderžiš, ravnaj
se vendar po lepih naukih, ki ti jih da¬
jeta sv. Frančišek in sv. Avguštin. Pervi
pravi: „Če z osebo druzega spola go¬
voriš, ne poglej je, da bi jo premiš¬
ljeval". Sveti Avguštin pa pravi: „Ce
neprevidoma kako osebo zagledaš, vendar
svojih oči na nji ne prideržuj".

Svojih oči ne zatiraj, bogoljubna
duša! le edino zarad ohranjenja svete

350

čistosti in obvarovanja nečistih misel in
želj, ampak tudi zarad tega, da zamoreš
prav pobožno in goreče moliti, in se med
molitevjo vse razmišljenosti in vsega raz-
tresenja obvarovati. Zakaj če pred mo¬
litevjo, ali celo med molitevjo kako ne¬
varno reč vidiš, te bo spomin na tisto
reč pogostoma med molitevjo motil, ter
tvojega duha od zapopadka molitve na
tisto posvetno reč vlekel, čeravno si bila
popred za molitev dobro pripravljena, in
če si tudi prizadevaš, med molitevjo
precej in stanovitno posvetno misel od
sebe odganjati. Brez zatajevanja v svojih
pogledih se tudi ne boš mogla vaditi in
vterjevati v ponižnosti, poterpežljivosti
in drugih kerščanskih čednostih. Oe hočeš
biti popolna v vsih čednostih, ne glej nikdar
takih reči, ktere te od Boga odvračujejo,
ogleduj pa rada in pobožno svete reči, ki
te Boga spominjajo. Ako pa po naključji
tvoje oči kako nevarno reč vgledajo, skerbi,

351

da boš strup, ki iz tistega pogleda za tvojo
dušo izvira, od sebe odstranila, in ga celo
v svojo dušno korist obernila. Kako se pa
to zgoditi zamore? Imenitni učenik Lav-
rencij Skupuli pravi: „Se tvojim zunanjim
čutilom kaka stvar vtisne ali dopade,
loči s svojimi mislimi, kar je duhovnega
nad stvarjo, ter pomisli, da je vse delo
Božje, ki stvari daje vso dobroto in le¬
poto, kar je stvar ima, in potem se ve¬
seli, da Bog vse popolnosti v naj viši
stopinji ima, in da vse popolnosti stvari
so le odsvit Božjega neskončnega veli¬
častva Tako zamoreš misliti in go¬
voriti, kadar vidiš kako cvetlico, kako
žival ali človeka posebne lepote. Lahko
rečeš: Oe so vstvarjene reči lepe, ko-
likanj lepši je njih Stvarnik. Stvari, tudi
naj lepši, niso vredne naše ljubezni: le
edini Bog je vreden vse naše ljubezni.
Vse stvari bodo nehale biti, le Bog je
večen; in naša duša bo vekomaj srečna

352

ali nesrečna. O, da bi pač tebi vsaka
reč, ki jo vidiš, služila Boga se spo¬
minjati in ga častiti!

2. Drugi poglavitni ud telesni, s
kterirn se ljudje naj pogostnejši pregreše,
kterega moraš torej prav skerbno zati¬
rati, če hočeš popolna biti, je tvoj jezik.
Sv. Frančišek Salezijan pravi: pogla¬
vitni zaderžek naše popolnosti je naš
jezik; zakaj po spričevanji sv. pisma je.
le tisti popolen, kteri se z jezikom ne
pregreši. In ker se človek v govorjenji
s tem naj večkrat pregreši, da preveč go¬
vori, bodi tvoje govorjenje vselej kratko,
odkritoserčno, usmiljeno in ljubeznjivo".
Ne pritožuj se nikdar čez druge, če imaš
tudi dovolj vzroka se pritožiti. Ne segaj
tistemu v besedo, kteri pred tabo govori;
zakaj nespodobno je, če hočeš sama go¬
voriti;  s tem namreč svojo prevzetnost
razodevaš, ter kažeš, kakor da bi vse
naj bolj vedela. Ne govori nikdar rada

353

od svojih dobrih del, govori pa rada od
lepih čednost in djanj tistega bližnjega,
kteri ni pričujoč. Tudi se ne pogovarjaj
o posvetnih rečeh, o ženitninah, o dragih
oblekah, o jedilih in pijačah. Ce drugi
take pogovore začnejo, ti, če le moreš,
govor oberni na Boga, na njegove dobrote,
na njegovo ljubezen.

O Bogu govori, o duša! vselej z
naj večini spoštovanjem in strahom; da
pa ne rečeš kaj napačnega, zato raji
poslušaj, kaj drugi govore o Njem, in
ohrani njih besede v svojem sercu.

Tako so delali svetniki, na primer
sv. Vincencij, kteri je imel svoj jezik tako
popolnoma v svoji oblasti, da ni bilo iz
njegovih ust slišati ne ene besede zoper
ljubezen do bližnjega, ne kake lastne
hvale, ne kakega prilizovanja ali sicer kake
nepremišljene besede. Bere se celo od
njega, da je bil včasih že usta odperl, ker
je mislil pregovoriti, pa se je spomnil,

23

354

da bi tista beseda morebiti Bogu ne do-
padla, in precej je umolknil. Potem je
svoje misli k Bogu povzdignil, in je pre¬
mislil, ali bi bilo govorjenje Bogu do¬
padljivo, ali ne; in potem je ali govoril
ali pa molčal; pa ne po svoji volji,
ampak po dopadajenji Božjem. Nasledvaj,
o duša! njegov lep zgled, in raji po¬
slušaj, kot govori; pred govorjenjem pa
vselej vsako besedo dobro pretehtaj na
tehtnici sv. vere. Zato raji molči, ko
govori, ker ljudje ne vprašujejo, kdo je
molčal, ampak le kdo je govoril.

3. Tretji tvoj telesni ud so tvoje
ušesa; tudi nje zatiraj, o duša! ako
hočeš biti popolna. Ne odpiraj svojih
ušes, če kdo slabo o tvojem bližnjem
govori; ali če kdo o posvetnih, ali celo
nespodobnih ali pregrešnih rečeh govori.
Če tudi druge škode od takega poslu¬
šanja nimaš, ker svojo nedopadljivost
nad takim govorom razodevaš, vendar

355

svoj spomin z mnogoterimi nepotrebnimi
mislimi in podobami napolnuješ, ktere ti
potem ne dovolijo s pobožnim in gorečim
sercem moliti. Ce le zamoreš, tak govor
s kakim vprašanjem na svete reči na¬
pelji; ako pa tega ne moreš, loči se,
če le moreš, takih ljudi; če tudi tega
storiti ne zamoreš, naj zadeva glas ta¬
kega govora le tvoje uho; tvoje misli
pa naj bodo takrat pri Bogu; ter pre¬
mišljuj tisti čas Njegovo visokost in Nje¬
govo veličastvo. Na tak način je zatiral
sv. Vincencij svoje ušesa. On celo besedi
ni hotel poslušati, ktere bi bil lahko brez
greha poslušal. Kakor hitro je zapazil,
da kake besede niso Bogu v čast in
dušam v zveličanje, kakor na primer
kratkočasne novice ali pravljice, ktere
ljudje radi poslušajo, jih sveti Vincencij
zarad zatiranja svoje radovednosti nikdar
ni hotel poslušati. Kadar mu je pa kdo
kako dobro reč naznanjal, čeravno mu je

23 *

356

bila že znana, je vendar poterpežljivo
poslušal, in nikdar ni rekel, da mu je
reč že znana. On je pa zarad tega tako
ravnal, da je s tem poslušanjem svojo
lastno ljubezen zatiral, ktera rada na¬
znanja, da tudi mi vemo, kar je drugim
znano. Tudi takrat, kadar je kake raz-
žaljive ali zaničljive besede slišal, je vedno
molčal, voljno terpel, ter na tihem k
Bogu zdihoval, in prosil, da bi On raz-
žaluiku greh odpustil. Zapomni si, o
duša! ta lepi zgled, in kadar imaš pri¬
ložnost, zvesto se po njem ravnaj.

4. Ceterti telesni ud, kterega za¬
tiraj, o duša! da boš popolna, so tvoje
usta, in tvoj želodec. Gotova resnica
je, da tisti ne bo nikdar popolen, kteri
se pri jedi in pijači ne zatajuje. Sveti
Filip Neriški je svojemu spovedencu, kteri
je imel slabo navado, pogostoma na dan
jesti, tele resnobne besede rekel: „Moj
sin! če te napake ne opustiš, ne boš

357

nikdar v popolnosti napredoval 11 . Sveti
Tomaž nam ta nauk s tem poterjuje,
ker pravi, da nezmernost v jedi in pijači
um človeški otamnuje, ter ga nespretnega
dela za vajo v čednostih, zlasti za go¬
rečo molitev. Sv. Bernard ti pa to res¬
nico razjasnuje, ker te tako vpraša:
„Ali smeš misliti, da bo Bog med mo-
litevjo s tabo govoril, in te tolažil, če
se brezumni živini enako z jedjo in pi¬
jačo razveseljuješ? Od Boga ne boš no¬
bene tolažbe prejel, ker svojega veselja
in svoje tolažbe le v jedi in pijači iščeš".
Kteri svojega poželenja po jedi in pijači
ne zatira, bo tudi drugim telesnim ču¬
tilom kmalo vse dovolil, česar poželujejo;
in kteri je zmiraj ves nasiten, se tudi
druzih pregreškov dolgo časa varoval ne
bo; on se bo namreč kmalo tudi nespo¬
dobno vedel, kvantal, in v nevarnosti se
bo zoper sv. čistost tudi celo v djanju
pregrešil. Zatorej pravi modri učenik

358

Kasijan: Nemogoče je, da bi bil skušnjav
zoper sv. čistost prost tisti, kteri se pri
vsaki jedi do sitega naje. Sveti Tomaž
tudi terdi, da se ne prederzne satan
tistega v nečistost napeljevati, kteri je
svoje skušnjave k nezmernosti premagal.
Zatorej je gotova resnica, da tisti v po¬
polnosti raste, kteri se v jedi in pijači
zatajuje; zakaj kdor želje po jedi v sebi
zatira, bo tudi lahko premagal zapelje¬
vanje vsili druzih telesnih čutil. Potrebna
je nam jed in pijača zarad ohranjenja
telesnega življenja; ali sv. Avguštin nas
opominja, da jemo in pijemo le toliko
in le zato, da živimo; vživajmo živež in
pijačo, kakor zdravilo nam potrebno za
zdravje in moč telesa. Nezmernost prav
hudo škoduje človeku na duši in na te¬
lesu ; ali na duši mu hujše škoduje, kakor
na telesu. Zato so se svetniki tako radi
postili zarad odvernjenja dušne škode in
zarad dosege velikega dušnega dobička.

359

Tako na primer je ravnal sv. Vincencij.
In pri tej nepretergani vaji v zatajevanji
telesnih čutil je tako visoko stopinjo
zderžnosti dosegel, da ni le za čudenje
malo jedel in pil, temveč da celo nobe¬
nega razločka ni delal med jedili; vse
mu je bilo dobro, kar so mu dali, bodisi
preosoljeno ali celo neslano, na pol su¬
rovo, ali pa prekuhano. Kadar je šel
jest, bilo je videti, da gre nerad; med
jedjo je pa imel svoje misli vedno pri
Bogu, in jedi je le toliko zavžil, kolikor
je bilo za ohranjenje telesnega življenja
neobhodno potrebno; tudi si je vselej
pri jedi pritergoval.

Zatiraj, o duša! tudi svoje usta, da
se ne bodo prerade in brezmerno na
smeh obračale. Ni sicer pregrešek zoper
spodobnost in pobožnost, če si včasih v
družbi pobožnih ljudi zmerno vesela. Kajti,
če je pobožna duša zmeraj zamišljena in
žalostna, mlade in vesele ljudi s tem od

B60

pobožnosti odvračuje, ker mislijo, da po¬
božna duša mora zmiraj žalostna biti,
kar pa ni resnično, zakaj sveti Pavel
pravi: „Veselite se vedno v Gospodu 11 .
Vendar je pa tudi resnično, da ne boš
popolna, če se preveč rada in nezmerno
smejaš. Presveta Devica je rekla devici
Muzi: Če hočeš moja hči biti, se ne
smeš prerada smejati.

5. Naj ti poslednjič še o tipanji
ali o šlatanji, duhanji in spanji nektere
besede spregovorim. Bodi prav tanke
vesti, kar tipanje ali šlatanje tvojega te¬
lesa tiče. Nikoli ne sama sebi, ne kaki
osebi tvojega ali druzega spola v tej
zadevi tudi naj manjši reči ne dovoli.
Nikdar ne misli, da ti je dovoljeno iz
norčije kako malo reč dopustiti. Ali se
boš mar z ognjem norčevala? Ko je bil
sv. Peter Alkantarski že prav blizo smerti
in se ga dotakne duhovski tovariš, kteri
mu je stregel, umirajoči berž reče: Pusti

361

me, še živim in zamorem grešiti. Kar
vživanje prijetne vonjave tiče, nasledvaj
zgled sv. Vincencija, kteri se je odre-
koval prijetni vonjavi rož in drugih lepo
dišečih reči, in je rad hodil k bolnikom
in jetnikom zoperni duh v se serkat.
Tudi si priterguj nekoliko pri spanji, in
vstajaj precej iz ljubezni do Jezusa, Ma¬
rije in sv. Jožefa, kadar se o pravem
času zjutraj zbudiš. Blagor ti, duša! če
vse čutila svojega telesa zatiraš. Kadar
bodo mašnik tvoje ude s svetim oljem za
poslednji boj mazilili, bo tolažil spomin
tebe, da si vse svoje ude zatirala, ter
nisi ž njimi nikdar Boga žalila.

O tretji dolžnosti od Jezusa posebno
priporočani: „Svoj Jcriž nositiali  o
kerščanski poterpežljivosti.

Prigovor.

JT- Premišljuj, preljubi kristijan 1
kteri popolen biti želiš, vpervič lepoto,

362

in vdrugič potrebnost kerščanske potr¬
pežljivosti, to je, tiste čednosti, ktero ti
tvoj Zveličar z besedo in s svojim pre¬
lepim zgledom tako močno priporoča,
in zaterjuje, da te ne bo ne sedaj za
svojega učenca, ne po smerti za svojega
nebeškega tovariša sprejel, ako si ne priza¬
devaš za kerščanskopoterpežljivost, rekoč:
„Kdor hoče za mano priti, naj se za¬
tajuje, naj svoj križ na se vzame, in naj
za manoj hodi“. Mark. 8, 34.

1. Premisli vpervič lepoto kerščanske
poterpežljivosti. Zakaj je kerščanska po¬
terpežljivost tako močno lepa čednost?
Zato, ker Bogu posebno dopade. Ali
Bogu resnično močno dopade? Bogu ve¬
liko bolj dopadeš, o duša! ako iz lju¬
bezni do Njega kaj terpiš, kakor ako iz
ljubezni do Njega tudi naj veči in naj
lepši dobre dela izveršuješ. Sveti Janez
Krizostom pravi namreč, da ne časti
tako močno sv. Pavla zamaknjenega v

363

tretje nebesa, kakor zapertega v ječi.
Dalje pravi, da, ko bi mu bilo na izbiro
dano, ali v nebesih med angelji, ali pa
s sv. Pavlom v ječi prebivati, bi si on
izvolil v ječi terpeti. Tudi še z nasled¬
njimi prelepimi besedami poterpežljivost
povikšuje: „Ko bi tebi Gospod Bog dal
moč, mertve oživljati, bi ti veliko manjši
milost podelil, kakor ako ti kako ter-
pljenje pošlje. Zakaj, ko bi tebi dal moč
čudeže delati, bi ti postal Njegov dolžnik;
kadar ti pa terpeti da, On postane tvoj
dolžnik“. Tudi sv. Terezija govori prav
kpo o lepoti kerščanske poterpežljivosti,
ki pravi: „Nobena reč na svetu ni tako
močno Bogu k časti in našim dušam k
zveličanju, kakor voljno terpljenje. Ter-
pljenje iz ljubezni do Boga je resnično
pot resnice, pot zveličanja. Torej, kdor
zamore kaj več terpeti, naj več terpi, in
bo naj srečniši. Kdor se pa preveč ter-
Pijenja ogiblje, si ne bo nikoli veliko za

864

nebesa pridobil 11 . Svetniki in svetnice
Božje pa niso le z besedo prav lepo o
poterpežljivosti govorili; oni so tudi v
djanji pokazali, kako visoko so cenili
terpljenje, in kako močno so po njem
hrepeneli. Kakor je posvetnim kristijanom
življenje terpljenja polno zoperno, ravno
tako močno zoperno je bilo njim živ¬
ljenje brez terpljenja. Torej so zmiraj
Boga prosili, da naj jim ali terpljenje
pošlje, ali pa smert; brez terpljenja
na svetu živeti se jim je zdela naj veči
kazen Božja.

2 .  Zakaj so pa svetniki in svetnice
Božje terpljenje tako močno ljubili? Zarad
velike koristi, ktero nam terpljenje iz
ljubezni do Boga prinese; zakaj neizre¬
čeno velika je korist kerščanske poter¬
pežljivosti. To veliko korist popiše sveti
Vincencij, ki pravi: „Naj veči nesreča je
človeku ta, če Bog njemu ali njegovi
družini nobenega križa ne pošlje, če se

365

jim vse po volji izide, in če nimajo kaj
terpeti iz ljubezni do Boga. Verjemite
mi, pravi on, tak človek ali taka dru¬
žina je blizo padca, ktera nima kaj ter¬
peti, in ktero vsi ljudje hvalijo". Kako
močno je bil imenovani svetnik o tej
resnici prepričan, ti spričuje naslednja
prigodba: Duhovni njegovega reda so
mnogo časa mirno živeli, in vse njegovo
časno premoženje se je množilo. Ta sreča
je pa serce sv. Vincencija z žalostjo na¬
polnila, ker je vedel, da Bog veliko ter-
pljenja pošilja tistim, ktere ljubi. Zato
je tudi pogostoma prosil Boga za se in
za svoje duhovne tovariše, da naj jih
nikar ne pozabi in ne zaverže. Bog je
njegovo molitev uslišal, ter dopustil, da
je njegov duhovni red veliko Časno škodo
in zgubo imel. Novico o veliki škodi
svojega reda pa on svojim duhovnim to¬
varišem z velikim veseljem naznanja, rekši,
da iz te škode spozna, da jih Bog še ni

366

pozabil, ker jih je z zgubo časnega pre¬
moženja obiskal. Pri tej priložnosti jim
tudi pove, da je bil nekdaj svet star
mož zmiraj bolehen in s terpljenjem ob¬
ložen, pa je vse z veseljem prenašal.

Prigodilo se je pa, da celo leto ni no¬
bene bolečine in težave imel; in tega je
bil silno žalosten, ker se je bal, da bi
ga ne bil Bog zapustil in zavergel,
zato, ker ga ni z nobenim terpljenjem
obiskal.

Ker kristijan s poterpežljivostjo v
telesnem in dušnem terpljenji naj bolj
Božjo čast povikša in sebi naj bolj ko¬
risti : zato so bili svetniki in svetnice

Božje časne sreče pa tudi dušne tolažbe
žalostni, telesnega terpljenja in dušne
suhote so tuili pa veseli, in so se za

obedvoje kot naj veči dobroti Bogu prav
močno zahvaljevali. Tako, na primer, ko
je bil neki zvest Božji služabnik od Boga
s posebno velikimi milostmi obdarovan,

367

in je v velikem miru, tolažbi in dušnem
veselji živel, se je začel močno bati, da
ne bo morebiti po smerti nobenega ve¬
selja vžival, zato ker v sedanjem živ¬
ljenji toliko tolažbe in veselja prejme,
in da mu hoče Gospod Bog vse njegove
male dobre dela že na tem svetu popla¬
čati. Začel je torej Boga prositi, naj
mu s tem pokaže, da ga ljubi, da mu
vse sladkosti in dušno veselje odvzame.
Bog je njegovo prošnjo uslišal; in pet
let mu ni dal nobene tudi naj manjše
tolažbe in nobenega dušnega razsvet¬
ljenja, ampak vedno ga je terpinčil s
tolikimi težavami in skušnjavami, s to¬
liko dušno suhoto ali zapuščenostjo, da
se je poslednjič Bogu usmilil, in da mu
je zopet nekoliko tolažbe in dušnega ve¬
selja poslal. Ali stanovitni spokornik se
je zopet z molitevjo k Bogu obernil, ter
mu rekel: O Gospod! nobenega veselja
ne želim na svetu prejeti, tudi ne želim,

368

da bi v moje serce kaj druzega prišlo,
kakor ti, o Bog, moja edina ljubezen!
Zadosti tolažbe in veselja mi je spomin,
da se mi vse po tvoji presveti volji godi.
Ta molitev je Bogu tako močno dopadla,
da je svojega zvestega služabnika k sebi
poklical, in mu dal v večnosti neskončno
veselje, zato ker v življenji časnega ve¬
selja nikdar želel ni.

Kardinal Baronij tudi prav lepo po¬
pisuje serčnost treh sester, ktere so z
velikim veseljem strašne muke zavoljo
stanovitnosti v veri preterpele. Grozo¬
vitih Antijoh jim je žugal z naj straš-
nejšimi mukami, ako Kristusa ne zataje.
One mu pa serčno odgovore: Ali ne veš,
da ni za kristijana veselejši reči na svetu,
kakor priložnost, da zamore iz ljubezni
do Jezusa kaj terpeti? Zarad teh besedi
je bila perva sestra Fides naj popred
neusmiljeno bičana, potem soji bile persi
odrezane, dalje so jo na strašnem ognji

369

žgali, in poslednjič so ji glavo odsekali.
Druga sestra Špes je bila vpervič z vo¬
lovskimi žilami tepena, potem so ji ra-
beljni z železnimi grebeni meso tergali
in kosti lomili na njenem sv. telesu, in
poslednjič so jo vei’gli v kotel poln vrele
smole. Sveto Karitas, tretjo naj mlajši,
še le 9 let staro sestro upal je trinog
ali z obljubami ali z žuganjem grozo-
vitnih muk od sv. vere odverniti. Ali
serčna kristijana je grozovitnežu na nje¬
gove serdite besede brez vsega strahu
tako-le odgovorila: Motiš se, o Antijoh !
ker upaš, da me bodo tvoje muke pri¬
silile, mojega Jezusa zatajiti. Zarad teh
besedi je grozovitnež rabeljnom ukazal,
jo na tezavnici razpeti, neusmiljeno pre¬
tepati in potem iz velike visočine s tako
močjo doli v globočino treščiti, da so se
vse njene kosti razklenile; poslednjič so
ji še vse ude z železom prederli, in potem
z mečem glavo odsekali.

24

370

Morebiti vprašaš, o duša! kako so
zamogli sveti mučeniki take grozovite
muke z veseljem preterpeti? Ali morebiti
niso bile njih telesa za bolečine tako
močno občutljive, kakor so naše? Ali
jih je Bog neobčutljive storil? Sv. Ber¬
nard ti pravi: Ne neobčutljivost telesa
za muke, ampak le velika ljubezen do
Jezusa je storila, da so vse bolečine z
veliko poterpežljivostjo in z velikim ve¬
seljem prenašali. Bolečine so ravno tako
močno občutili, kakor jih mi občutimo,
ali z ljubeznijo do Boga so vse bolečine
premagali in zaničevali. Zato pravi sveti
Jožef Kalasancij : Kdor ne razume terpeti
za Jezusa Kristusa, tudi ne razume lju¬
biti Jezusa Kristusa. Ker so svetniki
Boga resnično ljubili, zato so v ter-
pljenju naj veči tolažbo in veselje našli,
in zato so pa tudi zanj vedno Boga
hvalili. Tako na primer je sv. Frančišek
Serafinski posebno v eni svojih mnogih

371

bolezni prav velike telesne bolečine terpel.
Ko jih je njegov tovariš zapazil, mu je
svetoval, naj Boga polajšanja svojih bo¬
lečin prosi; ali sv. Frančišek je ponižno
svojo glavo priklonil, ter rekel: O Go¬
spod! zahvalujem te za bolečine, ktere
terpim, in te prosim, pomnoži mi jih, če
je tvoja sveta volja. Zakaj ni za me pri-
jetniši reči na svetu, kakor terpljenje brez
polajšanja, in ravno to jaz želim, dokler
živim, bolj močno, kakor vse druge reči.

3. Ker si, ljuba duša! dosedaj v
zgledih svetnikov premišljevala veliko srečo
kristijana, kteri iz ljubezni do Boga mnogo
dušnega ali telesnega terpljenja na tem
svetu prenese: prosi tudi ti serčno Boga,
da ti pošlje, če je Njegova sveta volja,
tvojim dušnim in telesnim močem pri-
merjeno terpljenje. Če On tvojo ponižno
prošnjo usliši, se pa precej spomni svoje
velike slabosti, in da brez Njegove mi¬
lostljive pomoči prav nič voljno terpeti

24 *

372

ne zamoreš, in torej ga prosi prav po¬
nižno pomoči, da zamoreš iz ljubezni do
Njega vse terpljenje voljno, in še celo
z veseljem prenašati. Pa tudi sama si
močno prizadevaj vso nevoljo premagati
in vse voljno preterpeti. In če ravno
svoje terpljenje močno občutiš, in te
skušnjavec v nepoterpežljivost močno za¬
peljuje: sili se vendar Boga za terpljenje
zahvaliti. In če tudi ne zamoreš v sercu
zarad terpljenja veselja občutiti, ali te
morebiti še celo žalost terpinči; vendar
če tudi ne iz globočine svojega serca,
vsaj s svojim jezikom take, ali tem enake
besede govori: O Bog! bodi zahvaljen
za vse terpljenje, ktero si mi poslal.
Zakaj vedi, da taka zahvala Bogu prav
močno dopada, posebno če iz serca pride.
Oče A vila pravi namreč: Boljši je iz
serca enkrat reči: Hvala Bogu! ali pa:
O Bog! bodi češčen in zahvaljen za poslano
terpljenje in za ves prejete zopernosti;

373

kakor pa izgovarjati tisuč -zahvalnih be¬
sedi zarad prejetja časne sreče ali zarad
podeljenja posvetnega veselja.

B I. Ze mnogo lepih resnic si pri-
mišljevala, o duša! o keršeanski poter-
pežljivosti; sedaj pa premišljuj to vpra¬
šanje: Ali mora vsak človek na svetu
terpeti? Vsaki mora v tej dolini solz
terpeti, bodi visocega, ali nizkega stanu.
Vsakemu človeku pa Bog ne dš, enacega
terpljenja; enemu da veči dušno, drugemu
pa veči telesno terpljenje; tretjemu dš,
pa morebiti obedvojno, to je dušno in
telesno terpljenje. Temu podeli tudi veči,
unemu pa manjši košček terpljenja. Raz¬
loček med terpini na tem svetu edini
je le ta: Dobri kristijan ima terpljenje
za znamnje ljubezni Božje, ker veruje,
da mu je Bog iz svetih namenov ter¬
pljenje poslal; nevernik ali tudi slab
kristijan pa misli, da ga je terpljenje le
po kakem naključji zadelo, in torej v

374

svojem terpljenji ali godernja, ali pa še
celo preklinja, kakor brezpametna živina,
ktera se tudi serdi, kadar jo kdo terpinči,
ali kadar mora kaj hudega terpeti. Ktere
svete namene ima pa Bog, kadar tebi,
o duša! kako terpljenje pošlje? Bazloček
je treba storiti; zakaj ti, ljubi kristijan!
si ali grešnik, ali pa pravičen. Bodi
grešnik ali pravičen, Bog ti pošilja ter¬
pljenje vselej iz svetega namena; vendar
če si grešnik, ima terpljenje pri tebi
drugo korist, kakor če si pravičen. Pre¬
misli vpervič korist, ktero ti terpljenje
prinese, če si grešnik.

1. Bog pošilja tebi grešniku ter¬
pljenje zato, ker te ljubi in torej želi,
da bi se spreobernil in spokoril, da bi
ne bil prisiljen te po smerti vekomaj
zavreči. Ne govori torej, o grešnik! ako
te kako terpljenje zadene tacih besedi:
Bog je mene pozabil, ker me s šibo tepe.
Rečem tebi, o grešnik ! Bog ni pozabil tebe,

375

ampak ti si pozabil Boga, ker si Ga ne¬
hvaležno žalil; pozabil si pa tudi svojih
grehov, s kterimi si tepenje zaslužil.
Zahvali raji Boga, da te tukaj s šibo
tepe zato, da bi te po smerti večnega
pogubljenja rešil. Ge nočeš pri tepenji
Božje ljubezni spoznati, in se zanjo po¬
nižno zahvaliti, ampak hočeš le vedno
v sreči in zdravji živeti: utegne Bog
tvoje nespametne želje spolniti, in te vse
kazni na svetu rešiti, ali po smerti te bo
mogel zato v peklu vekomaj kaznovati.
Pri preroku Ecehijelu 16, 42. žuga Go¬
spod Bog tebi, grešniku, s tako naj
strašnejši kaznijo, rekoč: „Nič več nočem
za tvojo dušo skerbeti, da bi jo zveličal;
zato ne boš nobene kazni več terpel,
dokler na svetu živiš“. Ali sv. Bernard
pravi: Ta je naj strašnejši kazen Božja,
če On grešnika na svetu brez kazni pusti,
da mu vse po volji in sreči gre. Zatorej
je ta svetnik vedno Boga prosil, naj ga

376

tepe na tem svetu zavoljo njegovih grehov,
zato da bi ga po smerti večne kazni v
peklu rešil. Tako, kakor je sv. Bernard
mislil o kaznih Božjih, misli tudi ti, o
grešnik! in imej za naj veči kazen, če
te Bog brez kazni na svetu živeti pusti,
dasiravno si ga z mnogimi smertnimi
grehi razžalil; in prosi ga po njegovem
zgledu, da te tukaj na svetu tepe in s
tem tepenjem spreoberne in spokori.

2 .  Ali ti, o preljuba duša! nisi v
smertnem grehu, ker si se ga že v za¬
kramentu svete pokore očistila. V zakra¬
mentu sv. pokore ti je bil greh odpuščen,
če si se resnično spokorila; ali vse, tudi
časne kazni za grehe ti niso bile odpuščene;
in če se jih tukaj popolnoma ne očistiš,
boš po smerti v vicah hude in dolge
kazni terpela. Spoznaj torej ljubezen
Božjo, ker te hoče s časnimi kaznimi
hudih kazen vic rešiti; in s tem pokaži
Bogu svojo hvaležnost, da voljno terpiši

377

in se z voljnim terpljenjem že na tem
svetu vsih madežev svojih grehov po¬
polnoma očistiš.

Dobrotljivi Bog ima pa še mnoge
druge svete namene, vsled kterih ti On
terpljenje pošilja:

a)  On te hoče z križi in težavami
še bolj močno na se navezati, in te v
dobrem stanovitno storiti; zakaj mnoge
pobožne duše so se v vedni sreči in do¬
brotah polenile, mlačne postale, in sčasoma
v velike grehe zabredle ; tudi ti, o po¬
božna duša! bi utegnila pri vživanji vednih
časnih dobrot ostro in tesno pot svetosti
zgrešiti, in zaiti na gladko in široko pot
pregrehe in večnega pogubljenja.

h)  Terpljenje nakloni tebi, pobožna
duša! če ga voljno prenašaš, tudi vse
kerščanske čednosti, in sicer naslednje:
Z izročenjem v Božjo voljo v križih in
nadlogah najbolj Bogu svojo zvestobo in
ljubezen pokažeš. Bog te tepe, in ti ga

378

hvališ; in kadarkoli te Njegova roka
vdari, jo hvaležno poljubiš. Ali se ne
pravi to Boga ljubiti? Tudi naš Zve¬
ličar Jezus Kristus je s terpljenjem naj¬
bolj svojo naj veči ljubezen do svojega
nebeškega Očeta razodeval; rekel je
namreč svojim učencem: „Da svet spozna,
da svojega Očeta ljubim, vstanite in poj¬
dimo od tod“. Jan. 14, 31. Kamo pa?
Izdajalcu Judežu, in svojim sovražnikom
nasproti, kteri so ga iskali, da bi ga
umorili. S poterpežljivostjo v terpljenji
kažeš, kerščanska duša! kako velika je
tvoja vera, ker v križih in težavah, ki
ti jih Bog pošilja, ali ki ti jih priprav¬
ljajo hudobni ljudje, ne gledaš na hudo¬
bijo ljudi, ampak le gledaš Božjo roko,
ki se jih poslužuje, da te skuša, pokori
in očiščuje. Dalje kažeš, kako veliko je
tvoje upanje, ker moliš, pa nisi uslišana,
iščeš pomoči, pa je ne najdeš, in bolj ko
se ponižuješ pod Božjo roko, hujši te

379

tepe: ali ti pa vendar ne odstopiš od
poti pobožnosti, ampak zvesta ostaneš,
kakor pravični Job svojemu Bogu. Tudi
pokažeš svoje izročenje v Božjo voljo.
Tvoje serce gori od ljubezni do Boga;
Bog se pa dela, kakor da bi ne maral
za tvojo ljubezen, in dan za dnevom le
še bolj terdo in bridko s tabo dela: ti
si pa vedno vdana v Božjo voljo; o kako
velika je tvoja sreča sedaj in kako ve¬
liko bo tvoje plačilo po smerti! Pokažeš
tudi s poterpežljivostjo, kolika je tvoja
ponižnost. Vsi ljudje te milujejo, da je
preveč in prehudo, kar terpiš: ti pa
praviš, da si še hujšega terpljenja vredna,
Ja si zaslužila še več terpeti. Poslednjič
pokažeš s terpljenjem, kolika je tvoja
serčnost. Dasiravno že pod težo križa
omaguješ, vendar še Boga prosiš, naj ti
še več terpljenja pošlje, ako je Njemu
v  čast. Iz tega premišljevanja lahko
spoznaš, da poterpežljivost resnično vse

380

čednosti v sebi zapopade, ali da je krona
vsili čednosti. O da bi jo torej tako močno
ljubila, kakor jo je ljubil Kristus, in vsi
njegovi svetniki!

c)  Svetniki in svetnice Božje so tudi
poterpežljivost za naj gotovši znamnje
večnega zveličanja imeli. Sv. Vincencij
pravi: „Nobena reč nam ne more tako
gotovo nebes zaslužiti, kakor terpljenje in
zopernosti; zakaj terpljenje nas Kristusu
naj bolj podobne stori, in ta podobnost
je naj gotovši znamnje, da smo izvoljeni
za nebesa". Enako lepo govori tudi sveti
Alojzij o terpljenji, rekoč: „Naj očitniši
znamnje, iz kterega se zamore spoznati,
če je kdo svet in iz števila izvoljenih,
je to, če kdo lepo živi, zraven pa veliko
zapuščenja, težav in zopernost terpi“. Da
je poterpežljivost naj gotovši znamnje
zveličanja, se spozna lahko tudi iz tega,
ker pri preiskovanji, če je kdo vreden
med število svetnikov vversten biti, cerkev

381

gleda naj bolj na njegovo poterpežljivost,
ktero je v terpljenji razodeval. Ce vse
navedene dobrote, ktere s poterpežlji-
vostjo doseči zaraoreš, dobro premisliš,
moraš spoznati, o duša! da te Bog po¬
sebno ljubi, če te s terpljenjem obklada.
Bog je tudi sv. Tereziji razodel, da svojim
naj zvestejšim služabnikom in služab¬
nicam v plačilo njihove zvestobe navadno
terpljenje pošilja. Zato je tudi ona od
tistega časa, ko je to resnico spoznala,
noter do konca svojega življenja tako
močno Boga zmiraj terpljenja prosila, da
so bile njene besede vedno tele: „Gospod !
daj mi terpeti ali pa umreti 11 . Kadar
J e  bila brez terpljenja, je bila tako ža¬
lostna, da je želela umreti; če ji je pa
Bog terpljenje poslal, je bila zopet vsa
vesela. Prigodilo se je bilo, da ji je
Bogat kupec obilno miloščino podelil s
Prošnjo, da naj za njega moli. Sv. Te-
rezija je molila in mu sporočila, da bo

382

zveličan, in v dokaz, da so njene be¬
sede resnične, naj mu služi to znamnje:
V prihodnje ne bo srečen pri nobenem
podvzetji, ampak vedno ga bodo nesreče
zadevale. In to prerokovanje se je pri
kupcu natanko spolnilo.

XII. Premišljuj sedaj, bogo-
ljubna duša! še mnoge zadeve, v kterik
ti je posebno treba poterpežljivosti. 1. Bodi
poterpežljiva, če te hudobneži opravljajo,
zaničujejo ali obrekujejo. Če zveš, da
je kdo kaj slabega zoper tebe govoril,
tebi precej hudobni skušnjavec na uho
šepta, da takega človeka sovraži, in kar
slabega o njem veš, drugim ljudem povej;
ali nikdar ne poslušaj in ne ubogaj svo¬
jega dušnega sovražnika, ampak spomni
se, koliko je nedolžni Jezus še veliko
hujšega govorjenja zoper svojo osebo brez
nevolje poslušal: in po Njegovem pre¬
lepem zgledu tudi ti molči in ljubi svoje
sovražnike. 2. Bodi poterpežljiva, o duša!

383

če moraš zavoljo lepega, krepostnega
življenja od posvetnjakov kake zaničljive
besede slišati, ali od krivičnih ljudi kake
krivice preterpeti. Ne bodi takrat ža¬
lostna, ampak zahvaluj Boga, da ti lepe
priložnosti ponuja, si s poterpežljivostjo
nebeško krono zaslužiti. 3. Bodi poter-
pežljiva, če moraš revščino ali celo po-
mankanje terpeti. Bodi zadovoljna s svojim
revnim stanom iz ljubezni do Jezusa, kteri
je tudi iz ljubezni do tebe reven postal.

Bodi poterpežljiva v bolezni, zlasti v
dolgi bolezni. Če velike bolečine terpiš,
misli si, da si z Jezusom na križ pri¬
bita ; in iz ljubezni do Njega voljno
lerpi, ker je On iz ljubezni do tebe še
veliko več bolečin preterpel. 5. Bodi
poterpežljiva v zgubah in nesrečah, ki
te zadenejo. Misli, da le greh je edina
Pi’ava nesreča človekova na svetu; vse
dvugo, kar posvetni ljudje nesrečo ime-
nu jejo, je prava in resnična sreča za

384

kristijana, ako voljno terpi, ker si s po-
terpežljivostjo v nesrečah nebeško pla¬
čilo služi. 6. Prenašaj voljno težave
svojega stanu, v kterem te je Bog po¬
klical. Ne zavidaj ljudi druzih stanov.
Premisli, da vsak stan ima svoje pri¬
jetnosti in težave; in da v vsakem stanu
je človek lahko zveličan s poterpežlji-
vostjo in z zvestim spolnovanjem svojih
stanovskih dolžnosti, pa tudi lahko po¬
gubljen z nepoterpežljivostjo in z opu¬
ščanjem svojih stanovskih dolžnosti. Ce
imaš več preterpeti, kakor drugi ljudje,
bo pa tudi veči tvoje plačilo po smerti
v nebesih. Le prosi Boga pomoči, in z
Njegovo pomočjo boš tudi naj težji križ
za Jezusom voljno nosila.

7. Vdaj se v Božjo voljo, če ti
Bog kterega tvojih ljubih sorodovincev
ali tudi tvojega razsvetljenega in skerb-
nega spovednika vzame. Ce nezmerno po
svojih ranjcih žaluješ, s tem se zameriš

385

Bogu in dušam ranjcih. Če se pa v
Božjo voljo izročiš, se zavoljo smerti
kake tebi drage osebe še močnejši z
Bogom zediniš, in za dušo ranjcega moliš,
ker morebiti ona še kake pomoči od tebe
potrebuje: z tacim izročenjem v Božjo
voljo in z molitevjo sebi in ranjcim močno
koristiš. Svetniki so tudi včasih iz člo¬
veške slabosti nekoliko malega po svojih
ranjcih žalovali, ali s spominom, da je
Bog tako hotel, so se precej potolažili,
so svoje molitve in svete obhajila po¬
množili, se še tesnejši z Bogom združili,
pa se tudi tolažili z upanjem častitlji¬
vega vstajenja ranjcih sodnji dan, in
potem večnega združenja ž njimi pri
Bogu v nebesih. Posnemaj tudi ti ta
njihov lepi zgled pri smerti svojih soro-
dovincev. In če Bog tvojega skerbnega
dušnega voditelja od tebe proč na kak
drugi kraj ali v večnost pokliče, ne žaluj
nezmerno po njem. Ne misli, da le tvoj

25

386

spovednik te zamore zveličati; taka misel
je napačna, zakaj le edini Bog te za¬
more zveličati. Njegova sv. volja je, da
svojega dobrega spovednika ubogaš, dokler
ga imaš; če ti ga pa vzame, ti bo dru-
zega poslal, ali na kak drug način za
tvoje zveličanje skerbel. Preveliko ža¬
lovanje po njem je znamnje tvoje velike
nepopolnosti, ker si bila ali preveč na¬
vezana na-nj, ali pa imaš premajhno
zaupanje v Boga. Skerbi torej, da se
preveč na svojega spovednika ne navežeš,
in si vedno voljna ga zgubiti, kadar bo
Bog hotel. 8. Poslednjič izroči se v
Božjo voljo, če ti Bog vso dušno to¬
lažbo odvzame; če si brez pobožnosti,
brez gorečnosti, brez želja po popolnosti;
če si celo mlačna in raztresena pri mo¬
litvi in pri sv. obhajilu. Preišči vzrok,
iz kterega izvira tvoja dušna suhota.
Tvoja dušna suhota utegne biti nerado-
voljna, in izvira iz prirojene neobčutlji-

387

vosti; taka suliota ni Bogu celo nič zo-
perna. Zbujaj v sebi djanja ljubezni,
kesanja, izročenja v Božjo voljo, kolikor
zamoreš; če tvoje serce teli djanj tudi
prav malo, ali nič ne občuti, so vendar
Bogu prijetne. Tvoja dušna suhota utegne
izvirati pa tudi iz tvoje proste volje,
in taka suhota je ali zadolžena ali ne-
zadolžena. Nezadolžene dušne suhote ti
Bog prav nič ne zameri, in ima še celo
usmiljenje zavoljo nje s tabo. Nikar
nikdar zarad nje kake molitve, sv. ob¬
hajila in kakega druzega dobrega dela
ne pusti; take dobre dela, ktere v
suhoti opraviš, imajo še veči zasluženje
pri Bogu, kakor tiste, ktere si z ob¬
čutljivo pobožnostjo opravljala. Zadol¬
žena dušna suhota je pa bazen Božja za
tvoje male nezvestobe ali male pregreške.
Ge ti vest kake male nezvestobe ali pre¬
greške očita, obžaluj jih priserčno, po¬
boljšaj se, pa z voljo terpi kazen Božjo

25 *

388

v pokoro za svoje pregreške; in če se
v prihodnje poboljšaš, ti bo Bog zopet
milostljivo delil dušno tolažbo in veselje.

Premisli poslednjič še nektere pri¬
pomočke tebi k poterpežljivosti potrebne.
Sv. apostelj Jakob te opominja, rekoč: „Je
kdo med vami žalosten, naj moli“. Tudi
jaz te opominjam: če si v terpljenji,
moli ponižno, goreče in stanovitno; in
Bog ti bo ali križ odvzel, ali ti pomagal
ga voljno nositi. Prejmi v terpljenji bolj
pogostoma in bolj pobožno sv. obhajilo.
Tudi pervi kristijani so se s pomočjo
sv. obhajila krepčali, da so zamogli muke
in smert voljno in veselo zavoljo Boga
preterpeti. Posvetvaj se v terpljenji s
svojim dušnim voditeljem, ali sicer s
kako pobožno razsvetljeno osebo; P°'
svetvaj se posebno s svojim Zveličarjem,
ter pogostoma takrat, ko si v terpljenji,
pobožno obišči sv. Eešnje Telo, in Marijo
prečisto Devieo. Saj pravi Jezus: „Pridite

389

k meni vsi, kteri se trudite in ste obteženi,
in jaz vas bom poživil". Jan. 11, 28.

O četerti dolžnosti od Jezusa posebno
priporočani: „Za Kristusom hoditi 11 .

Prigovor.

Jezus Kristus je nam zgled dal,
kterega nasledvajmo, da bomo zveličani.
Kavno pred svojim terpljenjem in svojo
smertjo je rekel svojim aposteljnom:
i,Zgled sem vam dal, da vi ravno tako
storite, kakor ste videli mene storiti".
Kakošen zgled nam je Jezus Kristus dal?
Naj lepši in naj svetejši. Ves njegov
trud, vse Njegovo prizadevanje bilo je
edino le na to obernjeno, spolniti voljo
Svojega Očeta, rekoč: „Moja jed je ta, da
spolnim voljo Njega, kteri meje poslal". V
resnici vse njegove misli, besede in djanja,
tudi najmanjši, so bile vedno obernjene v
spolniti voljo Svojega nebeškega Očeta.

390

Premišljuj, o duša! pobožno Njegov
naj svetejši zgled, in tvoja naj veči skerb
naj bo, ga zvesto posnemati. Kaj te uči
Jezus s svojim zgledom ? Uči te vse ker-
ščanske čednosti, ktere je tudi s svojo
besedo priporočal.

1. Vpervič zapustil ti je zgled kcr-
ščanskega zatajevanja, ker je od rojstva
do smerti vedno v zatajevanji živel. Kojen
je bil v naj večem uboštvu, v Betlehem¬
skem hlevu, kjer je v mrazu in po¬
manjkanju sleherne pozemeljske složnosti
začel svoje terpljenje za naše odrešenje;
kmalo po rojstvu je bežal po daljni in
težavni poti v Egiptovsko deželo. Tudi
ves čas svojega življenja je vedno po¬
manjkanje, preganjanje in mnogo krivic
voljno prenašal. Ravno tako nam je za¬
pustil zgled prave kerščanske ponižnosti,
ko se je celo tako globoko ponižal, da
je pri zadnji večerji svojim aposteljnom
noge umil. Zapustil je zgled kerščanske

391

krotkosti, ker se je celo svojemu izda¬
jalcu poljubiti dal, ga svarivši s pohlevno
in milo besedo, rekoč. „Prijatelj! ali s
poljubovanjem izdajaš Sinu človekovega?
In kako velik prijatelj pobožne molitve
je bil Jezus Kristus! Šibek fantiček pri
12 letih je za svojo starost težavno
petnajst ur dolgo pot v Jeruzalemski
tempelj hodil svojega nebeškega Očeta
počastit. Tudi pozneje je ves čas prav
veliko molil, mnogokrat pol noči ali celo
vso noč v molitvi prečul; tudi nam je
zapovedal vedno moliti in naj poprej
nebeškega kraljestva iskati. Zapovedal je
nam tudi, svoj križ voljno nositi; pa
kdo je še kdaj svoj križ volnejši nosil,
kakor ravno On? Ukazal nam je so¬
vražnike ljubiti; pa On je tudi na križu
pribit za nje molil.

2. Vdrugič ti je dal naj lepši zgled
ljubezni do svojega nebeškega Očeta in
do nas ljudi, ker je storil in preterpel

392

celo več, kakor samo toliko, kolikor je
bilo k našemu zveličanju neobhodno po¬
trebno. Popolnoma bi bilo zadostovalo k
našemu odrešenju, ko bi bil Jezus le
eno kapljo svoje sv. rešnje Kervi, le eno
solzo iz ljubezni do nebeškega Očeta za
nas prelil; celo le ena sama molitev
Njegova za nas bi bila k našemu od¬
rešenju zadostovala, ker bi bila ta molitev,
ta solza včlovečenega Boga neskončno
velike vrednosti, in bi bila zamogla ne
le ta svet, ampak še mnogo druzih svetov
odrešiti. Ko bi bilo pa samo to k našemu
odrešenju zadostovalo, čemu se je dal On
kakor kak hudodelnik z vervmi zvezati,
z biči tepsti, s ternjem silno bodečim
pri kronanji prebadati, k smerti križa
obsoditi, na križ pribiti, in tri ure v
grozovitnih mukah na križu viseč od
sovražnikov zasramovati in preklinjati?
Cernu je vse to in še mnogo druzega
hudega preterpel? Edino le iz ljubezni

393

do Svojega Očeta in do nas ljudi, zato,
da nam je zgled dal, da moramo tudi
mi vse voljno terpeti, kar nam nebeški
Oče težavnega pošlje; edino zato, da je
nam v Svojem zgledu pokazal, koliko
je mogel zarad greha terpeti, da bi mi
iz Njegovega terpljenja zarad greha se
učili, greh sovražiti, in se ga skerbno
varovati; edino zato, da bi mi iz Njegovega
grozovitnega terpljenja, kterega je zarad
nas preterpel, dobro spoznali Njegovo
neizrečeno veliko ljubezen do nebeškega
Očeta in do nas ljudi; in bi torej tudi
mi Njegovega nebeškega Očeta in Njega
čez vse močno ljubili, in za svoje večno
zveličanje naj veči skerb imeli.

BLH. Ljubljena duša! Prav po-
gostoma s hvaležnim sercem premišljuj
vse najlepši zglede iz življenja in ter¬
pljenja Jezusa Kristusa, ktere je nam
zapustil, in z njimi prelepo razsvetlil
pot popolnosti, da zamoremo lahko po njej

394

hoditi, ter srečno za Njim priti v svete
nebesa. Glej! prelepo te spodbuja s
Svojim zgledom k vsim čednostim in k
vsakemu dobremu delu. Ali ga ne boš
rada in skerbno nasledovala? Da boš
toliko raji Njegove prelepe zglede nasle¬
dovala, premišljuj sedaj, da Njega nasle-
dovati, ali za njim hoditi, je za te vpervič
častitljivo, vdrugič koristno, in vtretjič
tudi k tvojemu zveličanju neobhodno po¬
trebno.

1. Vpervič premisli to resnico, da
je za te lepo in častitljivo Jezusove pre¬
lepe zglede nasledovati. Kolikor lepši in
častitljivši je kak zgled, toliko lepši in
častitljivši je za te, če ga nasledvaš.
Lepših zgledov pa nam ni nikoli nihče
dal in nam jih tudi dati ne zamore, kakor
jih je nam dal Jezus Kristus. Zakaj
kakor je On naj lepši in naj popolniši
bitje, tako je tudi vse, kar je On učil
in storil, naj lepši nauk in naj popolniši

395

zgled za nas; in bolj natanko, ko mi po
teh Njegovih naukih živimo in Njegove
zglede posnemamo, bolje se bližamo Nje¬
govi popolnosti in svetosti. Če je ča¬
stitljivo za učenca, imeti slovečega uče¬
nika, za služabnika, služiti pri imenitnem
kralju, za vojaka, se bojevati pod vodstvom
naj bolj izurjenega vojskovodja: o koliko
veči čast je še le za tebe, o duša! Boga
samega imeti za svojega Učenika, Kralja
in Vojskovodja, sploh za zgled v vsih
zadevah! Ali se ne boš te časti s tem
vredno delala, da si boš prizadevala to¬
liko svetega Učenika zvesto poslušati in
ubogati, toliko imenitnega Kralja močno
spoštovati in častiti, in pod poveljstvom
tako izurjenega Vojskovodja prav pogumno
se bojevati z vsemi sovražniki svojega
zveličanja ?

2. Vdrugič premisli, o duša! da
Kristusa nasledovati ni le naj veči čast
za tebe, ampak da je tudi naj veči sreča;

396

ker bo po smerti tvoje plačilo v nebesih
toliko obilniši, kolikor podobniši je sedaj
na svetu tvoje življenje Kristusovemu
življenju. Od spolnovanja te dolžnosti
se nikdar ne oprostuj z izgovorom, da
je zapoved, Kristusov zgled nasledovati,
za te pretežka. Le slabim kristijanom
in sužnjim svojih strasti se nasledovanje
Kristusa zdi pretežka zapoved; vsi pravi
učenci Njegovi pa iz lastne skušnje spo¬
znajo, da so resnične besede Gospodove,
ki pravi: „Moj jarem je sladek, in moje
breme je lahko ! 11  Oe tudi v nasledo-
vanji Gospodovem včasih kake težave
občutijo, jim taiste kmalo polajša in po¬
sladka ljubezen do Njega, pa tudi tola¬
žilo , s kterim On že sedaj na svetu
Svoje nasledovalce plačuje; in upanje
nezmerno velikega plačila, ktero po smerti
v nebesih taistim obeta, kteri Ga bodo
v življenji nasledovali. Kakošno plačilo
pa Jezus obeta Svojim zvestim učencem

397

in nasledovalcem po njih smerti? Veseli
se, o duša! preobilno veliko in večno je
tisto plačilo, ktero ti obeta, če Njega do
konca svojega življenja zvesto nasledvaš.
On sam je rekel: „Kjer sem jaz, tam
bo tudi moj služabnik' 1 . Jan. 12, 26. In
kakšno tolažilo je nam dal? On je svoje
učence tako-le tolažil: Kratek čas bote
na zemlji jokali in žalovali, svet pa se
bo veselil, in vaša žalost se bo v ve¬
selje spreobernila, in vašega veselja vam
ne  bo nihče odvzel“. Jan. 16, 21. 22.
Veliko jih je že na svetu za Jezusom
jokalo, ali sedaj so vse solze iz njih oči
zbrisane, in z nebeško častjo venčani,
se sedaj v nebesih pred sedežem Jagnje-
tovim večno vesele. Po kratkem terpljenji
nastopi za Jezusove služabnike večna
slava. Kmalo se bo tudi čas tvojega
vojskovanja na svetu iztekel, in če zvesta
ostaneš, te bo sprejel v sveto mesto več¬
nega miru; On bo tvoj Oče, in ti boš

398

Njegov sin, Njegova hči. Zvesta bodi
zastavi Svojega nebeškega Kralja in Go¬
spoda, na kteri se bere napis: Kratko
posvetno terpljenje, — pa večno
nebeško veselje.  Kadar skušnjava
ali boj nastopi, spomni se vselej obljube,
ktero si pri svetem kerstu Bogu storila;
spomni se pa tudi tistega nebeškega ve¬
selja, ktero boš vekomaj vživala, če
zvesta ostaneš.

3. V tretjič premisli, da je nasle-
dovanje Kristusovega zgleda tebi tudi
ostro zapovedano, in torej k tvojemu
zveličanju neobhodno potrebno. Zakaj
Jezus pravi: „Ako hoče kdo za menoj
priti, naj hodi za menoj". Luk. 9, 23.
Pobožnemu mladenču iz Siene, Petru, je
Bog v prikazni razodel, da vsi svetniki
so le s hojo za Kristusom v nebesa prišli.
Sanjalo se mu je, da je postavljen v ve¬
ličasten, visok in širok tempelj; tla tega
tempeljna so bile potresene s prahom in

399

pepelom. Velike vrata se odprejo. V
revni in terpeči podobi pride v tempelj
Jezus Kristus, gre proti velikemu oltarju
ter se usede na prelepi sedež. Njegove
kervave stopinje pa so se v pepel vtis¬
nile. Za Njim pride sedaj Njegova de¬
viška Mati, gre na tanko po vsih sto¬
pinjah Svojega Sina, in ko do Njega
pride, jo posadi na veličasten sedež poleg
Sebe. Za njo pridejo aposteljni; za
njimi aposteljski pomagalei in učeniki,
vsi mučenci in spoznovalci. In za vsemi
temi pride množica vsih zvestih posne-
malcev Kristusovih iz vsih ljudstev in
iz vsih stanov. Pa vsi svetniki so skerbno
hodili po zaznamnjani stezi, ter so do¬
speli do Gospoda, ki je vse neizrečeno
prijazno sprejel, in na častitljive sedeže
posadil. Mladeneč je prav dobro spoznal,
kaj pomenijo te sanje in da ga opomi¬
njajo, pridružiti se tem zvestim posnemo¬
valcem Kristusovim, ter je tudi sklenil,

400

prav zvesto hoditi po vsili stopinjah Je¬
zusovih, in kar je sklenil, je potem tudi
z veseljem storil.

Premisli dobro, ljuba duša! da ni
druge poti proti nebesom, kakor tista,
po kteri je Jezus hodil; in če hočeš v
nebesa priti, moraš zvesto po nji hoditi;
saj pravi Jezus: „Nihče ne pride k Očetu
drugači, kakor po meni. Jaz sem pot,
resnica, in življenje". Jan. 14, 6. Le
Jezus, in sicer On edini, pozna pravo
pot proti nebesom; zakaj iz nebes je
prišel, in se zopet vernil v nebesa. Le
On edini je torej pot. On edini je P a
tudi resnica. Le On sam te zamore
podučiti v vsih resnicah s Svojim zno-
tranjim razsvitljenjem, ali pa po Svojih
služabnikih, pridigarjih in spovednikih,
in kakih dobrih bukvah, da na stezi
popolnosti ne zaostaneš, in ne zajdeš,
ampak varno hodiš, in srečno napreduješ
do konca svojega življenja. On edini j e

401

pa tudi življenje. Ker kakor Sin Božji
ima moč življenja, oživljenja in prero-
jenja v sebi, da te pokrepča, če se utrudiš;
te vzdigne, če padeš; te ozdravi, če si
ranjena; in podpira, če si slaba. Le On
je v svoji cerkvi namesto sebe napravo
postavil, ki te zamore podučevati in tudi
oživljati. Le On je tvoj dobri Pastir,
ki tebe Svojo drago odkupljeno ovco s
Svojim lastnim Mesom in s Svojo lastno
Kervjo oživlja. Bodi pa tudi ti vedno
ljubeznjiva, zvesta in dobra ovčica Svo¬
jega dobrega Pastirja. Jezus, tvoj dobri
Pastir, naj ti bo vedno pred očmi; Njegov
zgled naj bo tvoje edino prelepo ogle¬
dalo. V v S ih okoljščinah svojega življenja
s e poprašuj: Kaj bi Kristus počel, kaj
ki mislil, kaj bi govoril, kaj bi storil,
ke bi na mojem mestu bil? Blagor tebi,
0  duša! če tudi ti tako misliš, govoriš in
storiš, kakor bi On mislil, govoril in storil;
zakaj potem boš gotovo v nebesa prišla.

26

402

M- Ker si se iz dosedanjega
premišljevanja lahko prepričala, o duša!
da je za Kristusom hoditi za tebe častit¬
ljivo, koristno in neobhodno potrebno;
zatorej zvesto za Njim hodi, pa tudi ne
žaluj takrat, kadar moraš zavoljo Njego¬
vega nasledovanja kako zaničevanje in
zasramovanje preterpeti. Saj te Jezus
Kristus tako lepo tolaži, ko pravi: „Učenec
ni čez učenika, ne hlapec čez svojega
gospodarja 11 . Mat. 10, 24. Hotel ti je s
temi besedami reči: Ne nadjaj se, da se
bo tebi boljši godilo, kakor se je meni.
Dalje pravi: „Ako vas svet sovraži, ve¬
dite, da je mene poprej sovražil ko vas.
Ko bi bili iz sveta, ljubil bi svet svoje;
ker pa niste iz sveta, ampak sem vas
jaz od sveta odbral, torej vas svet so¬
vraži 11 . Jan. 15, 18, 19.

1. Mnogokrat boš od posvetnjakov in
hudobnežev zaničevana in z zaničljivimi
priimki obkladana, o duša! zato ker si

403

skerbno prizadevaš po Jezusovih naukih
in zgledih natanko živeti; ker se jim ne
daš v greh zapeljati in ker nočeš ž njimi
potegniti. Zasmehovana in zaničevana
boš, če imaš lepo navado ljudi pozdravljati
po stari kerščanski šegi s : „Hvaljen bodi
Jezus Kristus!“ ali če se v druščini uma¬
zanemu, opravljivemu ali sicer pregreš¬
nemu govorjenju ustavljaš. Ako opustiš
druščino, kjer plešejo ali pijančevajo, bodo
rekli, da si svetnica. Ako opustiš ne-
čimernost, tisti lišp na glavi, tiste mreže,
tisto pletenje las, tisto in tako obleko,
tiste Židane kinčarije; bodo rekli, da si
tercjalka. Ako te bodo videli pogosto
pri bolnikih, v cerkvi, pri spovedi in pri
sv. obhajilu, bodo rekli, da si hinavka,
ha nikar se tacih in enacih znalopridnih
objedanj ne ustraši, nikar maloserčna ne
bodi, in ne sramuj se Jezusova nevesta
imenovana biti. Ako se namreč ti Jezusa
sedaj pred ljudmi sramuješ, se bo tudi

26 *

404

On tebe sodnji dan pred vsim svetom
sramoval. Ko boš sodnji dan rekla: Oh,
Gospod, Gospod! ali me ne poznaš?
kristijana sem. Jezus bo tebi tako odgo¬
voril: Ne poznam te, poberi se spred
mojih oči. Ti si se sramovala zavoljo
mene kako zaničevanje in zasramovanje
preterpeti, in si raji s posvetneži poteg¬
nila; ti si malo in zanikerno molila,
poredkoma v cerkev, k spovedi in k
sv. obhajilu hodila; mnogo dobrih del in
svetih odpustkov si zamudila. Ko si
slišala posvetneže sramožljive duše z ger-
dimi priimki obkladati, od molitve, posta,
pogostne spovedi in Božjih služabnikov
zaničljivo govoriti, se nisi za me potegnila,
ampak molčala si, ali pa še celo takemu
govorjenju si priterdila, in s tem mnogo
ptujih grehov se vdeleževala. Kako se
sedaj le zamoreš imenovati kristijana?
Pojdi, ne poznam te! Tam-le, uni tvoji
tovariši, pohujšljivi, neumni, prederzni,

405

hudobni, tam-le satan, uni te poznajo:
Jaz te ne poznam. Da tacili strašnih
besedi, o duša! sodnji dan slišala ne
boš: ne boj se zavoljo presvetega Imena
Jezusovega kako zaničevanje in zasramo¬
vanje preterpeti.

2. Da te bo Jezus, o duša! za Svojo
spoznal, bodi pripravljena zavoljo Njego¬
vega presvetega Imena krivice, preganjanje
ali celo smert preterpeti. Kakor je bil
Jezus Kristus preganjan, bičan, s ternjem
venčan in celo na križu umorjen: tako
so bili zavoljo Njegovega Imena pre¬
ganjani, mučeni in umorjeni tudi vsi
Njegovi aposteljni in njih nasledniki,
kteri so živeli pervih tri sto let po Kri¬
stusovem rojstvu. Pa tudi pozneje v vsili
časih do današnjega dne so mogli vsi
tisti, kteri so hotli pobožno živeti, za¬
ničevanje, preganjanje ali še celo smert
Preterpeti. V Meksiki je pred nekterimi
letini nekdo vse poskusil, karkoli se

406

misliti da, da bi čisto devico v greh za¬
peljal; pa njena stanovitnost je vse te
skušnjave srečno premagala. Prigodi se
celo, da jo sreča hudobnež zgol samo
na samotnem kraji, in ker se zapeljati
ne da, jo grozovitno terpinči. Prime jo
za lase, ter vleče k drevesu, in nanj
privezano strašno suje in pretepa. Ona
pa vedno'izgovarja besede: „Bajši umerjeni
naj grozovitniše smerti, kot pa zgubim
sveto devištvo.“ In trinog bi jo bil gotovo
tako dolgo terpinčil, dokler ne bi bila
svoje duše izdihnila, ko bi ne bila previd¬
nost Božja pripeljala popotnikov v tisti kraj,
kteri so ga odgnali. če tudi pri nas po¬
božnih kristijanov trinogi ne terpinčijo in
ne morijo, jih vendar hudobneži sovražijo,
zaničujejo, zasramujejo in preganjajo.

3. Boš morda z začudenjem vprašala,
o duša: Zakaj pa Bog dopusti tiste pre¬
ganjati in veliko terpeti, kteri hočejo
pobožno in natanko po Jezusovih naukih

407

živeti? To se zgodi a)  zato, da, ko pridejo
po smerti pred Njegov sodnji stol, jih
v svoje nebeško kraljestvo sprejeti, in
na veličasten sedež posaditi zamore. Bog
naj svetejši in naj pravičniši zamore le
popolnoma čiste duše v nebesa vzeti.
Kdo je pa popolnoma vsih madežev prost?
Kdo nima kakega starega dolga poplačati ?
Marskteri duši vest očita stare grehe.
Spovedala se je sicer in poboljšala, torej
odpuščanje pri Bogu zadobila; ali dokler
niso zbrisane vse časne kazni za grehe,
tako dolgo se ji nebeške vrata ne mo¬
rejo odpreti. Ali ni velika milost Božja,
ktera ji zato bridkosti in preganjanje
preskerbi, da jo na tem svetu popolnoma
očisti ?

b)  S preganjanjem dobrotljivi Bog
pobožne duše tudi prihodnjih novih padcev
v stare grehe obvaruje. Zmeraj je duša
v nevarnosti grešiti; ali nikoli ni v tako
veliki nevarnosti, kakor takrat, ko se ji

408

vse po volji godi, kadar je srečna, kadar
jo ljudje hvalijo in se ji prilizujejo. Pre¬
ganjanje jo loči od hudobnežev, da ji
kaj hudega ne storijo; ona se jih tudi
bolj ogiblje in varuje; zlasti kar v ne¬
čistost vabi, je nji čez vse zoperno, in
le pri Jezusu in Mariji išče pomoči, pa
tudi najde pravo sveto veselje. Ali ni
naj veči sreča za stiskano dušo, da ji
preganjanje oči odpre zaničevati vse pre¬
grešno veselje, in hrepeneti po svoji pravi
nebeški domovini?

c)  Preganjanje pa tudi dušo, ki si
prizadeva za popolnost, povzdigne že tu
na svetu na vikši stopinjo popolnosti, po
smerti pa na častitljivi sedež v nebesih.
Ko bi ne bili tisti izvoljeni, kteri se
sedaj v nebesih veselijo, toliko prega¬
njanja in muk zavoljo Jezusa preterpeli,
bi ne bili sedaj njih sedeži v nebesih
tako veličastni, in njih plačilo tako ne¬
zmerno veliko. In ravno taka je lahko

409

tudi tvoja osoda tu, in tam v večnosti.
Oe hočeš na svetu zavoljo Jezusa terpeti,
se boš ž Njim v nebesih veselila. Ker
te Bog ljubi in tvojo večno srečo želi,
zato ti preskerbi priložnosti, v kterih za-
moreš sedaj Jezusu v zaničevanju, za¬
sramovanju in terpljenju podobna biti,
da Mu boš zamogla po smerti v Njegovi
nebeški časti podobna biti. Imej torej
vsako tudi naj manjši terpljenje, vsako
malo zopernost, vsako naj manjši zani¬
čevanje za veliko milost Božjo, s ktero
si množiš sedaj svoje zasluženje, po smerti
pa svoje plačilo v nebesih. 0, da bi
spoznala že sedaj veliko vrednost ter-
pljenja tako dobro, kakor jo boš po
smerti spoznala: gotovo bi bila vsacega
križa vesela, in govorila bi s sv. Ber¬
nardom: „0 kako srečna bi bila, ko bi
imela moč vsih ljudi, zato da bi pre¬
vzeti zamogla vse križe vsih ljudi vsega
sveta!“ Da boš zamogla že sedaj ve-

410

liko vrednost terpljenja spoznati, in da
ga ne boš žalostna, ampak željna in še
celo vesela, in da boš zanj prosila: prosi
Boga pomoči; zakaj terpijenje želeti je
posebno velika milost Božja, ktero pa
Bog tistim dušam podeli, ktere so je
vredne in zanjo ponižno prosijo.

IV. Za sklep premisli, o duša!
prelepi zgled hoje za Kristusom, in blagor
ti, če ga nasledvaš. Mlada kristijana Do¬
roteja te prav lepo uči, kako si moraš
prizadevati že v pervi mladosti v vsili
rečeh po Jezusovem zgledu se ravnati,
in sicer pri molitvi, pri delu in vsih
dušnih in telesnih težavah. Ona sama
popisuje svoje življenje tako-le: Kadar
zjutraj vstanem, se spominjam Jezusa,
ki je od rojstva do smerti vse dni Svo¬
jemu nebeškemu Očetu daroval; in po
Njegovem zgledu se darujem tudi jaz,
in sicer vse svoje misli, besede, djanje
in terpijenje vsega dneva, in Ga prosim,

411

naj me varuje in blagoslavlja. Kadar
molim, si mislim Jezusa, ko je z obra¬
zom na zemlji ležal in k Svojemu ne¬
beškemu Očetu molil; ter sklenem svojo
nepopolno molitev z Njegovo presveto
molitevjo na oljski gori. Kadar delam
in se trudim, se spominjam, da se je
Jezus na tem svetu za me še bolj trudil;
in ta misel mi polajša ves moj trud,
in vse moje težave. Kadar mi stariši
kako reč ukažejo, se spominjam Jezusove
ponižne in natančne pokorščine do Nje¬
govih starišev, in precej veselo spolnim
njihovo zapoved. Kadar me kaj prav
hudo težavnega in zopernega zadene, se
spominjam, da je bil Jezus Svojemu ne¬
beškemu Očetu pokoren do smerti, in
sicer do grenke smerti na križu, in iz
ljubezni do križanega Jezusa lahko in
veselo preterpim vse križe in težave,
ktere mi Bog pošlje. Kadar mi kak
človek kaj zopernega reče, ali me moje

412

verstnice zaničujejo in se mi posmehu¬
jejo, takrat molčim; zakaj premišljujem,
koliko razžaljivih besedi je Jezus na križu
molče zavoljo mene poslušal, ter za svoje
sovražnike molil; in On je bil ves ne¬
dolžen, jaz pa sem grešnica in zani¬
čevanja vredna. Pred in med jedjo pre¬
mišljujem, da je Jezus iz ljubezni do
mene vselej slabo in tako pičlo hrano
vžival, da je le Svoje življenje Bogu k
časti in meni k zveličanju ohranil, in po
Njegovem zgledu sem s slabo in pičlo
jedjo prav zadovoljna. Kadar sem v
skušnjavah in nevarnostih Boga razžaliti,
se spominjam, da se je tudi Jezus tako
globoko ponižal, ter se hudobnemu duhu
skušati dal, da nas je s Svojim zgledom
podučil, da noben človek brez skušnjav
na svetu biti ne more, in kako jih
moramo premagati. In prizadevam si,
po Njegovem zgledu z besedo Božjo pre¬
magati hudobnega skušnjavca. V hudih

413

dušnih težavah si pa mislim , kako
žalosten je bil Jezus na oljski gori, ko
je kervav pot potil; ali kako močno
zapuščen in brez vse tolažbe in polajšanja
je visel tri ure na sv. križu; in kmalo
je moje serce bolj lahko in veselo, in
priserčno prosim polajšanja, pa tudi pri¬
stavljam vsa v Božjo voljo vdana Jezu¬
sove besede: Če za dobro spoznaš, o
Gospod! polajšaj mi; če ne, mi pa daj
gnado prave kerščanske poterpežljivosti.
Iz lastne skušnje spoznam, da ni nič
boljšega na tem svetu, kakor v vsih
okoljščinah življenja se Jezusovih prelepih
zgledov spominjevati, in kolikor je nam
mogoče, se po njih zvesto ravnati.

Srečna boš tudi ti, o duša! če od
mladih let do svoje smerti zmeraj Je¬
zusove zglede pred svojimi očmi imaš,
in se zvesto po njih ravnaš. Blagor tebi,
če svojo mladost, svoje serce, svojo pro¬
stost le v to obračaš, da Jezusa zmeraj

414

bolj ljubiš, in iz ljubezni do Njega po
Njegovih prelepih zgledih živiš. Že sedaj
v življenji se boš prepričala, da so res¬
nične besede sv. pisma, ki pravi: „0
kako dobro je človeku, ki je nosil jarem
Gospodov od svoje mladosti! 11  Jer. 3, 27.
Po smerti boš pa stopila z zaupanjem
pred Sodnika, ki bo tirjal odgovor od
vsih tvojih let, zato ker si se že perve
leta svojega življenja na odgovor pri¬
pravljala. Ali kako močno mora serce
tebe boleti, o duša! ki se spominjaš, da
v svojih mladih letih nisi za Jezusom
hodila. Misliš sedaj: O ko bi se zamogla
v mlade leta nazaj poverniti, vse svoje
misli in želje, svoje serce, dušo in telo
bi hotla Bogu darovati. Ker se pa to
nikdar zgoditi ne more, ti ne ostaja
druga pomoč, kot da začneš precej sedaj
za Jezusom hoditi, in toliko zvestejši mu
služiš, kolikor poznejši začneš, da boš,
kolikor ti je mogoče, z veči gorečnostjo

415

nadomestila zgubljeni dragi čas svoje
mladosti.

O peti dolžnosti od Jesusa posebno pri¬
poročani : „ Krotek in ponižen biti“.

Pervi prigovor.

O keršcanski krotkosti.

H . Premišljuj, bogoljubna duša!
kerščansko krotkost. Ona je dvojna;
namreč krotkost proti bližnjim in proti
sebi. Obedvojna je bistveno potrebna h
kerščanski popolnosti.

1. Premišljuj vpervič potrebnost
krotkosti v oziru do bližnjega. Da boš
njeno potrebnost spoznala, premišljuj več¬
krat verno in skerbno veliko pomenljive
besede sv. Frančiška Salezjana, ki o po¬
trebnosti krotkosti naslednje besede go¬
vori: „Krotkost serca je čednost, ki se
malokdaj najde, še bolj poredkoma, kakor

416

čistost; in vendar je več vredna, kakor
čistost in marsiktera druga čednost; zakaj
krotkost je naj vikši stopinja ljubezni
do bližnjega, ktera je poleg besed svetega
Bernarda v naj vikši popolnosti takrat,
kadar ni le poterpežljiva, ampak je tudi
dobrotljiva. Zatorej moraš krotkost prav
visoko ceniti in si prav močno prizadevati,
da si jo pridobiš". Da boš pa spoznala,
koliko ti še manjka k pravi kerščanski
krotkosti, in si v prihodnje skerbnejši
prizadevaš si jo pridobiti: preišči znotranje
svojega serca, in tudi svoje zunanje ob¬
našanje, in v kaki meri je v soglasji z
zapovedjo Jezusa Kristusa, s ktero tebi
kerščansko krotkost priporoča, rekoč: Te
udari kdo na desno lice, ne maščuj se,
raji mu podaj še levo; in če ti vzame
kdo suknjo, daj mu še plašč, raji kakor
da bi se ž njim zarad njega prepirala.

Da bo Jezus Kristus s tvojo krot-
kostjo zadovoljen, pa ne zadostuje, da

417

svojega zopernika le ne čertiš, tudi ne
zadostuje, da le njegove krivice voljno
prenašaš, ampak še kaj več je treba, to
namreč, da si dobrotljiva do njega, to
je, da mu tudi dobrote deliš telesne ali
dušne, kakoršne premoreš, da ga tudi
ljubiš, blagosloviš, in zanj moliš. Dokler
ni pripravljeno tvoje serce, vsega tega
bližnjemu storiti iz ljubezni do Boga,
toliko časa ne more biti Jezus, naj krot-
kejši, s tvojo krotkostjo zadovoljen, Veliko¬
vec pravi, da si enaka nevernikom in
očitnim grešnikom. Zato On tudi tebi
grozi, da noče sprejeti dobrotljivo nobene
daritve iz tvojih rok, tako dolgo, dokler
kuhaš v sercu jezo zoper svojega bliž¬
njega; tudi ti ukazuje, da pojdi proč od
altarja, in se popred spravi ž njim, in
potem še le se zopet poverni in Njemu
daritev opravi. Da bi to dolžnost še bolj
v živo čutila in spoznala, o duša! zato ti
veleva odpustiti celo do sedemdesetkrat

27

418

sedemkrat, to je, odpustiti vselej, kadar¬
koli si bila razžaljena. Prepoveduje ti
iz ravno tega namena, ako je kdo grešil,
ga glasno in očitno svariti, osramotiti
pred ljudmi, še manj ga zmerjati in
mu razžaljivo njegove pregrehe očitati.
Nasproti ti pa On zapoveduje, ga tiho
in na skrivnem posvariti. Da bi si za to
čednost tolikanj bolj prizadevala, ti On
obeta, da bo pri sodbi s tabo le tedaj
milostljiv in dobrotljiv, če si bila tudi
ti v svojem življenji milostljiva in do¬
brotljiva do svojih bratov in sester; pravi
ti namreč, da z ravno tako mero ti bo
pri sodbi nazaj meril, s kakoršno si me¬
rila svojemu bližnjemu.

2. Premisli vdrugič: Ktere lastnosti
mora imeti tvoja krotkost proti bližnjemu?
Ona mora biti:

a)  Vpervič iz serca izvirajoča, to
je, mora biti v tvojem sercu vkoreninjena.
Ni dovolj, da le zunanje v svojih besedah

419

in v svojem obnašanji krotkost ljudem
kažeš, tvoje serce bi pa od te lepe čed¬
nosti nič ne vedelo. To spričuje sv. Tomaž
Akvinčan, ki pravi: »Posvetni ljudje ve¬
čidel nimajo čednosti krotkosti, zato, ker
je lepota serca v njih le majhna in ne¬
popolna. Oni se hlinijo in sladkajo, da
so krotki, zato svojega nasprotnika ne
napadejo precej z ostrimi in nespodob¬
nimi besedami, pa vendar razžaljenje v
svojih sercih hudo občutijo, ali kmalo
tudi zunanjo krotkost zgubijo, in z ostrimi
in nespodobnimi besedami pokažejo, da
njih serca niso lepe, ampak nagnjusne
ter sovražne. Popolni kristijani, dasiravno
so žaljeni in zaničevani z besedo ali
djanjem, ostanejo vendar le zmeraj mirni
in krotki, in s tem pokažejo, da je njih
krotkost v sercu vkoreninjena 11 .

i)  Tvoja krotkost do bližnjega mora
biti vdrugič tudi stanovitna in ne veterna.
Potrebnost te lastnosti, ktero mora tvoja

27 *

420

krotkost imeti, da bo prava kerščanska,
ti prav lepo dokaže sv. Bernard, kteri
omahljivo krotkost tako popisuje. On
pravi: „Nekteri ljudje so videti prav možno
krotki, toda le tako dolgo časa so krotki,
dokler se vse po njihovi volji godi; ali
precej se vnamejo v jezi, kakor hitro jih
kaka težava zadene, ali jim kdo v kaki
reči nasprotuje. Taki ljudje so kakor
žerjavica pod pepelom skrita. Taka krot¬
kost ni tista, ktero je nam Jezus posebno
priporočal, da bi nas sebi podobne storil.
Ti, o duša! moraš biti limbarju enaka;
Hrabarji so zmeraj prijetni in voljni, dasi-
ravno jih ternje zbada“. Dasiravno po
popolnosti hrepeniš, vendar morebiti to
slabost imaš, da te jeza naglo zgrabi;
ali nikar je v sercu ne priderži, ampak
hitro jo iz njega izženi; zakaj sicer se
ho hitro celega serca polastila, ako J 1
le malo prostorčka v njem dovoliš. J eza
je podobna iskrici in kači. Kakor malo

421

iskrica, ako v slamo pade, krmilo velik
požar napravi, ako je precej ne pogasiš;
in kakor se cela kača urno tjekaj splazi,
kamor je le z glavo pririti zamogia:
tako bo tudi iz male iskrice jeze, ako
jo v začetku ne zatereš, kmalo velik
požar sovraštva vstal. Premišljuj toraj,
o duša! ktera po popolnosti hrepeniš,
imaš li pravo, v sercu vkoreuinjeno
in stanovitno krotkost'? Blagor ti, če
jo imaš; če je pa nimaš, prizadevaj si
nemudoma z vso močjo, da si jo pri¬
dobiš.

3. Premisli, ljubljena duša! vtretjič
sladki sad kerščanske krotkosti ali po¬
hlevnosti. Sveti Duh obeta čvetero srečo
krotkim.

a)  Vpervič posedeš, če si krotka,
svoje lastno serce. Ce si jezava in serdita,
nimaš ti v oblasti svojega serca, ampak
jeza ga ima v svoji hudi oblasti, in dela
' L  njim, karkoli hoče: ga goni sem ter

422

tje noč in dan; ga draži in terpinči,
ter mu ne d4 nikdar miru in pokoja, ne
pri molitvi, ne pri delu, ne pri jedi in
ne pri spanju. Če si pa pohlevna, imaš
ti svoje serce v svoji oblasti, torej je
tvoje serce zmiraj mirno, in zato tudi
rada in lahko moliš; pa tudi sveti Duh
rad s tabo in na tvoje serce govori. To
resnico poterjuje sveto pismo, ki pravi:
„V viharji ni Gospod; pohlevnim pa daje
milost 1 '. 3. Kralj. 13. — Prig. 3. Sveti
Krizostom tem besedam dostavlja: Krot-
kost je tista čednost, ki človeku dii
znamnje podobnosti Božje. Zato hvali
sv. pismo Mojzesa zavoljo njegove krat¬
kosti, in pravi, da ravno zato, ker je
bil naj krotkejši mož med vsemi ljudmi,
kar jih je takrat na zemlji prebivalo,
ga je Bog posvetil in storil ljubeznjivega
Sebi in ljudem. Sv. Vincencij pa naznanja
naj lepši zgled kratkosti, ker pravi, da
je bil v njegovem času sveti Frančišek

423

Salezijan naj krotkejši mož; pa tudi
pristavlja, da so mu to spričevanje dajali
tudi vsi ljudje, kteri so ga poznali. On
spričuje, da ni nikoli tako ljubeznjivega
in krotkega človeka videl, kakor je bil
sv. Frančišek; pravi, da kadar ga je
vpervič videl, je kmalo spoznal v njegovem
obličji, obnašanji in govorjenji popolno
podobo Jezusove krotkosti in ljubezni¬
vosti, in ga je precej priserčno ljubil.
Pa ravno ta svetnik, ki tako močno hvali
krotkost svetega Frančiška, je tudi svoje
nagnjenje k jezi v sebi tako popolnoma
zaterl, da je z Božjo pomočjo čednost
krotkosti v naj vikši popolnosti dosegel,
ter bil vedno tako prijazen, krotek in
poterpežljiv, da je bil videti ves drugi
človek, kakor je bil popred. O kako
srečna, Bogu in ljudem dopadljiva boš,
ljubljena duša! tudi ti, če si z Božjo
pomočjo in lastnim prizadevanjem čednost
krotkosti serca pridobiš.

424

b)  Vdrugie, če si krotka, kerščanska
duša! boš posedla serca, to je, ljubezen
ljudi. »Blagor krotkim, ker oni bodo
zemljo posedli", pravi Jezus. Mat. 5.
Praviš, da ne moreš mirno živeti z možem,
z ženo, s sorodovinci, s sosedi. Ž njimi
se vselej krotko in pohlevno pogovarjaj,
in s tistimi čednostmi ozališana z njimi
občuj, ktere pridejo iz dobrega in ker-
ščanske ljubezni polnega serca, to je s
prijaznostjo, z ljubeznjivostjo, s poniž¬
nostjo, in povsodi in z vsemi ljudmi,
tudi s čmernimi boš prav lahko izhajala,
ter si pridobila serca vsih ljudi; tudi
jih boš naj ložej pridobila za kako jim
zoperno reč, pravi sv. Vincencij. Kavno
ta svetnik pravi tudi, da je včasih ena
sama krotka beseda dovolj, da potolažiš
ž njo človeka jeze vnetega; ena sama
ostra beseda je pa tudi dovolj, da ž njo
človeka vjeziš, ter veliko in škodljivo
grenkost v njegovem sercu obudiš. Se

425

izgovarjaš dalje, o duša! in praviš, da
te ne uboga mož, žena, otroci ali pod¬
ložni. Zakaj pa svariš z glasnim vpitjem,
z jezo in serditostjo? Uči in svari vselej
s pohlevnostjo, pa boš čudeže spreober-
njenja delala. Zakaj sv. Frančišek pravi:
Človeško serce je tako vstvarjeno, da
ostrost ga le še bolj zaterdi, krotkost
ga pa omeči. Poleg tega se spomni, da
Jezus Kristus je prišel blagoslovit dobro
voljo, in če mu izročiš svojo dobro voljo,
naj jo On vodi in blagoslovi: tvoje pri¬
zadevanje gotovo ne bo brez dobrega
vspeha ostalo, ampak bo mnogo koristilo.
Resnico teh besedi ti spričuje naslednji
zgled: Sv. Vincencij izroči terdovratnega
grešnika duhovniku v delo spreobernjenja.
Duhovnik si mnogo prizadeva terdovrat-
neža spreoberniti, pa brez zaželenega
vspeha. Zatorej sv. Vincencij sam velikega
grešnika učiti in svariti začne; pa glej,
čudež! Komaj je on s svojo navadno

426

ljubeznivostjo in serčno dobroto govoriti
začel, se je precej merzlo in terdo serce
grešnika tajiti in mečiti začelo. V kratkem
času se je popolnoma spreobernil, in
tudi v dobrem stanoviten ostal. Ta grešnik
je pripoznal pozneje očitno, da le pre¬
čudna krotkost in ljubeznjivost, s ktero
mu je sv. Vincencij na serce govoril, ga
je vsega spreobernila. Tudi je terdil,
da še nikoli ni slišal kakega človeka
tako ljubeznjivo o Bogu govoriti, kakor
njega. Rečeno resnico poterjuje tudi sveti
Frančišek, ki pravi: „Svarjenje je zo-
perna reč; ali precej postane ljubeznjiva
in prijetna, kakor hitro je skuhana pri
ognji kerščanske ljubezni in je poslad¬
kana s priserčno krotkostjo, enako grenki
in zoperni zeleni orehovi lupini, ktera
tudi precej sladka, prijetna in pi' aV
okusna postane, kakor hitro je v slad-
koru skuhana". Ravnaj s svojim bliž¬
njim, o duša! po navedenih naukih m

427

zgledih in serca vsih ljudi boš za se
pridobila.

c)  Vtretjič, premisli, o duša! da s
krotkostjo boš posedla serce Božje. Po¬
hlevnost stori, da je tvoje serce prav
močno podobno sercu Jezusovemu, in
zato Bogu Očetu toliko dopade, da ti ne
bo nič odrekel, kar ga boš v Jezusovem
imenu prosila. Ali je pa resnično krotkost
naj lepši lastnost Jezusovega presvetega
Serca? Resnično je, zakaj saj pravi naš
Zveličar sam: „Učite se od mene, ker
jaz sem krotek 11 . Mat. 11, 29. Premišljuj
Jezusovo serce, in uči se od njega krot-
kosti. Krotkost je bila naj lepši znamnje
ljubeznjivega Jezusovega serca; povsod
in vselej se je razodevala, ter je vsako
dobro dušo na-se vlekla. Premisli, kako
krotek je bil Jezus do svojih aposteljnov!
Kako pohlevno je prenašal vse njihove
slabosti, nerodnosti in pregrehe; nikdar
se  ni naveličal, jih pohlevno učiti in

428

svariti. Kako milo je pogledal Petra po
zatajenji; in izdajalcu Judežu je celo do¬
pustil, Ga poljubiti, ter ga je prijatelja
imenoval! Premisli dalje, kako krotek jo
bil do grešnikov! Nobenega skesanega
grešnika ni zavergel; nobenemu ni od¬
rekel svoje milostljive pomoči. Spomni se
na Samarijanko, na Magdaleno, na pre-
šestnico in na desnega razbojnika na
križu. Greh je neskončno sovražil; ali
pohleven in mil je bil vselej do grešnikov;
in čem veči so bili grešniki, tem bolj so
se mu usmilili, tem pohlevnejši je ž njimi
ravnal. Premisli poslednjič, kako krotek
in pohleven je bil do svojih rabeljnov!
Ves čas svojega bridkega terpljenja svojih
ust ni odperl. Molče je poslušal vse
grozovite laži in krive tožbe; molče jo
prenašal neusmiljeno sovanje, pretepanje,
zapljevanje, zasramovanje; voljno je podal
roke in noge, da so Ga na križ pribili- N‘
jim žugal, ni jih tožil pred Očetom; ampak

429

s križa jim je glasno naznanil Svoje od¬
puščanje, jih izgovarjal pred Očetom in
za nje molil. Če te zglede krotkosti Je¬
zusovega presvetega Serca resno premiš¬
ljuješ, o duša! moraš vsa osramotena in
z žalostnim sercem reči: O kako malo
sem ti bila dosihmal podobna! Ali ob¬
ljubi Jezusu tako: V prihodnje se hočem
po zgledu Tvojega krotkega Serca obna¬
šati, ter krotka biti, vsako zamerljivost,
vsako nevoljo, vsako jezo precej v za¬
četku v sebi zatirati, ter si z vso močjo
prizadevati, da bom proti vsem ljudem
prizanesljiva, ljubeznjiva in krotka, ker
v em, da drugači ne morem Tvojemu
Božjemu Sercu podobna biti, ter Tebi in
Tvojemu nebeškemu Očetu dopasti.

d)  Blagor tebi, o duša! če to svojo
obljubo vselej zvesto spolnuješ; zakaj
tvoja krotkost bo enkrat visoko v ne¬
besih poplačana, in ta je njen četerti
sa( h Kako visoko Bog krotkost v nebesih

430

plačuje, se kaže v naslednjem prelepem
zgledu: Stari puščavnik je imel mladega
puščavnika pri sebi, kterega je vsak
večer z lepimi besedami in s svojim
spodbudljivim zgledom v čednostih vadil.
Večkrat mu je pripovedoval lepe zglede
izročenja v Božjo sveto voljo, kerščanske
krotkosti in zatajevanja svoje lastne volje.
Ko ga je sveti starček tako v kerščanski
popolnosti podučevati nehal, sta potem
skupej opravila svojo večerno molitev,
in poslednjič ga je še blagoslovil, ter k
počitku spustil. Prigodilo se je pa bilo,
da je bil starček nekega večera od mno¬
gega govorjenja ves truden. Po stari lepi
navadi je vendar hotel tudi svojega mla¬
dega učenca učiti, in ž njim moliti, preden
se je k počitku podal. Ves slab poklice
mladenča in ga učiti prične; ali slabost
ga premaga in zaspi. Pobožni mladeneč
čaka poterpežljivo in moli, dokler se
starček ne prebudi; on ni hotel popred

431

iti spat, dokler nista večerne molitve
opravila, in ga starček ni blagoslovil.
Ko se pa starček le ne zbudi, začnejo
mladenča skušnjave nevolje nadlegovati.
Večkrat mu pravi skušnjavec: Dosti dolgo
si že čakal, kdo ve, kdaj se stari zbudi?
Pojdi torej spat. Ali mladenee, ki je že
dobro uterjen v zatajevanji lastne volje,
je vselej skušnjavo srečno premagal, ter
mirno sedel zraven spečega učenika in
molil. Sedemkrat ga je skušnjavec na¬
padal, ali vsih sedemkratov ga je po¬
božni učenec premagal, ter svojemu Bogu
in učeniku zvest ostal, čez pol noči se
je sveti starček prebudil; ves začuden
dobrega mladenča na ravno tistem mestu
sedeti zagleda, kamor ga je v začetku
posadil, ter reče: Moj sin! zakaj nisi
žel že spat? Mladeneč je mirno rekel:
Saj nisva še večerne molitve opravila,
* n  mi tudi niste še ukazali, da smem k
Počitku iti. Tedaj sta opravila molitev,

432

in starček je mladenča blagoslovil in k
pokoju spustil. Pozneje je Bog staremu
menihu v čudni prikazni razodel veliko
plačilo, ki si ga je mladeneč zaslužil
tisto noč s premaganjem sedem skušnjav.
Videl je namreč neizrečeno bliščeč kraj
in v njem veličasten sedež, nad sedežem
pa je viselo sedem prelepih vencev. In
ko je starček vprašal: Za koga je pri¬
pravljeno vse to? mu je bilo rečeno:
Za tvojega učenca; veličasten kraj in
sedež je za njegovo pobožno življenje;
sedem vencev pa si je to noč pridobil
s tem, da je sedemkrat skušnjavo k ne-
volji in nepoterpežljivosti premagal. Po¬
misli, o duša! da kolikorkrat premagaš
kako skušnjavo k nevolji, jezi ali nepo¬
terpežljivosti, toliko kron ti je priprav¬
ljenih v nebesih v plačilo tvoje krotkosti
in pohlevnosti.

4. Premisli včetertič še pripomočke,
s kterimi si čednost krotkosti pridobiti

433

zamoreš, in skerbno se jih vselej poslužuj,
da jo dosežeš.

a)  Pervi pripomoček je ta: Vedno
imej pred očmi, in pridno premišljuj
svoje lastne slabosti. Ti, o duša! se
rada oziraš na slabosti drugih ljudi, svojih
lastnih slabost pa ne vidiš. Povej, kaj
te naj večkrat draži k nevolji in jezi?
Kaj ne? lenoba, nagajivost, sovražne be¬
sede, ali gerdo vedenje tvojega bližnjega?
Ali pa nimaš ravno teh, pa morebiti še
y ečih slabost nad seboj ? Ti želiš, da bi
drugi s teboj poterpeli, ti vsega za zlo
ne jemali, ti prizanašali in krotko s teboj
ravnali. Stori tudi ti drugim, kar želiš,
da bi oni tebi storili.

b)  Vdrugič pomisli, o duša! da ne
živiš med angeli, kteri so popolni v vsih
zadevah, ampak, da živiš med ljudmi,
kteri, če ravno so dosegli že kako višjo
stopinjo popolnosti, vendar le še kake
slabosti nad seboj imajo. Zatorej ravnaj

38

434

po opominjevanju svetega Pavla, kteri
pravi: „Drugi druzega bremena nosite, in
tako bote dopolnili Kristusovo postavo
Gal. 6, 2.  Če po tej zapovedi s svojim
bližnjim ravnaš, boš lahko ž njim v ne¬
kaljenem miru in sladki edinosti živela.
Če pa zarad vsake zoperne besedice ali
majhne krivice godernjaš, in svojemu
bratu z ostro besedo očitaš, tako sebe
in njega terpinčiš, sebi in njemu življenje
greniš in krajšaš.

c)  Vtretjič, če moraš po svoji dolž¬
nosti kakega človeka svariti, svari ga
tako, kakor ljubeznjiv oče svojega sla¬
bega otroka svari; ne očitaj mu pa, kakor
neusmiljen vikši svojemu podložnemu kak
pregrešek očita. Pri svarjenji govori vselej
rahlo in pohlevno. Lepa beseda lepo
mesto najde, ostra beseda pa mnogokrat
tudi dobre serca razkači in zaterdi.

d)  Včetertič, če v tvoje serce, o
duša! pade iskrica jeze, pogasi jo s tem,

435

da molčiš. Tisti čas, ko molčiš, zdihuj
k Bogu, Materi Božji in sv. Jožefu za
pomoč, rekoč: O sladko Ime Jezus, Ma¬
rija in Jožef! Pridite mi k tolažbi in k
pomoči sedaj in mojo zadnjo uro. Na
ta način boš ukrotila jezo koj v začetku.
Ako bi je pa ne premagala, in se kaj
malega pregrešila, precej popravi svoj
pregrešek, in stori kaj dobrega njemu,
kterega si morebiti razžalila. Ako pa
pade iskra jeze v serce tvojega bližnjega,
in te začne z ostrimi besedami pikati: ne
zmeni se za nje, kakor da bi ne zadevale
tebe; molči, ali pa prav rahlo odgovori.
Ko je nek mašnik nevernikom pridigo val,
mu med govorom nevernik v obraz pljune,
svet mašnik pa z robcem obraz obriše, ter
dalje ravno tako krotko govori, kakor ko
bi se nič zgodilo ne bilo. Ko nevernik to
krotkost mašnikovo zapazi, si misli: vera,
ki take lepe nauke uči, mora prava biti;
pred njega poklekne, ter kristijan postane.

28 *

436

e)  Premišljuj poslednjič tudi, koli¬
kokrat in kako hudo si ti Jezusa Kri¬
stusa razžalila, in kako dolgo in po¬
hlevno te je On že prenašal. Sv. Kri-
zostorn pravi: Ako te je kdo razžalil,
hitro se spomni neštevilnih razžaljenj, s
kterimi si ti Boga že žalila; in da te
bo Božji Sodnik veliko bolj usmiljeno
sodil, ako boš ti s svojim razžalnikom
krotko ravnala; saj pravi Gospod sam:
„Odpustite, in se vam bo odpustilo". Z
navedenimi pripomočki boš vedno bolj
napredovala v popolni krotkosti do svo¬
jega bližnjega. Potrebna ti je krotkost
pa ne le v oziru do bližnjega, ampak
tudi v oziru do sebe. Premisli to krotkost.

II. Sveti Frančišek Salezijan te
prav lepo uči, o duša! kako moraš do
sebe krotka biti, ker pravi: Kadar vidiš
in spoznaš svoje lastne nepopolnosti,
moraš zarad njih resnično žalovati, ali
tvoja žalost mora biti ponižna, krotka in

437

mirna, ne pa nepokojua in jezna; zakaj
s tem več hudega, kakor dobrega storiš.
Dalje pravi: Vedi in bodi prepričana, da
tiste misli, ki te nemirno delajo, ki tvoje
serce v nepokoj spravljajo, niso od Boga;
zakaj Bog je poleg besed Izaija 9, 6.
Kralj miru; ampak pridejo od hudobnega
duha, ali iz lastne ljubezni, ali pa iz
napuha. Iz teh treh virov pride torej tvoj
nepokoj. Zatorej moraš vselej take misli
zavreči, in jih nikdar ne poslušaj, kadar
te nadlegvajo. Sveti Frančišek je neki
pobožni duši, ki mu je svoj dušni nemir
tožila, tako-le odgovoril: Ti bi bila raji
brez vsakega pregreška in brez vsake
težave, kakor pa, da imaš nepopolnosti
in težave. Kavno to tudi jaz želim, in
ko bi tako bilo, bi bila v nebesih. Tvoje
serce je nemirno, in misliš, da sovraštvo
ni pravo, ktero imaš do svojih nepopol¬
nosti. Gotovo ni pravo, zato ki si zraven
še nepokojna v sercu. Sovraži svoje ne-

438

popolnosti zato, ker jih Bog sovraži, zraven
jih pa ljubi, zato, ker iz njih spoznaš
svojo nepopolnost, in se ž njimi v po¬
nižnosti in drugih čednostih vadiš, Bogu
pa daješ priložnost tebi svoje usmiljenje
skazovati. Kakor je ta svetnik druge
učil, tako je tudi sam storil, rekoč:
Ge sem tako nesrečen grešiti, se ne raz¬
jezim zoper sebe in si ne očitam s
takimi hudimi besedami svojega pre-
greška: Sram te bodi do smerti! Ne
povzdigni nič več svojih oči proti ne¬
besom, nesramni upornik! ki se vzdiguješ
zoper svojega Boga. Ampak z dobroto
in krotkostjo bi rekel, ko bi grešil tako-le:
Ubogo moje serce 1 padla sva zopet v
jamo, ktere se ogniti sva že mnogokrat
sklenila, vstaniva, in zapustiva jo za
zmiraj. Zaupajva, da nama bo milost¬
ljivi Bog pomagal v prihodnje vedno
stanovitnima biti. Nikar ne obupajva, in
bolj skerbna bodiva, da bova v prihodnje

439

zmiraj dobra. Tako, kakor je sv. Fran¬
čišek sebi govoril, govori tudi ti, pobožna
duša! sebi, ter za terdno skleni, nič več
z grehom Boga ne razžaliti; pa se tudi
zvesto poslužuj vsih k stanovitnosti po¬
trebnih pripomočkov. Tako boš dosegla
pokoj s seboj, ter napredovala dan za
dnevom v kerščanski popolnosti.

Drugi prigovor.

O kerščanski ponižnosti.

Sv. Frančišek Salezijan pravi, da ni
vsaka ponižnost prava, ampak le tista,
ktera izvira iz ljubezni do Boga in do
bližnjega. Oe torej tvoja ponižnost ne
izvira iz ljubezni Božje, ni Bogu nič do-
padljivši, kakor ponižnost nevernikov.
Da boš torej spoznala, o duša! je li
tvoja ponižnost prava, ali ne, premisli,
kaj ponižnost zahteva. Sv. Vincencij uči,
da tista ponižnost, ktero nam je Jezus

440

Kristus tako močno priporočal, tri reči
zahteva, ali da moraš ponižna biti v
trojnem oziru, in sicer vpervič ponižna
v oziru do Boga, vdrugie do sebe, in
vtretjič do bližnjega.

JE- Kaj tirja kerščanska ponižnost
od tebe v oziru do Boga? Zahteva, da
se pred Bogom tako globoko ponižuješ,
in da Ga vedno tako visoko častiš, kakor
ti je mogoče Ga častiti. Kaj te pa na¬
giba k taki globoki ponižnosti v oziru
do Boga? Premišljevanje Božje neskončno
nezmerjene velikosti, visokosti in vsega-
mogočnosti te k taki globoki ponižnosti
napeljuje. Prerok Izaija (40, 17.) govori
o Božji mogočnosti tako-le: „Vsi narodi
zemlje so pred Bogom, kakor da bi jih
ne bilo; toliko Mu veljajo, kakor nič in
prazna reč“. Ako vsi narodi zemlje pred
Bogom nič niso, koliko veljavo zamoreš
ti posamezni človek pred Njim imeti?
Premisli, o duša! ali si kaj več vredna,

441

kakor reven pozemeljski červiček, za
kterega se nihče ne zmeni, ter ga sleherni
lahko pokonča ? Ali si več vredna, kakor
prah, kterega lahko vsak veter odnese?
Če si pa veči vrednosti, kakor te revne
stvari Božje, povej, od koga imaš svojo
veči vrednost? Ali morebiti od sebe? Ali
je nimaš od Boga? Oe torej Božjo ne-
zmerjeno visokost in svojo lastno ne¬
vrednost resno premišljuješ; ali se ne
boš pred Bogom globoko poniževala, in
Ga na svojih kolenih ponižno molila?
Nebeški stebri se pred Njim strahu
tresejo, in serafi s perutami svoje obraze
zakrivajo, ker ne morejo prenašati svetlobe
Njegove, in ti, o duša! bi se pred Njim
globoko ne poniževala, Ga ne molila in
ne častila? Izaija pravi, da Gospod sedi
nad oblaki, šteje zvezde neba, jih kliče
po imenih, jim dokazuje njihove pota in
tire, in vse so Mu pokorne, in ti bi ne
govorila v naj globokejši ponižnosti tako:

442

O kako mogočen, moder in neskončen
si Ti, o Gospod! Eeei torej z naj po-
nižnejšim sercem: Vreden si, o Gospod!
da Te jaz prah in červ zemlje naj bolj
častim, se pred Tabo naj globokejši po¬
nižujem in Te naj natančniši ubogam.

Če ti tvoja vest očita, o duša! da
si bila temu mogočnemu Gospodu mno¬
gokrat nepokorna, da si se celo pre-
derznila Njega zaničevati in z grehom
žaliti; ko ti je bilo vendar dobro znano,
da je On neskončno svet, ki greh naj
hujši sovraži; da je tudi neskončno pra¬
vičen, ki ga tudi naj ostrejši kaznuje:
če vse to resno prevdariš, ali se ne boš
pred Njim globoko poniževala, svoje
grehe obžalovala, in Ga na svojih ko¬
lenih kleče odpuščenja prosila? Premisli,
ta vsegamogočni Gospod je tukaj na
zemlji Svoje namestnike postavil, kteri
imajo od Njega oblast vsim skesanim
grešnikom grehe odpuščati. Oe to pre-

443

misliš, ali se ne boš pred Njegovim na¬
mestnikom ravno tako globoko poniže¬
vala, kakor pred Njim samim ? Stori to,
in padi pred Njegovega namestnika na
svoje kolena, ter se mu obtoži v zakra¬
mentu sv. pokore prav ponižno, čisto in
odkritoserčno vsih svojih storjenih grehov.
Toda glej in čudi se neskončni milosti
Božji! Ta veliki in vsegamogočni Bog
je tudi tako milostljiv, da hoče tebi
takrat v nebesih vse tvoje grehe odpu¬
stiti, kadar te Njegov namestnik na zemlji
tvojih grehov odveže. Da pri Bogu od-
puščenje zadobiš: torej se vselej z po¬
nižnim sercem Božjemu namestniku ob¬
toži, kadar ti vest kak greh očita; varuj
se iz strahu ali sramožljivosti pri spo¬
vedi kaj zamolčati, prikrivati ali izgo¬
varjati. Njegove nauke in opominovanja
poslušaj vselej z ravno tako ponižnostjo,
kakor ko bi jih slišala iz samih Jezu¬
sovih ust. V vsem svojem obnašanji

444

razodevaj svojo vero, da v spovedniku Je-
susa samega spoznaš, in v globoki po¬
nižnosti ga častiš. Če pri sveti spovedi
tako ravnaš, bo Jezus gotovo nad tabo
svojo obljubo spolnil, ker pravi: „Kdor
se ponižuje, bo povikšan“. Povikšana
boš, o duša! toliko visočej, kolikor glo-
bokejši si se poniževala.

II« V drugič bodi ponižna, ker-
ščanska duša! v oziru svojega bližnjega,
to je, imej v vsih zadevah sebe za ne¬
popolno, svojega bližnjega pa imej za po¬
polnega kristijana. Bodi ponižna do bliž¬
njega v vsih rečeh, in sicer vpervič v
mislih, vdrugič v sodbah, in tretjič v
obnašanji.

1. Bodi ponižna do bližnjega v mislih.
Misli si, o kristijan! da si tisti malopriden
hlapec, kteri je od Boga prejete talente
slabo rabil; bližnjega pa imej za tistega
dobrega hlapca, kteri je Božje talente
vedno v dobro obračal, če take misli o

445

sebi in o bližnjem imaš, o duša! ne boš
nikdar vesela, kadar te kdo hvali; vesela
in hvaležna boš pa takrat, kadar te kdo
svari; tudi ne boš izgovarjala in zmanjše¬
vala pregreška, kterega te dolže, dasi-
ravno bi to po pravici storiti zamogla:
svojega grešnega bližnjega boš pa rada
izgovarjala, če boš le zamogla. Da boš
ložej voljno preterpela takrat, kadar boš
kakega pregreška po krivem obdolžena,
spomni se svojega nedolžnega Zveličarja,
kije naj krivičniši sodbo iz ljubezni do tebe
molče in voljno sprejel; in tudi ti iz lju¬
bezni do Njega krivično obdolženje voljno
prenesi. Ker pa veš, da se ne moreš svo¬
jemu nedolžnemu Zveličarju prav nič pri¬
merjati, ker si ti polna nepopolnost, On je
pa naj popolniši bitje: zatorej brez ne-
v olje poslušaj kako očitanje svojega bliž¬
njega; misli si, če tistega pregreška nisi
kriva, si pa morebiti kakega druzega, še
večega kriva, kteri je ljudem neznan.

446

2 .  Bodi ponižna v sodbah o svojem
bližnjem; svojega bližnjega vselej lju-
beznjivo sodi, in ne svari ga tako dolgo,
dokler nisi njegovega zadolženja popol¬
noma prepričana. Takrat ga pa vselej
ljubeznjivo posvari, kadar je vreden, in
kadar te dolžnost k temu veže. Preden
koga svariti začneš, reci, da dobro veš,
da si sama grešnica, torej svarjenja
vredna; ker se pa bojiš, da bi se ne
pregrešila zoper dolžnost ljubezni do Boga
in do bližnjega, zato ga ljubeznjivo prosi,
da naj on tako, kakor dosedaj, Boga
nič več ne žali, sebe pa časno in večno
nesrečnega ne dela.

3. Bodi ponižna do bližnjega vtretjič
v vsem svojem obnašanji. Svojo ponižnost
posebno lepo razodevaš z voljno in na¬
tančno pokorščino. Ljubi pokorščino, o
duša! in ne bodi pokorna le svojim
vikšim, ampak z veseljem bodi pokorna
tudi sebi enakim, celo nižjim ali svojini

447

podložnim bodi včasih pokorna. TAko
pokorščino ti priporoča sv. Vincencij z
naslednjimi besedami: „Zmiraj si misli,
da so vsi drugi ljudje tvoji vikši, in
podverzi se jim, čeravno so nižji, kakor
si ti, in bodi jim prijazna in postrež-
ljiva. O kako bi bilo lepo, ko bi ti Bog
milost dal, ta nauk v djanji vedno spol¬
no vati ! Ta nauk je sv. Frančišek prav
lepo spolnoval, kteri je bil v vsih časnih
zadevah tudi svojim služabnikom z ve¬
seljem pokoren. Tudi ti, kerščanska duša,
ki po popolnosti hrepeniš, stori, kolikor
moreš, po lepem nauku in zgledu teh
dveh svetnikov; tako močno ljubi pokor¬
ščino, da ti bo celo zoperno življenje na
svetu brez kerščanske pokorščine.

BB B  - Vtretjič bodi ponižna, o
duša! v oziru do sebe, to je, imej se
za naj slabši, naj nepopolniši stvar, za
grešnico. Zakaj se moraš tako poniže¬
vati? Sv. Bernard ti to pove, ker pravi:

448

„Ce premisliš, o kristijan! samega sebe,
najdeš v sebi dovolj vzrokov se poniže¬
vati in zaničevati. Tvoje spočetje je v
grehu, tvoje rojstvo v težavah, tvoje
življenje je polno nadlog in zopernosti,
tvoja smert je gotova; in po smerti ti
nič druzega ne ostane, kakor smrad,
gnjiloba, prah in pepel. Te reči so delež
tvojega telesa. Tvoja duša pa precej, ko
se telesa loči, pred Božjega Sodnika pride,
kteri razsodi, ali bo vekomaj srečna, ali
vekomaj nesrečna. In ta sodba bo strašna
tudi za naj svetejšega človeka. Pomisli tudi,
da le en sam smertni greh, posebno grešna
navada, je dovolj močna te vekomaj po¬
gubiti, ena sama tudi naj lepši čednost te
pa ne zamore zveličati". Te vzroke tvo¬
jega poniževanja ti imenuje sv. Bernard.

1. Da boš še močnejši se prepričala,
o duša! o svoji dolžnosti se vedno glo¬
boko poniževati, premisli naslednje prav
tehtne vzroke svojega poniževanja:

449

a)  Pervi vzrok tvojega poniževanja
so tvoji mnogi, morebiti brezštevilni in
veliki grehi. Se ti mar spodobi, se naprej
siliti in veljave pri ljudeh iskati, ako se
spomniš vsih svojih storjenih grehov?
Sv. Vincencij pravi: „Ko bi dobro pre¬
mislili vse to, kar je v nas slabega in
pomankljivega, bi več ko zadosti najdli,
kar bi nas učilo, da se moramo poni¬
ževati pred Bogom in pred ljudmi, tudi
pred tistimi, ki so nižji, kakor smo mi“.
Zatorej, o grešnik! namesto da bi pri
ljudeh časti in hvale iskal, raji z obema
rokama svoje lice zakrij, in v kakem
samotnem kotu, od ljudi popolnoma po¬
zabljen, za svoje grehe pokoro delaj.

b)  K ponižnosti te napeljuje vdrugič
spomin vsih od Boga prejetih darov. Ti
imaš bistro glavo, veš mnogo reči, ktere
so drugim neznane; si terdnega zdravja,
imenitnega stanu, imaš oblast nad svojimi
podložnimi, in vživaš čast in veljavo pri

29

450

ljudeh. Ali ni vse, kar si, kar znaš, in
kar imaš, milošnja tebi od Boga po¬
deljena? Misli, s časnimi dobrotami ob¬
darovana duša! na tisti odgovor, kterega
boš Sodniku precej po smerti dajala zarad
rabe Njegovih darov; in da čem več
talentov ti je od Boga izročenih, tem več
jih bo od tebe tirjal; in gorje tebi! če
nisi s petimi talenti še druzih pet si prido¬
bila! To premišljevanje te mora ponižno
storiti, in vse darove Božje vselej le v po-
vikšanje Božje časti, in v svoje in svojega
bližnjega zveličanje skerbno obračati.

Pa ti, ljuba duša! si prejela od
Boga mnogo milosti, kterik drugi ljudje
pogrešajo. Ti si se noter do sedaj vedno
vsacega smertnega greha obvarovala in
si dospela na poti popolnosti že na visoko
stopinjo. Blagor ti, če si tako srečna! Pa
premisli, da pobožno življenje je še naj
veči dar neskončne milosti Božje. Naj bi
bili naj veči grešniki tvoje milosti prejeli,

451

gotovo bi bili vsi boljši, kakor si ti;
zakaj se torej zanikerni hlapec Božji
povikšuješ? Tako je mislil in govoril o
sebi, o Bogu in o svojem bližnjem po¬
nižni sv. Frančišek. Ko so ga vprašali,
kaj misli sam o sebi, jim je rekel, da
zemlja ne nosi večega grešnika, kakor
je on. In ko vprašajo, kako more kaj
tacega v resnici govoriti, jim tako od¬
govori: Ako bi bil Bog naj nevrednišemu
človeku dodelil toliko in take milosti,
kakor jih je dal meni, gotovo bi bil
veliko popolniši, kakor sem jaz; in ako
bi jaz teh milost ne imel, bil bi hudobniši,
kakor kterikoli človek na zemlji. Kavno
tako ponižno je mislila in govorila o sebi
in Bogu tudi sv. Terezija. Ona je vsa
ponižna vedno tiste milosti in darove pre¬
mišljevala, ki jih je tako obilno od Boga
prejemala, in seje zavoljo tega še bolj poni¬
ževala, ter rekla, da Gospod Bog s temi
darovi le njeno veliko slabost podpira, in

29 *

452

da toliko podpor spričuje ravno njeno
veliko slabost, kakor postavim od vsih
strani podperta hiša kaže, da je slaba.

c)  Vtretjič ponižnosti te uči tudi
tvoja velika znotranja slabost. O ker-
ščanska duša! Bog ti daj milost, da bi
svojo veliko znotranjo slabost tako dobro
spoznala, kakor jo je spoznala ponižna
nuna Marija Serafina, ktera ni imela oči
za nič druzega, kakor le za to, da je
svoje lastne nepopolnosti gledala, nad
svojim bližnjim je pa vsako tudi naj
manjši dobro lastnost zapazila. Zato je
ona prav rada in pogostoma govorila od
svojih slabost, pa od dobrih lastnost
bližnjega. Bog ti daj svojo milost, da bi
svojo znotranjo slabost tudi tako dobro
spoznala, kakor jo je spoznala ponižna
sv. Klara, nuna, ktera je navadno tako-le
govorila: O ljube sestre! ko bi me ve

dobro poznale, bi me zaničevale, in bi
se me ogibale. Močno je želela od vsih

453

ljudi, posebno pa od svojega spovednika
ostro svarjena biti; in ko je zapazila, da je
on ne svari, sije druzega spovednika izvo¬
lila, pa nikoli je ni nihče tako ostro svaril,
kakor je želela svarjena biti, ker tudi v res¬
nici nobenega svarjenja ni zaslužila. Bla¬
gor tebi, o duša! če po zgledu teh dveh po¬
nižnih duš svojo veliko znotranjo slabost
spoznaš, in se zarad nje ponižuješ; zakaj
po sraerti boš visoko v nebesih povikšana.

d)  Včetertič se moraš poniževati
zarad tega, ker je ponižnost naj bolj
zanesljivo znamnje, po kterem se Jezusov
učenec od nevernika loči. Tako potrebna
ti je ponižnost, o duša! da brez nje nisi
vredna kristijana imenovana biti. Celo
neverniki vedo, da je ponižnost znamnje
kristijana. To resnico spričuje naslednja
prigodba: Ko so v Japanskem cesarstvu
kristijane morili, je bil mašnik med mno¬
žico ljudi v taki obleki, kakoršno so na¬
vadno ljudje imeli; torej ga po obleki

454

niso spoznali za kristijana in mašnika.
Ali pripetilo se je, da ga je nevernik
za uho vdaril; in ko se vdarjen nič ne
huduje, ampak krotek in ponižen ostane:
so vsi neverniki iz tega obnašanja precej
spoznali, da je za uho vdarjeni človek
kristijan. Pri tej priči so ga prijeli in
pred sodnika peljali, kjer je svojo ker-
ščansko vero očitno spričal; in zarad tega
spričevanja je prejel mučeniško smert,
po smerti pa častitljiv venec sv. muče¬
nikov v nebesih.

e)  Vpetič ponižnosti te učita, o duša!
Jezus in Marija z besedo in zgledom.
Jezus Kristus ti pravi: Uči se od Mene.
Česa se uči od Njega? Morebiti bolnike
z besedo ozdravljati, morju in vetrovom
zapovedovati, ali mertve oživljati? O,
tega ne. Česa se vendar uči? On pravi:
Uči se od Mene krotkosti in ponižnosti.
Premisli sedaj tudi nektere zglede Njegove
naj globokejši ponižnosti: Bojen je bil

455

v hlevu; Njegova perva postelja na zemlji
je bila na terdi slami v jaslicah; Njegova
poslednja pa na terdem lesu sv. križa.
Preden se je na to poslednjo terdo po¬
steljo vlegel, je hotel še mnogo zaniče¬
vanja in krivic od nehvaležnih Judov
preterpeti. Dopustil je, da Njemu v lice
plujejo, Ga kakor červa z nogami teptajo,
Ga naj večih hudobij tožijo, Ga nečloveško
bičajo, in Njegovo sv. glavo s ternjem
venčajo, in slednjič mora med dvema
razbojnikoma svoj križ na goro Kalvarijo
nesti. Ponižnost je tudi naj lepši čednost
Device Marije, ktera se je ravno takrat
deklo Gospodovo imenovala, kadar ji je
angelj Božji oznanil, da bo Mati Božja
postala; in ko bi ne bila ona tako po¬
polnoma ponižna, bi ne bila nikdar Božja
Mati postala, pravi sv. Bernard.

2. Ker imaš naj tehtniši vzroke se
globoko poniževati, kerščanska duša! lahko
spoznaš, da ti je ponižnost naj potrebniši

4.56

čednost. Da se boš popolnoma prepričala
o potrebnosti te čednosti, premisli nektere
besede svetih učenikov o nji izrečene:
Sv. Tomaž Vilanovijan pravi: »Ponižnost
je mati drugih čednost, ktere so tako
rekoč njeni otroci. Zakaj, če si iz serca
ponižen, si tudi rad drugim pokoren; se
bojiš Boga in bližnjega razžaliti; spo¬
štuješ stariše, vikše in sploh bližnjega;
rad odpustiš razžaljenje in krivice; tipa
nobenega ne razžališ in ne zaničuješ;
si proti vsirn prijazen in pohleven; si
zmiraj vesel, zadovoljen in mirnega serca".
Prav lepo popisuje potrebnost ponižnosti
tudi sv. Avguštin, ki tako govori: „Po-
nižnost ti je tako močno potrebna za
dosego kerščanske popolnosti, da med
vsimi poti, po kterih prideš k popolnosti,
perva je ponižnost, druga je ponižnost,
tretja je ponižnost. In če me stokrat
vprašaš, ti stokrat ravno tako odgovorim".
Dalje pravi: „Ponižnost je podlaga in

457

steber vsih čednost; torej v sercu, v kterern
ni ponižnosti, gotovo ni nobene čednosti,
ampak le kaka podoba njena. Ponižnost
nas naj pripravniše stori nebeške darove
sprejemati; napuh pa že prejete zgubiti 11 .

Da so besede sv. Avguština resnične,
spričuje naslednji strašno žalostni zgled:
Sveti Bernardin Sienski pripoveduje od
device, ki je bila lepota svojega spola,
zgled čistosti in pobožnosti. Pa peklenska
kača je zlezla v njeno serce, in ga je
ostrupila. Devica je prevzetno rekla: Jaz
bi ne hotela, da bi Magdalena v nebesih
bila, ko bi bila taka nečistnica, kakoršna
je ona na zemlji živela! Pa kmalo potem
je grešila, pozneje nečisto živela, in po¬
slednjič nesrečno svoje življenje končala.
Iz tega zgleda lahko spoznaš, kako močno
potrebna ti je ponižnost, če hočeš v
dobrem stanovitna ostati. Na ponižnosti
stoje vse kerščanske čednosti in dobre
dela; kjer ponižnosti ni, ondi ni nobene

458

prave kerščanske čednosti. Kdor misli,
da je nekoliko pobožen, on je prav malo
pobožen; kdor pa misli, da je že svetnik,
on je grešnik. Da te spomin tvojih lepih
čednost in dobrih del v napuh ne zapelje,
ne premišljuj nikdar tistih čednost, ktere
že imaš, ampak vedno glej na tiste,
kterih še nimaš, in prizadevaj si, da si
jih pridobiš. Tudi se ne zanašaj na dobre
dela, ktere si z Božjo milostjo že storila.
To ti zapoveduje sv. Pavel, ki pravi: „Ne
misli, da si že dosegel popolnost, ampak
pozabi, kar je za tabo, in le po tem
steguj svoje roke, kar je pred tabo*.
Filip. 3, 13.

3. Da si boš, o duša! za ponižnost
tolikanj bolj prizadevala, premisli obilno
plačilo, ktero s svojim prizadevanjem do¬
sežeš. Y pervič, če si ponižna, lahko
premagaš skušnjave hudobnega duha. Po¬
nižnost je namreč naj boljše orožje za
premaganje hudobnega sovražnika; zakaj

459

kakor se on celo nič ne more tega orožja
poslužiti, tako se tudi ne more tistim v
bran postaviti, kteri se s tem orožjem
proti njemu bojujejo, pravi sv. Vincencij.
Vdrugič ponižnost ti nakloni Božje var¬
stvo in pomoč. Ker ponižnost Bog ljubi,
zato se On ponižnemu približa, ga varuje
in reši, s tolažbo in milostmi obdaruje;
in potem, ko ga je ponižal, ga k časti
povzdigne, pravi Tomaž Kempčan. Dalje
pravi: Ponižni tudi vedno v miru živi,
dasiravno je zaničevan in zasramovan;
zakaj on v Boga zaupa, pa ne v ljudi.
Tudi ga nihče ne zavida in ne preganja,
ker on ljubi zadnji prostor med ljudmi.
Ponižnemu je tudi uslišanje vsake mo¬
litve od Boga zagotovljeno, zatorej ni
milosti tako imenitne, ktere bi si on z
molitvijo ne sprosil. Ponižni je tedaj
bogat na lepih čednostih in dobrih delih,
zato so mu pa tudi po smerti nebesa
zagotovljena, zakaj Jezus pravi: „Blagor

460

ubogim v duhu (ali ponižnim), zakaj
njih je nebeško kraljestvo' 1 . Mat. 5. Kako
srečna je ponižna duša, ti spričuje na¬
slednji zgled: Janez, mlad Božji slu¬
žabnik, je dvanajst let z veliko zvestobo
in ljubeznijo v pokorščini starega in bo¬
lehnega puščavnika živel, kteri je nalašč
neizrekljivo ostro ž njim ravnal, mu nikdar
ne prijaznega pogleda, ne lepe besede
ni privoščil, nasproti ga pa prav po-
gostoma svaril, grajal in zaničeval. Ko
stari puščavnik na smertni postelji leži,
pokliče k sebi svojega dobrega učenca,
ga prijazno za roko prime, in trikrat
te lepe besede izreče: Bog bodi vedno
s tabo! Potem ga drugim puščavnikom
v zgled postavi, rekoč: Ta mladeneč ni
človek, ampak je angelj zavoljo svoje
ponižnosti.

4. Kaj ti je storiti, o duša! da boš
tudi ti tako ponižna in srečna? Stori po
zgledu tega mladenča: Bodi rada pokorna

461

svojim vikšim, ne le dobrim, ampak tudi
sitnim in čmernim. Če hočeš popolna
biti, ravnaj po zgledu resnično ponižnih,
pobožnih in modrih duš, ktere svoje pri¬
jatelje in prijateljice prosijo, naj jih vselej
tistega pregreška opomnijo, kterega nad
njimi zapazijo. Srečna duša, ktera tacega
dobrega človeka najde, kteri jo vsacega
njenega pregreška opomni, še bolj srečna
pa je, če ga uboga, in se poboljša; zakaj
sčasoma bo popolna. Tak dober prijatelj,
o duša! so tvoji stariši, in tvoj skerbni
spovednik. Ne zameri jim, če te včasih
tudi s terdo besedo posvare, ampak imej
jih za svoje naj veči dobrotnike, bodi
jim hvaležna in ubogaj jih, kar ti reko.
K temu te opominja sv. Dorotej, ki pravi:
„Ce vse poniževanje, zaničevanje in svar¬
jenje ljudi mirno in dobrotljivo sprejmemo,
in verh tega tiste, kteri nas s svojim
jezikom najhujši zbadajo in terpinčijo,
za svoje naj veči dobrotnike imamo, ker

462

nam naj bolj pomagajo, se svoje dušne
bolezni, to je, napuha znebiti, se po¬
boljšati, in večne smerti obvarovati: potem
smo resnično ponižni in na poti popol¬
nosti Kako močno te bo veselilo tako
ponižno ravnanje z ljudmi na smertni
postelji, lahko razvidiš iz naslednjega
zgleda: Zvest Božji služabnik je mogel
v svojem življenji prav veliko zaničevanja
in krivic od svojih tovarišev preterpeti.
Ko na smertni postelji leži, ga njegovi
zoperniki obiščejo; in umirajoči se jim,
kakor svojim naj večim dobrotnikom za
vse od njih prejete krivice priserčno za-
hvaluje, ter reče, da so mu oni naj bolj
pomagali nebesa si zaslužiti. Ljuba duša!
tvoji stariši, spovednik, prijatelj ali pri¬
jateljica te pa le poboljšati želijo; ne za¬
meri jim torej, če te kdaj ostrejši svarijo.

Ker je pa ponižnost naj veči dar
neskončne milosti Božje, prosi vsaki dan
Boga daru prave ponižnosti, po zgledu

468

sv. Alojzija, kteri je vsaki dan ponižne
angelje prosil, naj mu to prelepo čednost
od Boga sprosijo; priporoeuj se tudi za
tega del vsaki dan svoji preljubi nebeški
Materi Mariji Devici, da bi ti Ona to lepo
čednost od Jezusa sprosila. Pa tudi ti,
ljuba duša! si mnogo prizadevaj za dosego
te prelepe Jezusove in Marijine čednosti:
zatajuj samo sebe, spoznaj rada svoje
slabosti in premišljuj Božje popolnosti.
Posebno pa z radovoljnim in veselim
sprejetjem nizkih ali celo zaničljivih del,
kterih se drugi ogibajo, in zlasti z voljno
pokorščino do vikših, sebi enacih, ali celo
nižjih si za to prelepo čednost prizadevaj.
Imej tudi vedno v živem spominu Je¬
zusove prelepe besede: „Kdor se ponižuje,
bo povikšan“. Luk. 18, 14.

464

ČETERTI RAZDELEK.

O pripomočkih h kerščanski
popolnosti potrebnih.

Prigovor o pervem pripomočku.

O svetem premišljevanju, ali o motranji
molitvi.

Ker je sveto premišljevanje eden
naj potrebnišik pripomočkov za dosego
kerščanske popolnosti, in ker je mnogim
tudi sicer pobožnim dušam malo znano
in ni po vrednosti cenjeno: zatorej pre¬
misli, o duša! sedaj nektere potrebne
nauke o njem.

1. Premisli vpervič, da. ti je pre¬
mišljevanje potrebno. Če hočeš tukaj na
svetu popolna in po smerti vekomaj zve¬
ličana biti, moraš vsaki dan pred Božjim
obličjem resno prevdarjati kako versko

465

resnico z namenom, da v svojem sercu
obudiš pobožne djanja ponižnosti, žalosti,
zaupanja, hvaležnosti, zlasti pa ljubezni
do Boga in izročenja v Njegovo sv. voljo.
Da ti je sveto premišljevanje k zveli¬
čanju neobhodno potrebno, te uči sveti
Gregor papež, ki pravi: „Kar je kruh
za telo, to je premišljevanje za dušo;
kar je solnce za oko, to je premišljevanje
za pamet". Sv. Bernard pa o znotranji
molitvi tako govori: „Le po premišlje¬
vanji in molitvi se pride k popolnosti".
Ker je premišljevanje k zveličanju tako
potrebno, zato prav govori pobožni Ro-
driguez, ki pravi: „Še nihče ni resnično
pobožen in svet postal, kdor je premišlje¬
vanje zanemarjal", in slavni kardinal
Belarmin kar naravnost reče: „Ni mo¬
goče kerščansko živeti, ako se znotranja
molitev opušča". To resnico poterjuje
tudi vsakdanja skušnja. Kaj misliš, zakaj
toliko kristijanov v smertnem grehu živi

30

466

in se vekomaj pogubi? Zato, ker nikoli
resno ne premišljujejo, ne, kaj je greh,
ne, kaj je večno pogubljenje, ki je pla¬
čilo greha. In ako bi ti, o duša! sedaj
zamogla vprašati tiste, ki že gorijo v
peklu, zakaj so prišli v pekel, bi ti gotovo
po večem vsi tako odgovarjali: Zato, ker
nismo nikoli mislili na pekel, ter nikoli
resno ne premišljevali, da greh je gladka
pot v pekel.

2 .  Ker je sveto premišljevanje tebi
za zveličanje tako močno potrebno, hočem
te podučiti, kako premišljuj, da ti bo
resnično koristno. Preden ta nauk začnem,
opozorim te še naslednjih okoliščin pre¬
mišljevanja, in sicer: Vpervič premisli,
kteri kraj je pripraven za sveto premišlje¬
vanje? Kraj bodi samoten; ako doma
samotnega kraja nimaš, poišči si ga v
cerkvi, kjer te bode bližava sv. rešnjega
Telesa v pobožnosti zlasti podpirala.
Vdrugič, kar časa za premišljevanje tiče,

467

tako vedi. da je naj pripravniši jutranji
čas, ko vstaneš, ko je duh še naj bolj
živ in serce najmanj raztreseno. Tudi
je prav pripraven pozni večerni ali po¬
nočni čas za premišljevanje, ko je vse
tiho in pri pokoji, preden se k počitku
vležeš. Tako je storil naš Zveličar, in
po Njegovem zgledu so tudi svetniki
prečuli mnogo noči v sveti molitvi. Ti,
ljubi kristijan! ki si kmečkega stanu, ali
v službi, ne moreš po svoji volji časa
za premišljevanje zbirati, ker si večidel
celi ljubi dan vprežen v delo; zato naj
bolj storiš, ako zjutraj, grede na delo,
ffled potjo premišljuješ eno ali drugo
resnico sv. vere. Ko bi tako delal, o
koliko lepega premišljevanja bi lahko
gredoč po stezi opravil! Kako lahko in
obilno bi zamogli premišljevati zlasti pa¬
stirji in pastarice na paši! Premisli, kako
dolgo ti je premišljevati? Če mnogo časa
to sveto delo nimaš, zadosti polovica

BO*

468

ali celo četertinka nre. Toda skerbi, da
zjutranjega ali večernega pre¬
mišljevanja med dnevom ne po¬
zabiš, ampak se ga včasih spominjaš,
in ga nadaljuješ. Kaj naj bo zapopadek
tvojega premišljevanja? Preden premišlje¬
vati začneš, zberi si tisto versko resnico,
ktero premišljevati hočeš. Ktere resnice
premišljevati je tebi naj koristniši? Za
te, bogoljubna duša! ki hrepeniš po po¬
polnosti, je naj boljši premišljevati živ¬
ljenje, terpljenje in smert Jezusovo.

3. Morebiti bi rada premišljevala,
o duša! da bi le vedela, kako se to sveto
delo opravlja. Morebiti se pa koj pre¬
strašiš besede: resno premišljevati; ter
si tako misliš: to delo je le za učene,
svete ali samostanske ljudi, ne pa za
priprostega in delavnega človeka, kakor
si ti? Kesnično je, da je znotranja mo¬
litev kaj visokega, da je delo sv. Duha;
ali sv. Duh posebno ljubi ponižne, ne-

469

učene, priproste ljudi, in jim rad na serce
govori, zato ker Ga pogostokrat raje po¬
slušajo, kakor visoko učeni ljudje. Do
dobrega se boš prepričala, da premišlje¬
vanje ni težavno in neprijetno, ampak
lahko in prijetno, če premisliš nauk, kako
se opravlja. Kako se opravlja premišlje¬
vanje, ali kaj je njegov obseg? Naslednje
tri dela obsega: pripravo, premišljevanje
samo, in sklep.

a)  Pripravo začni s trojno vajo: z
vajo v veri, v ponižnosti in s proš¬
njo za razsvetljenje sv. Duha.
Vse te tri vaje opravi v prav kratkem
času, pa z veliko pazljivostjo. Vpervič
obudi prav živo vero,  da je Bog tebi
vpričujoč. Ta živa vera, da si sedaj pred
obličjem Božjim, te bo raztresenja varo¬
vala; zatorej, če si raztresena, nisi prav
živo obudila djanja vere. Vero tako obudi:
Moj Bog! terdno verujem, da si tukaj
pričujoč, molim Te, dasiravno sem prali

470

in prav nič pred Tvojim veličastvom. —
Potem se pred Bogom prav glo¬
boko ponižaj,  rekoč: V ponižnosti
svojega serca spoznam, da zavoljo svojih
grehov ne zaslužim nič druzega, kot
pekel; ali sedaj jih obžalujem s skesanim
sercem, vse, in zaupajoča na Tvojo ne¬
skončno milost Te prosim ponižno od-
puščenja, da ne zapadem večnemu po¬
gubljenju. Poslednjič prosi za raz¬
svetljenje,  rekoč : Pridi sv. Duh, in
iz ljubezni do Jezusa in Marije razsvetli
moj um, in ogrej moje serce z žalostjo
nad mojimi storjenimi grehi in z lju¬
beznijo do Tebe, o moja naj veči Dobrota!
Poslednjič moli še Češčenomarijo.

Preden premišljevanje začneš, od-
ženi  o duša! proč od sebe vse raz¬
tresene misli,  reci torej s svetim
Bernardom: čakajte od zunaj moje po¬
svetne misli, potem ko premišljevanje
končam, se hočem z vami pečati, če te

471

pa posvetne misli nočejo zapustiti: nič
se za nje ne meni, prav mirno jih od¬
ganjaj, in svoje misli vedno k Bogu po¬
vzdiguj. Satan te morebiti zato ž njimi
nadleguje, da bi tebi premišljevanje pri-
studil; ali ne delaj mu tega veselja,
ravno tako mirno premišljuj, kakor ko
bi od skušnjav nič nadlegovana ne bila.
Sveti Frančišek pravi: Ko bi tudi ves
čas premišljevanja nič druzega ne delal,
kakor raztresenje in skušnjave odganjal,
bi vendar tvoje delo bilo Bogu prav
močno dopadljivo.

b)  Sedaj se začne premišljevanje.
Pri premišljevanji delajo štiri dušne
moči: spomin, pamet, volja in
serce.  Pri premišljevanji stori začetek
dela naš spomin.  Da boš pervo delo
dobro izveršila, o duša 1 pokliči v svoj
spomin vse, kar te vera o resnici uči,
ktero premišljevati hočeš. Če brati znaš,
beri knjigo, ki življenje in smert Jezusovo

472

popisuje, na svitlo dano od družbe svetega
Mohorija. Oe pa brati ne znaš, premišljuj
skrivnosti Jezusovega življenja, terpljenja
in smerti iz molitve sv. roženvenca in
križevega pota. Tudi sv. Terezija je 17 let
vsaki dan nekoliko iz knjige brala, potem
pa čitano resnico bolj živo premišljevala.
Za tem delom nastopi opravilo tvoje p a-
meti,  to je, da si resnico prav dobro
spoznati prizadevaš, in jo na vse razmere
svojega življenja obračaš, ter prevdarjaš,
ktere dolžnosti iz te resnice za te izvirajo.
V ta namen se tako vprašaj: Ktere nauke
si moram iz te resnice posebno k sercu
vzeti? Kako moram sedaj precej živeti
začeti? Zakaj moram to dobro delo sto¬
riti, zakaj tako ravnati? Vprašaj se dalje:
Ali sem dosihmal po tej resnici živela?
Ce nisi prav živela, reci skesana: Ker
sem se dosihmal zoper to resnico pre¬
grešila, priserčno obžalujem svojo pre¬
greho s terdnim sklepom, nikdar več ne

473

grešiti. Kterih sredstev se mi je pa
treba posluževati, da ta svoj sklep zvesto
spol n ujem ?

S tem, da si začela sklep delati, je
že nastopilo delo tvoje volje.  Kakošne
lastnosti mora imeti tvoj sklep, da bo
dober in terden? Mora biti djansk, to
je, skleni, ravno to ali uno storiti ali pa
opustiti. Tvoj sklep  ne sme biti splošen,
ampak poseben;  reci torej: pri teh
priložnostih ... se hočem tega greha . . .
varovati, ali se v tej čednosti... vaditi,
in se teh pomočkov . . . posluževati. Sklepa
ne delaj za prihodnji negotovi čas, ampak
stori ga za tisti dan,  reci tako: danes
hočem to . .. storiti, ali hočem uno slabo
navado opustiti. Sklep mora dobro
vterjen biti;  da bo pa tak, preglej
ob kratkem naj tehtnejši vzroke,
zavoljo kterih si sklenila že danes začeti
tega se varovati in uno storiti. I)a v
dobrem stanovitna ostaneš, skleni tudi,

474

da se hočeš  čez dan v e č k r a t s v o j e g a
storjenega sklepa, ali teh in onih
besed Kristusovih spominjati, ki so te
med premišljevanjem posebno presunile.
Slednjič mora tvoj sklep združen  biti
z obilno molitevjo,  to je, treba je,
da med premišljevanjem veliko, z živo
vero, in naj veči priserčnostjo moliš, da
bi Bog tvoje premišljevanje blagoslovil,
in ti moč dal, storjeni dobri sklep v
djanji izpeljati.

Torej ima med premišljevanjem tudi
tvoje serce  ves čas svoje naj imenitniši
delo, ki obstoji v tem, da vzbuja v sebi
pobožne izdihljeje in svete ob¬
čutke.  Ravno v teh pa obstoji naj veči
korist premišljevanja; zakaj sv. Terezija
pravi: Sama misel na Boga duši malo
koristi; ali priserčno Ga ljubiti, duši
veliko koristi. Ta ljubezen se doseže med
premišljevanjem s pobožnimi zdihljeji in
svetimi občutki, z zaupljivo molitevjo in

475

terdnim sklepom mnogo delati in terpeti
iz ljubezni do Boga. Pri premišljevanji
sta torej djanje serčne ljubezni in serčnega
kesanja tista zlata veriga, ktera dušo z
Bogom sklepata. Eno samo djanje po¬
polnega kesanja iz ljubezni do Boga ti
zbriše, o duša! vse tvoje grehe; kar
spričuje sv. pismo, ki pravi: „Ljubezen
pokrije mnogo grehov". Sam Gospod
zaterjuje, da ne more sovražiti tistega,
kteri Ga ljubi. „Ljubim tiste, ki me
ljubijo". Častitljiva sestra Marija od Križa
je zagledala ognjeno kroglo, ktera je
precej sožgala na njo verženo slamo; in
potem je slišala besede: Kavno tako so
duši vsi grehi odpuščeni, če djanje po¬
polne ljubezni obudi. Sv. Tomaž pa uči,
da si duša z vsakim djanjem popolne
ljubezni novo vikši stopinjo nebeške časti
pridobi. Take djanja zamore duša, v
kteri ogenj popolne ljubezni gori, z ma¬
limi besedami izreči, na primer s temi

476

besedami: Moj Bog! vikši te cenim,
kakor vse stvari. Ljubim te iz vsega
serca! Veselim se Tvojega neskončnega
zveličanja! Želim, da bi te vsi ljudje
ljubili! Yse hočem, kar ti hočeš! Daj
mi spoznati, kar ti hočeš, zakaj jaz hočem
vse po tvoji sveti volji storiti! Stori z
mano, in z vsem, kar je mojega, po
tvoji sv. volji! Te poslednje darovanja
so Bogu naj prijetniši. Sv. Terezija se
je k manjšemu petdesetkrat vsaki dan z
tacimi besedami Bogu darovala.

Bogu naj prijetniši in duši naj ko-
ristniši delo med svetim premišljevanjem
je tudi to: z veliko ponižnostjo in za¬
upanjem k Bogu zdihovati, ter Ga pro¬
siti Njegove milosti, daru raz¬
svetljenja, izročenja v Njegovo
sv. voljo, stanovitnosti  v dobrem
do konca, zlasti pa daru Njegove svete
ljubezni.  Sv. Frančišek pravi, da, če
Njegovo ljubezen dosežemo, ž njo vred

477

tudi vse druge milosti dosežemo; zakaj
duša, ktera Njega iz vsega serca ljubi,
se bo gotovo vsega skerbno varovala, kar
Ga razžali, in bo rada vse storila, kar
Njemu dopade. Prosi torej, o duša! med
znotranjo molitevjo Boga v Jezusovem
Imenu vsega, česar za svoje zveličanje
potrebuješ. Pri tej znotranji molitvi se
bo gotovo Jezusova obljuba nad tabo
spolnila: „Kesnično vam povem, karkoli
bote Očeta v mojem Imenu prosili, vam
bo dal“. Jan. 16, 23. Še enkrat ponovim
te besede: Med notranjo molitevjo obujuj
v svojem sercu pogostne djanja mnogih
svetih čednost; pa vselej, kadar djanje
kake čednosti .obudiš, tudi Boga prosi,
da ti On tisto čednost dodeli, in jo v
tebi pomnoži. Zakaj djanje svetih čednost
je poglavitna reč, ali jedro svetega pre¬
mišljevanja.

če si, o duša! med notranjo moli¬
tevjo suha in merzla ali raztresena, in

478

za obujenje pobožnih djanj svetih čednost
popolnoma nezmožna, ne bodi nepokojna,
ampak vsa mirna tako ali enako zdihuj:
O moj Jezus! usmili se me. O Gospod!
usmili se me, in pomagaj mi. Le tako
govori in prosi, pa prav zaupljivo, in
Bog se te bo gotovo usmilil in te uslišal.
Bog obvaruj, da bi zarad dušne suhote
ali raztresenosti znotranjo molitev kdaj
opustila. Velika učenica znotranje mo¬
litve, sveta Terezija, tako govori: Satan
prav dobro ve, da je tista duša zanj
zgubljena, ktera je stanovitna v znotranji
molitvi. Zatorej naj nikar ne posluša
njegovega šepetanja, kadar ji pravi, da
njena molitev Bogu ne dopade; jaz ji
zaterjujem, da bo gotovo zveličana, če
le v notranji molitvi do konca stanovitna
ostane. Dalje pravi: „Gospod poskuša
svoje izvoljene duše s suhoto duha in
mnogimi skušnjavami. Zatorej če tudi
suhota ves čas tvojega življenja terpi,

479

vendar le nikdar znotranje molitve ne
opusti, zakaj gotovo bo enkrat, če tudi
še le po smerti za te nastopil čas, v
kterem bo tvoja zvestoba obilno popla-
čana“. Sv. Tomaž te tudi tolaži zarad
suhote, ker pravi: Prava pobožnost ne
obstoji v sladkih čutilih, ampak vterdnem
sklepu, vse voljno sprejeti, kar Bog pošlje,
in mu vse dati, kar On od nas tirja.
Tako je molil na oljski gori Jezus, dasi-
ravno je bila Njegova duša zapuščena in
žalostna do smerti.

c)  Kakor začetek, tako ima tudi
sklep  svetega premišljevanja tri dela.
Vpervič se Bogu zahvali  za sprejeto
razsvetljenje; vdrugič Mu resno ob¬
ljubi,  da hočeš storjeni dobri sklep
resno dopolniti; ker pa svojo slabost in
nestanovitnost dobro poznaš, Ga moraš
''tretjič pri ser čn o prositi,  da bi te
'z ljubezni do Jezusa in Marije s svojo
rsegamogočno milostjo podpiral. Iz tega

480

namena moli: Češčenom arij o, in

čast bodi; ali kadar tebi čas pripušča,
tudi litanije lavretanske ali presladkega
imena Jezusovega.

Vse to zamoreš opraviti tudi tako:
V duhu se podaj k Mariji, ji svoj stor¬
jeni dobri sklep povej, ter jo prosi, naj
te ona pelja pred Jezusov prestol, in ker
si ti nevredna uslišana biti, naj prosi
ona za te tistih milost, kterih k stano¬
vitnosti v dobrem naj bolj potrebuješ.
In Jezus bo prošnjo svoje Matere gotovo
uslišal, bo potem zavoljo Marije tudi sam
Svojega nebeškega Očeta za te prosil, kteri
bo prav gotovo Jezusovo in Marijino
prošnjo za te uslišal, in tvoj dober sklep
za tisti dan blagoslovil. Potem moli Ce-
ščenomarijo.

Sveti Frančišek pravi, da si mora
duša pri koncu premišljevanja duhovno
rožo narediti, to je, si kratko jedernato
resnico zapomniti, ktero duša po besedah

481

sv. Bernarda na svoje serce dene, da jo
večkrat čez dan pobožno pogleda, se nad
njeno rajsko vonjavo razveseli in po njej
pokrepča. Taki kratki jedernati zdililjeji
ljubezni in izročenja v Božjo voljo so
silno koristni; in nikdar kakega dela ne
začni in ne končaj brez pobožnega zdih-
Ijeja k Bogu. Posebno, ko imaš prost čas,
ali bolna ležiš, ne pozabi takrat kratkih
zdihljejev k Jezusu in Mariji pošiljati.

Dobro storiš, ako od časa do časa
ta navod prebereš, in premišljuješ: ali
se po njem ravnaš? Ne pozabi tudi vsaki
večer pri izpraševanji vesti se vprašati,
ali si zjutraj storjeni dobri sklep čez
dan spolnovala, in v čem ga morebiti nisi
spolnila? če pa dosedaj še nikdar pre¬
mišljevala nisi, le pogumno se tega dela
loti. V kratkem času boš v njem toliko
tolažbe našla, da ga gotovo nikoli več
opustila ne boš, ako si se ga enkrat
dobro privadila.

31

482

Prigovor o drugem pripomočku.

O molitvi.

Ljubljena duša! bodi prepričana, da
brez molitve se ne moreš greha obvaro¬
vati, in tudi ne tukaj popolnosti, ne po
smerti večnega zveličanja doseči. Premisli
o molitvi naslednje resnice: vpervič, kako
potrebna je tebi, in kako dopadljiva je
Bogu molitev; vdrugič, ktere lastnosti
mora imeti, in vtretjič, kaj , naj bo njen
zapopadek.

HI. Premišljuj pervo resnico: Mo¬
litev je tebi potrebna, in Bogu dopadljiva.

1. Da se boš do dobrega o potreb¬
nosti molitve prepričala, premisli, o duša!
resnico sv. vere, da brez milosti Božje ne
moreš nič dobrega storiti. Bog pa sam
spričuje, da hoče le tistim svoje milosti
deliti, kteri ga bodo za nje prosili; »pro¬
site, in se vam bo dalo“, pravi sv. pismo.
Sv. Terezija pa tem besedam še naslednje

483

pristavi: „Kteri ne prosi, tudi ne prejme
Molitev je tedaj tebi, odraščeni osebi, ne
le zato potrebna, ker ti je od Boga za¬
povedana, ampak tudi zavoljo tega, ker
je naj potrebniši pripomoček k večnemu
zveličanju. Sv. cerkveni učeniki terdijo
vpervič, da je nam molitev od Boga pod
smertnim grehom zapovedana, vdrugič
pa pravijo, da nas zavoljo tega tako
ostra dolžnost veže vedno moliti, ker
brez molitve ne moremo ne v življenji
Božje pomoči, ne po smerti večnega zve¬
ličanja doseči. Naj ostrejši dolžnost pa
veže tebe, o duša ! goreče moliti, če si bila
tako nesrečna, kdaj s smertnim grehom
Boga razžaliti, ravno tako tudi takrat,
kadar si v smertni nevarnosti, ali pa v
kaki hudi skušnjavi, in grešni priložnosti.
Sv. Krizostom terdi, da je nemogoče brez
molitve greha se varovati, in v milosti
Božji živeti. Nemogoče je, pravi on, brez
pomoči molitve krepostno živeti.

31 *

484

Naj bolj dokazuje potrebnost mo¬
litve sv. Tomaž, ki pravi: Po sv. kerstu
je nam molitev brez prenehanja potrebna,
če hočemo v nebesa priti. Zakaj, dasi-
ravno so nam bili pri sv. kerstu grehi od¬
puščeni, vendar moramo vedno skušnjave
premagovati; pa mi bi potrebne moči
ne imeli, da bi jih vselej premagali, ko
bi vedno ne molili. Dalje pravi: Oe smo
bili tudi opravičeni, vendar moramo brez
prenehanja Boga milosti stanovitnosti pro¬
siti, če hočemo do konca brez greha
živeti. Da se o tej resnici popolnoma
prepričamo, le premislimo, da brez po¬
sebne milosti nismo v stanu dalj časa
se smertnega greha obvarovati, in milost
Božjo ohraniti, zato ker smo vedno od
mnogih in hudih sovražnikov obdani, s
kterimi se moramo za posestvo milosti
Božje brez prenehanja bojevati. Ker smo
sami močno slabi, z navadno milostjo
Božjo nismo v stanu svojih sovražnikov

485

vselej premagati, ampak še posebno mi¬
losti, namreč milosti stanovitnosti potre¬
bujemo, ktero pa Bog le tistim podeli,
kteri ga za njo prosijo. To resnico sv. vere
poterjuje tudi skušnja. Pogubljeni so le
zarad tega vekomaj zaverženi, ker niso
molili; ko bi bili molili, bi gotovo ne
bili pogubljeni. Svetniki so se tudi zarad
tega posvetili, ker so radi pobožno molili;
ko bi ne bili molili, bi se ne bili nikdar
posvetili. Sv. Krizostom to resnico s temi
besedami poterjuje: Kdor ne moli, gotovo
zgubi življenje duše, ali milost Božjo.
Puščavniki so se nekdaj med sabo po¬
govarjali, ktera reč je kristijanu k zve¬
ličanju naj potrebniši, in vsi so bili te
misli, da je molitev človeku za to naj
potrebniši reč; zakaj rekli so: če človek
ne moli, mu Bog v skušnjavi ne pomaga,
in gotovo greši in se vekomaj pogubi.

2. Vdrugič, premišljuj, kako dopad¬
ljiva je molitev Bogu. Ko bi tebi, ker-

486

ščanska duša! kak dober prijatelj tako
govoril: Prosi, karkoli hočeš, in ti hočem
dati; povej mi, ali bi ti bil on v stanu
še ktero lepši besedo povedati, da bi ti
velikost njegove ljubezni do tebe spo¬
znala? Praviš, če tako govori, mi naj
bolj pokaže svojo ljubezen. In glej! ravno
te besede sam Bog tebi govori, ko pravi:
„Prosite karkoli hočete, in bo se vam
dalo“. Jan. 15, 7. Zavoljo te obljube
Božje, govori sv. Hilarij, ima molitev
toliko moč pri Bogu, da ga ona tako
rekoč sili, da mora nam vse milosti po¬
deliti, za ktere ga prosimo. Po besedah
kralja Davida smo vsi ljudje berači v
oziru do Boga; ali v naši moči je, da
bogatini postanemo. Prosimo torej Boga
milost, in podeljene nam bodo; prosimo
ga veliko milost, in veliko jih nam bo
podeljenih. Sv. Krizostom tudi uči, kako
naglo nas Bog usliši, ker pravi, da mi
še nismo nehali moliti, in Bog je nas

487

že uslišal, česar nam obeta pri preroku,
ki pravi: „Ko še govorijo, jih hočem

uslišati Iz. 65, 24.

H. Naj važnejši reč pri molitvi
je pa ta, da dobro moliš; zakaj Bog
slabe molitve ne usliši, ampak le dobro.
Kakošna mora biti tvoja molitev, da bo
dobra, o duša?

a)  Vpervič, moli vselej s ponižnim
sercem, zakaj sv. Jakop pravi: „Bog se
prevzetnim zoperstavi, ponižnim pa deli
milost 1 '. Jak. 4, 6. če se nevredno imaš
uslišana biti, in torej prav ponižno moliš,
bo tvoja molitev gotovo nebeška vrata
prederla, ter pred predstol Božje milosti
prišla, in se ne bo spred njega poprej
vernila, dokler se Bog na njo ne ozre,
in je ne usliši. Da od Boga pomoči do¬
sežeš, vselej tako ravnaj: Vpervič ozri
se na svojo nevrednost pred Bogom in
svojo nestanovitnost v dobrem, ker si
svoje dobre sklepe že mnogokrat prelo-

488

mila; in svoji lastni moči popolnoma
nezaupajoča, ozri se na Božjo pomoč in
vsled Njegove obljube prosi pomoči, tako
dolgo, dokler je ne dosežeš.

b)  Ydrugič naj bo tvoja molitev
zaupljiva. K naj večemu zaupanju naj te
spodbada obljuba Gospodova, kteri pravi:
„Vse, karkoli v molitvi prosite, verujte,
da bote prejeli, in se vam bo zgodilo 11 .
Mark. 11, 24. Vsled teh besedi Gospo¬
dovih imej tedaj popolno zaupanje v
Božjo milost, in terdno veruj, da boš
gotovo tiste milosti prejela, za ktere
prosiš; zakaj od tvoje žive vere in terd-
nega zaupanja je uslišanje tvoje prošnje
odvisno. Sv. Avguštin te v tvojem za¬
upanju poterjuje, ker pravi: „Kako se
smeš li bati, da bi Bog tvoje molitve
ne uslišal, ker je On sam, ki je večna
resnica, tako terdno obljubil vsaeega usli¬
šati, kteri Ga prosi? Na drugem mestu
pravi tako: Ali je mogoče, da bi Bog

489

naše molitve ne uslišal, ko nas vendar
tako mnogokrat v sv. pismu k molitvi
priganja? To ni mogoče, zakaj Gospod,
ki je večna resnica, gotovo vselej svojo
obljubo spolni, ter nam tistih milost po¬
deli, kterih Ga prosimo."

Ali ti, o duša! svoje slabo zaupanje
v Boga s tem izgovarjaš, ker praviš, da
si grešnica, in torej Božjega usmiljenja
nevredna? Na ta izgovor ti sv. Tomaž
z naslednjimi besedami odgovarja: Usli-
šanje naše molitve ni odvisno od našega
zasluženja, ampak edino le od Božje mi¬
losti; zakaj Jezus Kristus pravi narav¬
nost: „Prosite, in bote prejeli; zakaj
vsaki, kteri prosi, prejme". Luk. 11, 9.
Velik cerkveni učenik tem besedam še
naslednje pristavi: „Gospod je obljubil,
vsacega uslišati, kteri Ga prosi, ne le
pravičnega, ampak tudi grešnika, če le
moli". Da bi tebi, o duša! ves strah od¬
vzel, je naš usmiljeni Zveličar na drugem

490

kraji poprejšnjim besedam še naslednje
pristavil: »Resnično, resnično, vam povem:
Ako bote Očeta kaj prosili v mojem imenu,
vam bo dal“. Jan. 16, 23. Kakor da
bi bil hotel reči: Vi grešniki, ker ni¬
mate nobenega zasluženja, vsled kterega
bi se zanašati smeli, da bi vas moj Oče
uslišal, storite tako: Prosite v mojem

imenu, to je, zavoljo mojega zasluženja
prosite milosti, in jaz vas zagotovim, da
vam bo moj Oče vse dal, česar Ga prosite.

c)  Sv. Hilarij pa pravi, da uslišanje
naše molitve visi le od naše stanovitnosti
v molitvi, da moramo tako dolgo moliti,
dokler nas . Bog ne usliši, da nam je
torej, potrebna stanovitnost v molitvi.
Zakaj nektere kristijane usliši Bog za¬
voljo perve, druge zavoljo druge, zopet
druge še le zavoljo tretje, ali večkratne
molitve. Ker nam pa ni znano, na ktero
molitev je Bog uslišanje naše prošnje
navezal, torej moramo svojo molitev tako

491

dolgo ponavljati, dokler nas Bog ne
usliši. Zlasti moraš, o duša! stanovitno,
brez prenehanja in do konca svojega
življenja Boga prositi daru dokončne sta¬
novitnosti v dobrem. Tridentinski cer¬
kveni zbor pravi, da te k zveličanju ne-
obhodno potrebne milosti si ne more nihče
z lastnim zasluženjem pridobiti. Sv. Av¬
guštin pa uči, da si jo vsaki s svojo mo-
litevjo pridobiti zamore, to je, da jo go¬
tovo vsaki prejme, kteri zanjo prosi, ne¬
prenehoma in do konca svojega življenja.
Sv. Tomaž pa tem besedam še naslednje
pristavi: Vsaki, kteri hoče naslednjo, in
naj veči milost, to je milost večnega
zveličanja prejeti, mora za njo brez pre¬
nehanja Boga prositi. Bavno to uči tudi
naš Zveličar s temi besedami: „Treba
je vselej moliti, in nikdar ne jenjati".
Luk, 18, 1. In sv. apostelj Pavel pravi:
»Molite brez prenehanja". 1. Tesal. 5, 17.
Sv. Gregor pa tako govori: „Bog nam

492

hoče podeliti stanovitnost, ali On hoče
tudi, da Ga pogostoma zanjo prosimo in
Ga tako rekoč moramo, da nam jo da.

Ul. Premisli, kerščanska duša!
še, česa moraš pred vsem drugim v mo¬
litvi Boga prositi. Naj veči milost Božja,
za ktero moraš pred vsim drugim pro¬
siti, je stanovitnost v dobrem do konca
življenja. Da boš pa milost dosegla, v
dobrem do konca življenja stanovitna
ostati, moraš pred vsim drugim in brez
prenehanja Boga prositi duha molitve,
to je, milosti, vselej z radostjo pa po¬
božnostjo moliti. To milost, naj veči dar
Božji, je Gospod Bog hiši Davidovi dati
obljubil, rekoč: „Hočem izliti čez hišo
Davidovo in čez prebivalce Jeruzalemskega
mesta duha milosti in molitve". Cah. 12 , 10.
Zapomni si, da duh milosti in molitve je
ravno tisti duh; zakaj če imaš duha
dobre molitve, imaš vselej tudi duha
milosti stanovitnosti do konca. Prosi tedaj

493

vedno, o duša! pa vselej goreče Boga
duha molitve, in če pa prejmeš, bodi
gotova, da imaš tudi duha milosti sta¬
novitnosti do konca. Skušnjava te ne
bo zamogla nikdar premagati, zato ker
boš v nji precej z molitevjo k Bogu
pribežala; Bog je pa obljubil te vselej
rešiti, kadar Ga boš z molitevjo pomoči
v skušnjavi prosila.

Ker Bog vsacemu vselej k pomoči
priteče, kteri Ga z molitevjo prosi, za¬
torej se pa tudi ne boš zamogla izgo¬
varjati, o duša! da si bila preslaba,
skušnjave premagati; zakaj sveta cerkev
uči, da Bog nič nemogočega ne ukazuje,
ampak, kadar nam kako reč zapove, nas
opominja storiti, kar zamoremo z na¬
vadno milostjo, in če z navadno milostjo
storiti ne zamoremo, nam veli Ga pro¬
siti posebne milosti, ktere potrebujemo.
Zdihuj torej vedno, kadar te vest zarad
storjenih grehov peče, k Bogu, rekoč:

494

Usmili se me, o Jezus! Pomagaj mi, o
Gospod! in ne pripusti sovražniku, da
me premaga in loči od Tebe. Če prav
pogostoma tako zdihuješ, ne boj se pri
sodbi zaveržena biti. Zakaj nemogoče
je, da bi se te Bog ne usmilil, saj pravi:
„Ako tedaj vi, ki ste hudobni, veste
dobre darove dajati svojim otrokom: koliko
bolj bo vaš Oče z nebes jim dal dobrega
duha, kteri ga prosijo!" Luk. 11, 13.

Kterih drugih reči še prosi, ker-
šeanska duša! pred vsim drugim Boga v
svojih molitvah? Pred vsim drugim Ga
prosi tudi podeljenja vsili tebi naj potreb¬
ni ših čednost, in spoznanja Njegove svete
volje, zato da jo v vsih okoliščinah svo¬
jega življenja vselej tudi spolniti zamoreš.
Prosi Ga priserčno duha krotkosti, po-
terpežljivosti v križih, stanovitnosti v
dobrem in Njegove ljubezni, ktera je
kraljica vsih čednost, zato ker ona vse
druge čednosti za sabo vodi. Sveti Av-

495

guštin te zaterjuje gotovega uslišanja
takrat, kadar Boga za take dobre reči
prosiš, ker pravi: „0 moj Bog! če bi
take Tebi naj dopadljivše prošnje ne
uslišal, ktero molitev bi potem uslišal?
Ti močnejši želiš nam takih milost pode¬
liti, kakor jih mi prejeti želimo!" Sveta
Magdalena Paeiška pravi tudi, da so
Božje želje, nas z milostimi obogatiti, tako
velike, da je nam Bog za našo molitev
tako rekoč hvaležen in sicer zato, ker
Mu z molitevjo pomagamo Njegove go¬
reče želje spolniti, namreč nam milost
podeliti. Ker je molitev Bogu tako pri¬
jetna, nam pa k zveličanju tako močno
potrebna, zato pravi sv. Terezija: „0 ko
bi zamogla na tako visoko goro splezati,
iz ktere bi me vsi ljudje vsega sveta
slišati zamogli, brez prenehanja bi hotla
z najmočnejšim glasom vedno te-le be¬
sede ponavljati: O ljudje! molite, mo¬
lite, molite".

496

O bogoljubna duša! ktera imaš serčne
želje, tukaj na zemlji Boga ljubiti in po¬
polnost, po smerti pa večno zveličanje
doseči: Prosim te, priporočuj se vedno
z gorečo molitevjo Jezusu Kristusu, Ma¬
riji, prečisti Devici, svojemu zvestemu
angelju varim in svojemu kerstnemu po¬
močniku. Brez prenehanja govori v svojem
sercu in z ustmi tako-le: Pomagaj mi,
o moj Bog! Prosi za me, o moja mati,
Marija Devica! Varuj me vsacega greha,
moj zvesti angelj varh! Prosi za me,
moj sveti pomočnik I.! Sv. Leonard Porto-
Mavriški je učil, da ne smemo le enega
trenutka zgubiti, v kterem bi ne ponav¬
ljali s sercem in ustmi teh-le besedi:
Usmili se me, o moj Jezus! usmili se me.
On terdi, da s temi besedami tudi djanje
popolnega kesanja in naj močnejši prošnjo
ponavljamo, s ktero zamoremo greha ob¬
varovani biti. Ta svetnik tudi naznanja,
da je poznal moža, kteri je vedno te-le

497

besede ponavljal: Usmili se me, o Jezus!
Pravi tudi, da je tisti mož celo tristokrat
te besede ponavljal v četertinki ure.

Bogoljubna duša! prosim te, po¬
navljaj tudi ti te ali njim enake besede.
Stori tako: Kadar se zjutraj iz spanja
zbudiš, kadarkoli moliš, sveto obhajilo
prejmeš, kadar delaš, iz hiše greš, ješ,
ali kaj druzega počneš, ponavljaj be¬
sede: usmili se me, o Jezus! usmili se
me! Misli, da takrat hočeš reči: O moj
Jezus! vem, da sem s svojimi grehi že
zdavnej zaslužila v peklenskem ognju
goreti, ali na tvojo neskončno milost in
na neskončno zasluženje tvojega terpljenja
in tvoje smerti vse zaupam, namreč sedaj
odpuščanje, milost ljubezni, po smerti pa
večno zveličanje. Kadar tako k Jezusu
zdihuješ, ne pozabi nikdar, takrat tudi
Mariji Devici se priporočevati, ktera je
zakladnica in delilka vsili milost, kakor
te sv. Bernard opominja, rekoč: Iščimo

32

498

milosti, pa iščimo je vselej po Mariji,
zakaj Bog njeno prošnjo vselej usliši.

Prigovor o tretjem pripomočku.

O pogostni sv. spovedi.

1. Oezarij piše, da nekega dne se
je prikazal satan pobožnemu mašniku;
in ko mu je mašnik v Božjem imenu
ukazal povedati, ktera reč njemu naj veči
škodo dela, je tako odgovoril: Nobena
reč mi ni bolj zoperna in nobena mi
veči škode ne dela, kakor pogostna spoved.
Satan dobro ve, da dalj časa ko ti, ker-
ščanska duša! odkladaš, težej se k spo¬
vedi pripraviš, in bolj se greha privadiš.
Ker ti vsaki, tudi naj manjši greh ne¬
koliko milost Božjo zmanjša, zato tudi
pogostnejši grešiš, in se težej spomniš
svojih storjenih grehov. Meniš pa mo¬
rebiti, če ti svojih grehov pozabiš, da jih
tudi Bog pozabi? Ne misli tega! Čem

.499

dalj časa spoved odkladaš, tem bolj bo
tvoja vest oglušela, in tem manj te k
pokori budila, in tem bolj bo tvoje serce
oterpnelo, da boš poslednjič toliko težej
pravo kesanje obudila in greh zapustila.
Bolezen, ako hitro zdravnika pokličeš,
se večidel lahko odpravi; zastarana, za¬
nemarjena bolezen pa težko kdaj, ali
nikdar ne! Pa kako bi tudi zamogla v
grehu mirno spati? Ali ne vidiš nad
glavo ognjenega meča Božje pravice, in
pod nogami strašnih vic ali pa gorečega
peklenskega brezna? Je mar Bog dolžen
na tvojo pokoro čakati, dokler se tebi
poljubi? „Ne odlašaj k Gospodu se spre-
oberniti, in ne odkladaj od dne do dne;
da kje v kratkem ne skipi njegova jeza!“
Sirah. 5. ps. 2, 13.

2. Pa vedi, bogoljubna duša! da
spoved ni le postavljena za tiste, ki
smertno greše, ampak tudi za tebe, ki
le z malimi grehi Boga žališ; zakaj za-

32 *

500

krament sv. pokore ne čisti le duše ve¬
likih grehov, ampak tudi malih vsakdanjih
slabost, kterih tudi naj popolniši duša
prosta ni. K pogostni spovedi te spod-
bada sveti Frančišek Salezijan, rekoč:
„Kdor hoče popolnoma biti, naj gre k
spovedi vsaki teden, ali vsaj pred vsakim
svetim obhajilom, če tudi ni kriv nobe¬
nega smertnega greha 11 . Če ti okoliščine
ne pripuste se spovedovati vsakih osem
dni, spovej se, če moreš, vsakih štirnajst
dni, ali vsaj vsak mesec. Premisli be¬
sede, ktere je govoril naš Zveličar sveti
Brigiti; rekel je, da duša, ktera hoče
popolna in v ljubezni Božji goreča biti,
ne sme nikdar opuščati, s pogostno spo¬
vedjo se svojih pregreškov in zanikernost
v službi Božji obtoževati in očiščevati.
Gezarij pa pravi, da mora tista duša,
ktera po popolnosti hrepeni, prav veliko
skerb imeti, svojo vest slehernega ma¬
deža greha čisto ohraniti; zakaj le taka

501

cista duša je v stanu na poti popolnosti
napredovati in do popolne ljubezni Božje,
ali zedinjena z Bogom, dospeti. Kolikor
veči je namreč čistost serca kake duše,
toliko močnejši gori v njem tudi ljubezen
Božja.

Ktera duša pa ima čisto serce ? Ali
ne tista, ktera je prosta slehernega ma¬
deža greha? Dokler na svetu živi, ni v
stanu duša slehernega madeža greha po¬
polno prosta biti; toliko srečo doseže še
le po smerti v nebesih. Na svetu pa
tirja čistost od tebe, o duša! naslednji
dve reči: Vpervič, da prav skerbno čuješ
nad svojim sercem, da se kak radovoljni
mali greh v njega ne vleže; vdrugič da
si prizadevaš, kakor hitro ga v sercu
zapaziš, brez odlašanja ga iz njega iz¬
gnati. Da boš pervo pogojo čistosti serca
zvesto spolnovala, imej vedno v svojem
spominu opominovanje Jezusovo, kteri
pravi: „Čujte in molite, da v skušnjavo

502

ne pridete 11 . S čuječnostjo nad svojimi
zunanjimi peterimi počutki, in nad vsim
nagnjenjem svojega serca, posebno pa s
priserčno molitevjo in pogostnim za¬
upljivim zdihovanjem za Božjo pomoč,
boš mnogo skušnjav ali popolnoma ob¬
varovana, ali če pridejo, jih boš večidel
srečno premagala, ter se celo nič ne oma¬
deževala. Ker ti pa vendar ni mogoče,
dalj časa tudi naj manjših madežev grehov
se varovati: zato je prav močno potrebno,
da se s pogostno spovedjo taistih očistiš.

3. Da se boš raji s pogostno spo¬
vedjo svojih madežev očiščevala, premisli
velike koristi dobre spovedi. Kaj ti koristi ?

a)  Ona te očisti tvojih dušnih ma¬
dežev. Kako resnično se duša v dobri
spovedi vsih storjenih grehov očisti, ti
spričuje naslednja prigodba: Mladeneč,
kteri je razuzdano živel, je prosil v sa¬
mostan sprejet biti, da bi se spokoril in
zveličal. Sprednik se hoče prepričati, ima

503

li mladeneč resnično svet namen. Da bi
se o njegovem poklicu prepričal, mu za¬
pove vpričo vsih menihov očitno vse stor¬
jene pregrehe razodeti. Ko ponižni spo¬
kornik svoje grehe glasno pripoveduje,
vidi sveti menih moža častitljive podobe,
kteri je vso popisano polo papirja v svoji
roki deržal, in ko je grešnik greh po¬
vedal, ga je mož na poli zbrisal; in ko
so bili vsi grehi povedani, so bili tudi
vsi zbrisani. Kar se je takrat vidno go¬
dilo, se godi nevidno pri vsaki dobro stor¬
jeni spovedi. Kolikorkrat opraviš vredno
spoved, vselej umiješ svojo omadežano
dušo v dragi kervi Kristusovi; rešiš jo
satanove sužnosti, če se je v njej znajdla;
in nebeški Oče jo sprejme z veseljem z ro¬
kami svoje milosti za svojo ljubo hčer,
in ves dolg ji odpusti, kakor govori pri
preroku Miheju, ki pravi: „Vse naše hu¬
dobije bo Gospod odvzel, in jih vergel v
globočino morja". In pri Ecehijelu pravi:

504

„Vsih njegovih pregreh, ki jih je storil,
se ne bom spominjal

b)  Pogostna spoved pa ne čisti le
tvojega serca vsacega madeža greha,
ampak pomnoži v tebi tudi posvečujočo
milost Božjo, in ž njo ljubezen do Boga.
Zraven tega zadobiš v tem zakramentu
tudi še posebne milosti, ktere ti pomagajo,
da ne zabredeš nazaj v svoje stare grehe,
ter se jih v prihodnje ložej obvaruješ;
tudi svoje hudo nagnjenje ložej prema¬
guješ, si potrebne čednosti in zasluženje
za nebesa pridobivaš. Tako na primer pri
sv. spovedi bo tvoja pamet bolj razsvet¬
ljena, da ložej spoznaš lepoto sv. čednosti;
v tisti meri ko njeno lepoto bolj spoznaš,
se vnema tudi tvoje serce močnejši za
njo, da jo bolj ljubiš; in tudi tvoja volja
vedno terdnejši postaja v vojski zoper
skušnjave, v prenašanji od Boga tebi po¬
slanih težav in v terpljenji ostrega spo¬
kornega življenja. Vredno prejemanje tega

505

sv. zakramenta te že samo na sebi ve¬
liko prelepih čednost uči, kakor na primer:
ponižnosti in pokorščine, ki se težko kje
drugej tako lahko pridobiti zamore. Da
imaš pri spovedi tudi priložnost za na¬
biranje zasluženja za nebesa, ti spričuje
sv. Frančišek Salezijan, ki pravi: „Pri
spovedi si odvezan vsih svojih spovedanih
grehov; zadobiš še več razsvetljenja, da
svoje grehe prav spoznaš, in moč, da se
jih ložej ogiblješ; zadobiš tudi nezmerno
veliko milost, s kterimi si popraviti za-
moreš škodo, ki so ti jo napravili tvoji
grehi. Pri tem se pa še vadiš v po¬
nižnosti, v pokorščini, v kerščanski pripro-
stosti, v ljubezni do Boga in še v mnogih
drugih čednostih, kar pri druzih pobož¬
nostih ni tako lahko mogoče."

c)  Kakor telesna oteklina ne jenja
boleti, dokler se ne predere, in ves gnoj
iz nje ne izteče: tako tudi dušne rane
poprej ne ozdravijo, dokler pri sv. spo-

506

vedi vsega iz njih ne odpraviš, kar je
bilo v njih za dušo strupenega. Pa kakor
telesne bolezni, če se tudi odpravijo,
vendar za sabo kake slabosti popustijo:
ravno tabo pustijo grehi, če so bili tudi
v zakramentu sv. pokore grešniku odpu¬
ščeni, vendar v duši še nektere slabosti,
in tudi nagnjenje v stari greh zopet se
poverniti. In kakor mora ozdravljeni
človek telo povernjenja v staro bolezen
skerbno varovati, in mora iz tistega na¬
mena svoje oslabljene moči z dobro hrano
in odstranjenjem vsake nevarnosti krep¬
čati: ravno tako mora spovedani kristijan
odpravljati iz svoje duše vse ostanke
greha, če želi popolnoma ozdraveti in
se vsacega padca v stari greh obvaro¬
vati. K dosegi tega srečnega stanu ni
za dušo koristniši reči, kakor pogostna
sv. spoved. Zakaj kakor vsakdanja skušnja
spričuje, prejme spokornik, kterisv. spoved
pogostoma opravi, pa ne iz navade, ampak

507

iz svetih želj se resnično poboljšati, razun
odpuščanja grehov, tudi še posebno milost
in pomoč Božjo, s ktero se zamore v
prihodnje ne le vsacega greha, ampak
tudi vsacega nagnjenja k grehu varovati.
Sv. Tomaž pravi: „Sv. pokora ne zbriše
le storjenih grehov, ampak tudi obvaruje,
da v sercu iz novega ne izrastejo". Sveti
Bernard pa pripoveduje iz življenja svetega
Malahija naslednjo prigodbo: Živela je
gospa tako hitre in hude jeze, da je
skorej vsacega razžalila, in torej ne le
Bogu, ampak tudi vsacemu človeku zo-
perna bila. Ko svetnik od nje izve, da
se ni tega greha še nikoli pri sv. spo¬
vedi obtožila, jo k čisti spovedi vsega
njenega življenja spodbada. Sv. Bernard
pričuje, da je bila gospa po sv. spovedi
tako pohlevna, krotka in poterpežljiva,
da je bilo videti, kakor da bi bila neob¬
čutljiva za vsako razžaljenje. Kavno za¬
voljo toliko milosti in tako velike moči,

508

ktero vredna spoved duši podeli, so vsi
svetniki se prav pogostoma spovedovali,
nekteri so se spovedovali vsaki dan, da,
še celo dvakrat v dnevu. Ce se tudi ti,
o duša! tako pogostoma ne spoveduješ,
vendar dolgo časa ne odlašaj se spove¬
dati, zlasti se precej v spovedi očisti,
kakor hitro ti vest kako veči zadolženje
očita.

d)  Poslednjič pomisli, o duša! da
pogostna spoved te ne poterjuje le v
dobrem, in te ne obvaruje le novega
padca v stari greh, ampak ti tudi tvoje
serce naj lepši očiščuje in zaljša. Če se
pogostoma spoveduješ, bolj sveto živiš,
se skerbnejši vsake priložnosti in nevar¬
nosti greha varuješ, in če si kdaj tako
nesrečna, zopet v stari greh pasti, precej
vstaneš. Bolj pogostoma, ko kako sobo
pometeš, ali kako belo sreberno posodo
osnažiš: bolj bo čista, snažna in svitla.
Ge se tako godi s telesnimi rečmi; ali

509

meniš, tista zveličanska kopel, ktero je
nam naš Zveličar Jezus Kristus v zakra¬
mentu sv. pokore za očiščevanje od grehov
postavil, ni zmožna tudi naših duš oči¬
stiti in serce ozaljšati, če se pogostoma
te duhovne kopeli poslužuješ? Sv. spoved
je tudi tisto dušno zerkalo, v kterem
svojo dušo ogleduješ, in vse njene ma¬
deže zapaziš. Kakor bolnik iz tega na¬
mena vse vzroke svoje bolezni skerbno
preiskuje, da jih zarad primernega zdra¬
vila svojemu zdravniku natančnejši od¬
kriti zamore: tako tudi ti, o duša! naj
skerbnejši sprašuješ svojo vest, zato da
zamoreš zarad prejetja vredne sv. odveze
svojemu spovedniku naj natančnejši raz¬
odeti vse svoje misli, želje, besede, dela,
vse svoje skrivne namene, in tudi po¬
polno število svojih smertnih grehov, z
vsemi njihovimi okoliščinami. Ko ogle¬
duješ pri spraševanji vesti vse rane svoje
duše, premišljuješ tudi zraven, kako lepa

510

je bila pred storjenim grehom, kako
ostudno omadežana pa da je sedaj; in
v sercu se ti vžali, da si za svojo edino,
drago dušo tako slabo skerbela, in ji
njeno svitlo belo oblačilo tako po ne¬
marnem omadežala in zapravila. To čez-
natorno kesanje vnema v tebi terdni sklep
resničnega poboljšanja in krepostnega
življenja, ter gorečega prizadevanja za
popolnost in svetost. Če si tako dobro pri¬
pravljena, o duša! prejmeš potem vredno
sv. odvezo, in mnogo odpustkov, s kte-
rimi, kakor tudi s spokornimi deli se vedno
bolj očiščuješ in posvečuješ. Ker ti pa
ni znano, če boš imela posebno milost
Božjo, tudi o svoji smertni uri še spove¬
dati se, zato tudi opravljaj sleherno sveto
spoved, kakor da bi bila poslednja tvo¬
jega življenja.

511

Prigovor o četertem pripomočku.

O pogostnem svetem obhajilu.

1. Kerščanska duša! premišljuj sedaj
veliko srečo pogostnega vrednega sv. ob¬
hajila. Kako močno Jezusu dopadejo
tiste srečne duše, ktere pogostoma prav
dobro pripravljene sv. obhajilo prejmejo,
lahko spoznaš iz naslednjih razodenj: V
življenji sv. Marjete Kortonske je zapi¬
sano, da ji je Gospod razodel, On hoče
njenega spovednika v nebesih s posebno
veliko častjo poplačati, zato ker ji je
pogostno sv. obhajilo priporočal. V živ¬
ljenji častitljivega očeta Antona Tore-ta
je zapisano, da se je on precej po smerti
v veliki svetlobi svojemu prijatelju pri¬
kazal, ter mu razodel, Bog je zavoljo
tega njegovo nebeško čast pomnožil, ker
je svojim spovedeneem pogostno sv. ob¬
hajilo dovolil. Častitljivi sestri Pruden-
ciji Canoni, redovnici, je Bog rekel: Vso

512

tvojo nehvaležnost do mene hočem po¬
zabiti, če boš pogostoma sveto obhajilo
prejemala. Proti sveti Jederti se je pa
Jezus Kristus močno pritožil zoper tiste,
kteri druge od pogostnega sv. obhajila
odvračujejo, rekoč: Ker je moje veselje
pri človeških otrocih biti, in sem ravno
zato ta naj svetejši zakrament postavil:
zato mi tisti moje veselje jemljejo, kteri
duše odvračujejo od sklenitve z mano v
sv. obhajilu. Častitljivi oče Avila je pa
celo terdil, da tisti satanovo službo oprav¬
ljajo, kteri pogostno sv. obhajilo grajajo;
zakaj ker satan ve, da sv. obhajilo duše
naj bolj v ljubezni Božji vnema, ter k
popolnosti vodi; zato jih tudi on od pre¬
jemanja tega sv. zakramenta odvračuje.

2. Sv. Tomaž učenik pa uči, da je
treba k sv. obhajilu se prav skerbno
pripravljati, če hoče duša milosti zado-
biti. On tako govori: Dasiravno je po¬
gostno sv. obhajilo naj boljši pripomoček

513

k sv. življenju, vendar tudi iz med tistih
srečnih duš, ktere v milosti Božji živijo,
ni sleherni brez razločka koristno, ampak
le tisti, ktera ga prav dobro pripravljena
prejme. Zato je tudi sv. Avguštin rekel:
„Prejmi vsaki dan sv. obhajilo, pa tudi
tako pobožno živi, da boš vreden ga
prejeti vsaki dan“.

a)  Ktera duša ne sme prepogostoma
sv. obhajila prejemati? Ti, o duša! ktera
radovoljno male grehe ponavljaš, na
primer, se s premislikom zlažeš, bližnjega
opravljaš, se rada prepiraš, sploh svojega
jezika ne berzdaš, se nečimurno lišpaš,
v svojem sercu nevoljo do kake osebe,
ali pa preveliko nagnjenje do nje gojiš:
če si taka, ne smeš prepogostoma svetega
obhajila prejemati; pa tudi ne prepo-
redkoma, da v dobrem še bolj ne opešaš,
in iz malih grehov v velike ne zajdeš.
Tudi tebi ni dovoljeno prav pogostoma k
sv. obhajilu pristopati, ktera se sicer vsili

33

514

radovoljnih malih grehov varuješ, pa si
vendar ne prizadevaš, da bi v ponižnosti,
pokorščini, zatajevanji in drugih čednostih
napredovala, in tako vedno popolniši
postajala.

b)  Kteri duši pa sme njen spo¬
vednik bolj pogostno, namreč v tednu
trikratno, štirikratno, da celo petkratno
sv. obhajilo dovoliti? Tisti duši, ktera
ne redi v svojem sercu nobenega nag¬
njenja do kake posvetne, tudi le kaj
malo pregrešne reči; ktera se vsakega
radovoljnega malega greha skerbno va¬
ruje, in je poverh tega tudi goreča pri
notranji molitvi, pri zatajevanji vsih svojih
počutkov in svojih slabih nagnjenj.

c)  Kteri duši pa sme spovednik celo
vsakdanje obhajilo dovoliti? Tisti, ktera
je do visoke stopinje svetosti in popol¬
nosti dospela, ktera zamore več ur na
dan pobožno in goreče moliti, in je veči
del vse svoje hude nagnjenja že popol-

515

noma ukrotila. Ta je naj vikši stopinja
popolnosti in svetosti, do ktere zamore
duša na tem svetu priti. Sveti Tomaž
pravi: Če kdo iz lastne skušnje spozna,
da zavoljo vsakdanjega sv. obhajila lju¬
bezen Božja v njegovem sercu raste, in
spoštovanje do tega naj svetejšega za¬
kramenta v njem ne peša, naj vsaki dan
sveto obhajilo prejme.

3. Po kterih vodilih naj se ravna
duša, kar tiče pogostno prejemanje sve¬
tega obhajila? Po naslednjih: Cerkveno
določilo pravi, da mora duša gledati, če
je popolnoma čista vsacega madeža greha,
in kak dobiček da ima od pogostnega
sv. obhajila. Kdo pa to zamore razso¬
diti, ali duša sama, ali njen spovednik?
Tvoja skerb, o duša! naj bo, se za sveto
obhajilo prav dobro pripravljati, spo¬
vednikova skerb je, prav dobro razsoditi,
si li vredna pogostoma, da celo vsaki
dan sv. obhajilo prejemati. Da boš vredna

33 *

516

pogostoma sv. obhajilo prejeti, ti je dvojna
priprava potrebna: daljna in bližnja.

a)  Daljna priprava tirja od tebe,
da nisi na nobeno stvar navezana. Sveti
Avguštin ti to potrebo z naslednjo pri¬
liko pokaže : Misli si, kak imeniten gospod
hoče v tvojo hišo priti. Ali si ne boš
prizadevala vsako mu zoperno reč pred
njegovim prihodom iz hiše odstraniti? Go¬
tovo si boš prizadevala. Eavno tako si
moraš tudi prizadevati, o duša! vsako
posvetno nagnjenje, ktero bi utegnilo
Jezusu zoperno biti, iz svojega serca iz-
tergati, preden On vanj prebivat pride.
Ktera duša hoče pogostnega obhajila
vredna biti, mora svoje serce očistiti
vsega posvetnega nagnjenja. Eavno to
je zapovedal Gospod sv. Jederti, rekoč:
„Ničesar druzega ne tirjam od tebe, kakor
to, da me prejmeš, prazna vsega svojega 11 .

b)  Bližnja priprava za pogostno
vredno sv. obhajilo pa tirja od tebe, o

517

duša! da se večer pred sv. obhajilom s
pogostnim djanjem ljubezni in gorečih
želj pripravljaš. Ko se jutro sv. obha¬
jila zbudiš, precej reci: Kmalo bo Jezus
v moje serce prišel, o kako velika sreča
bo za me! Vabi in kliči Ga torej z ve¬
liko ljubeznijo in gorečimi željami, naj
se poniža skorej v tvoje serce priti, da-
siravno se te sreče nevredno imaš. Potem
se pripravljaj za sv. obhajilo s pobožno
obudo djanj: vere, upanja, ljubezni, po¬
nižnosti in gorečih želj; po bolj naj go¬
vori takrat tvoje serce, kakor tvoje usta.
Ne bom te dalje učil o molitvah po
sv.obhajilu, le toliko rečem in te prosim:
Ne zgubljaj dragega časa po sv. obha¬
jilu s posvetnimi mislimi in pogovori;
zakaj bolj srečnega in milosti polnišega
časa v vsem svojem življenji nimaš, kakor
je tisti čas, v kterem si se ravno sklenila
s svojim Zveličarjem Jezusom Kristusom.
Če te kake posebne imenitne dolžnosti

518

stanu ne odvračujejo, vsaj nekoliko dalj
časa se z Jezusom pogovarjaj.

4. Sedaj premisli, o duša! še ne-
ktere izgovore, s kterimi mlačne duše
redko prejemanje sv. obhajila zagovarjajo.

a)  Nektera duša pravi: Jaz zato
bolj poredkoma k sv. obhajilu pristopam,
ker sem te velike milosti nevredna. Sveti
Ambrož pravi na ta izgovor tako: Ko
bi ta izgovor veljavo imel, bi se ne
smela nikdar obhajati dati, zakaj kteri
ni vreden obhajan biti vsaki dan, tudi
ne bo vreden čez leto in dan obhajan
biti. Ali pa ne veš, da boš toliko bolj
nevredna sv. obhajila, kolikor 'dalj časa
odlašaš ga prejeti? Zakaj kolikor dalj
časa se svetega obhajila zderžuješ, toliko
močnejši rastejo v tebi tvoji pregreški,
ker pogrešaš tiste pomoči Božje, ktero bi
bila ravno pri sv. obhajilu zadobila. Sveti
Tomaž pravi: Ce tudi Bogu dopada tvoje
resnično spoštovanje, in tvoja ponižnost,

519

iz ktere se včasih sv. obhajila zderžiš:
Mu pa še bolj dopada tvoja ljubezen in
tvoje goreče želje, ktere s pogostnim pre¬
jemanjem sv. obhajila razodevaš.

b)  Dalje praviš: Jaz ne vem, ali
sem v stanu milosti Božje, ali ne. Ali
tebi ne zadostuje, da ti tvoj spovednik
dovoli pristopiti? Bi bila morebiti bolj
gotova posestva milosti Božje, ko bi ti
angelj to srečo razodel, kakor, ko ti jo
razodene tvoj spovednik? Ne bila bi bolj
gotova ne, zakaj prikazen angelja bi
utegnila goljufna biti; ti bi namreč mi¬
slila, da te tvoj dobri angelj varh od
obhajila odvračuje, ko bi te namesto
njega odvračeval hudobni angelj. Kolikor-
krat ti torej tvoj skerbni spovednik do¬
voli, tolikokrat pristopi; in ne daj se od
sv. obhajila odverniti, ne tvoji zmoteni
vesti, ne peklenskemu satanu, ne kakemu
sovražnemu človeku. Vedi, da je ni ne-
varniši nepokorščine od tiste, ko ti spo-

520

vednik k obhajilu iti veleva, ti si pa ne
upaš pristopiti; zakaj tvoja nepokorščina
izvira iz pomanjkanja ponižnosti, ker v
tej reči sebi veči razumnost pripisuješ,
kakor svojemu spovedniku.

c)  Izgovarjaš se tudi tako: Jaz se
ne prederznem pogostoma sv. obhajila
prejeti, zato ker se vselej v stare grehe
povernem, in nobenega poboljšanja nad
sabo ne zapazim. Oe zapaziš, da s pre-
mislikom stare, če tudi le male grehe
ponavljaš, in da še celo sklenila nisi
taistih se skerbno varovati, tebi ne sme
noben spovednik pogostnega obhajila sve¬
tovati. Ce pa nobenega nagnjenja tudi
do malih grehov v sebi ne čutiš, in če
grešiš iz človeške slabosti, ne pa s pre-
mislikom; zraven tega ljubiš molitev,
želiš in si prizadevaš popolna biti: le
slušaj, in pojdi vselej k sv. obhajilu,
kadar ti spovednik reče. Tedi, da kolikor
slabeji si, toliko bolj potrebuješ pripo-

521

raočka, kteri te v dobrem krepča. Sveti
Ambrož pravi: Kteri govori, da vedno
greši, naj tudi vedno zdravilo rabi. Praviš,
da poboljšanja na sebi ne zapaziš; ali
ga boš pa potem zapazila, ko sv. obhajila
prejela ne boš? Ali ni silno močna na¬
slednja misel, tebe greha varovati: davej
sem bila pri sv. obhajilu, ali, jutri bom
šla k sv. obhajilu?

d)  Dalje se izgovarjaš: Jaz sem
vsa raztresena, merzla in brez pobožnosti
in gorečnosti. Kaj je pobožnost? Če
misliš, da si le takrat pobožna, kadar
pobožnost občutiš, rečem, da take po¬
božnosti za vredno sv. obhajilo ni treba;
dovolj je, da si terduo sklenila, vse storiti,
kar Bogu dopade. In če tudi takega
sklepa v sebi ne čutiš, ravno zato pojdi
k sv. obhajilu, da ga boš pri sv. obhajilu
zadobila. Sveti Lavrencij Justinijan pravi,
da ta presv. zakrament mnogokrat duši
prav močno koristi, če tudi njegovega sadu

522

ne zapazi. Sv. Bonaventura tako govori:
čeravno si mlačen, in brez pobožnosti,
vendar poln zaupanja na Božjo milost k
sv. obhajilu pojdi; zakaj kolikor bolj si
bolan, toliko bolj potrebuješ zdravnika.
Nikar ne misli, da ga boš toliko po-
božniši prejel, kolikor redkejši. Tisti,
kteri telesno jed redko vživa, jo sicer
slastniši vživa, pa vendar ni tako dobro
rejen, kakor tisti, kteri pogostoma je.
In če se ti redke čase obhajaš, občutiš
sicer veči pobožnost, ali mnogo manj
milost zadobiš, kakor tista duša, ktera
pogostoma sv. obhajilo vredno prejme.

e)  Praviš tudi: Včasih se zato sve¬
tega obhajila zderžim, da drugi ne goder-
njajo in no reko, da se prederznem,
dasiravno sem vsa nepopolna, vendar
pogostoma sv. obhajilo prejeti. Naj drugi
govorijo, kar hočejo, ti pojdi tolikokrat k
sv. obhajilu, kolikorkrat ti je od spovednika
rečeno. Dovolj je, da sv. obhajilo vselej

523

iz dobrega namena prejmeš, namreč zato,
da bi v ljubezni Božji vedno bolj rastla,
ali vsaj se malih grehov bolj in bolj
varovala. Ce te kdo graja zavoljo po¬
gostnega sv. obhajila, odgovori mu z
besedami sv. Frančiška Salezijana tako:
Ljudem dvojne verste je potrebno po¬
gostno sv. obhajilo, namreč popolnim in
nepopolnim ; popolnim zato, da popolni
ostanejo, nepopolnim zato, da popolnost
dosežejo; močnim zato, da močni ostanejo,
slabim pa zato, da močni postanejo;
bolnim zato, da ozdravijo, zdravim zato,
da ne zbolijo. Zavoljo tega moraš tudi
ti večkrat sv. obhajilo prejeti, ker si ne¬
popolna, bolna in slaba.

f)  Zgovarjaš se tudi tako: Nimam
časa se dobro pripraviti za sv. obhajilo.
Morebiti imaš pa časa dovolj za druge
nepotrebne opravke, ali prazne pogovore ?
Ce ti pa opravila tvojega stanu ne dovolijo
se tako dolgo in lepo za sveto obhajilo

524

pripravljati, kakor želiš, ne bodi zarad
tega nepokojna; vedi, da take dela, če
jih iz ljubezni do Boga delaš, ter na¬
mesto pobožne molitve Njemu daruješ,
so tudi in sicer prav dobra priprava za
sv. obhajilo. Sv. Magdalena Paciška je
kruh pekla; ko je pa slišala obhajilni
zvonček, se je precej zamaknila, in ko
se je še testo njenih rok deržalo, je k
sv. obhajilu hitela, da ga ni zamudila.
Če pa že prejšnji dan veš, da drugo
jutro ne boš časa imela se s pobožno
molitevjo za sv. obhajilo pripravljati, se
pa poprejšnji večer z branjem sv. bukev,
ali s sv. premišljevanjem ravno tako pri¬
pravljaj, kakor bi se zjutraj pripravljala,
ko bi časa dovelj imela; ali pa zjutraj
nekoliko poprej iz postelje vstani, da se
vsaj nekoliko malega časa pripravljaš.

g)  Poslednjič praviš: Meni moj spo¬
vednik ne dovoli pogostoma k sv. obhajilu
pristopati. Zakaj ti ne dovoli? Zato, ker

525

v tebi majhne želje po sv. obhajilu zapazi.
Da bi tebe poskusil, ali imaš goreče želje
po Jezusu ali ne, ti pogostnega sv. ob¬
hajila ne svetuje. Ce ti sama ne prosiš
dovoljenja bolj pogostoma Jezusa preje¬
mati, si spovednik lahko misli, da imaš
majhne želje do sv. obhajila, in si no upa ti
bolj pogostno sv. obhajilo priporočevati.
Zakaj vedi, da ta dušna hrana le tistim
dušam mnogo koristi, ktere imajo prav
goreče želje po Jezusu; tistim pa malo
koristi, ktere nimajo željd se z Jezusom
skleniti. Premisli, kaj je storila sv. Ka¬
tarina Sienska takrat, ko ji je spovednik
sv. obhajilo odrekel. Ona je tako-le vpila:
„0 moj duhovni oče! dajte hrane moji
duši; dajte moji duši potrebne hrane".
O, ko bi tudi ti enako hrepenela po
sv. obhajilu, bi ti ga spovednik gotovo
vselej z veseljem dovolil!

Ker noben izgovor nič ne velja,
pristopaj tedaj, bogoljubna duša! z do-

526

voljenjem svojega spovednika pogostoma
k sv. obhajilu. Če se pa vendar še dalje
izgovarjaš, vedi, da tvoj izgovor izvira
ali od tod, ker si na svet še močno na¬
vezana, ker se nočeš še odpovedati ne-
čimurni obleki, posvetnim druščinam, nag¬
njenju do kake osebe, ali reči, z malo
besedami: ker nočeš še vsa Jezusova
biti, vedno po Njegovih naukih in zgledih
živeti, ampak se hočeš še dalje po svojih
spačenih željah in pa slabih zgledih drugih
posvetnjakov ravnati. Če nočeš slušati
Jezusa, ki te kliče k sebi, k svoji službi:
o kako močno se boš enkrat na smertni
postelji, pa prepozno kesala zarad vsacega
svetega obhajila, ktero si bila iz lenobe
zamudila. Neka duša je mogla v vicah
zarad tega terpeti, ker je eno samo sveto
obhajilo iz lenobe zamudila. Vedi, da
večega veselja Jezusu ne storiš, kakor
če ga pobožno pri sv. obhajilu prejmeš;
in torej reci s sv. Magdaleno Paciško:

527

Raji umerjem, kakor iz lenobe svetega
obhajila ne prejmem.

Prigovor o petem pripomočku.

O spominjevanji vsegapričujočnosti
Božje.

Itt. Taja v pogostnem, tako rekoč
vednem spominjevanji Božje vsegapri¬
čujočnosti je podlaga vse kerščanske po¬
polnosti in svetosti. Brez te vaje, ker-
ščanska duša! ne boš nikdar popolna in
sveta, ž njeno pomočjo se boš pa greha
obvarovala, v čednostih rastla, v sveti
ljubezni z Bogom se združevala in po¬
polnost dosegla. Prav velike so koristi,
ktere dosežeš z vednim spominjevanjem
Božje vsegapričujočnosti, in sicer na¬
slednje :

1. Perva korist je ta, da veliko
ložej svoje lastno hudo poželenje, pa
tudi skušnjave satanove in hudobnih ljudi

528

premagaš, če imaš lepo navado Boga
vsegapričujočega se vedno spominjati.
Zakaj, če se podložni skerbno varuje v
pričujočnosti svojega kralja in otrok ali
posel v pričujočnosti svojih starišev in
vikših njihove zapovedi prelomiti: ali ne
boš tudi ti, kerščanska duša! se skerbno
varovala Božje zapovedi prelomiti, če
prav resno misliš, da pričujoči Bog vse
tvoje misli in dela ogleduje in besede
posluša? Od kod je to, da si dosedaj
tako pogostoma grešila? Ali ne od tod,
ker nisi mislila resno, da te vedno Bog
opazuje? Sv. Terezija pravi: Vsa naša
nesreča izvira od tod, ker si Boga daleč
od nas odstranjenega mislimo. Zato pre-
derzni grešnik vedno Boga žali, ker nič
ne premišljuje, da ga Bog vidi. Diokelj,
opat, celo terdi, da človek, kteri na svojega
Boga pozabi, podoben postane ali neumni
živini, ali pa peklenskemu satanu. Zakaj
pa takošen postane? Zato ker je skušan

529

ali od živinske poželjivosti, ali pa od
satana, in ker ne more skušnjavcev prema¬
gati, zato njima sužen in podoben postane.
Misel, da nas ljudi Bog vedno gleda,
je svetnikom tako veliko moč dodelila,
da so vse napade sovražnikov svojega
zveličanja srečno premagali. Sv. Suzana
je v veliki nevarnosti grešiti zapeljivcama
tako govorila: Raji padem brez greha
v vajine roke, kakor pa grešim pred
obličjem Božjim. Sv. Pafnueija, opata, je
grešnica Tajda v greh nagovarjala, rekoč
Tukaj naju nihče ne vidi, kakor sam
Bog. Svetnik reče s prav resno besedo:
Ti veruješ, da te Bog vidi, in hočeš vendar
le grešiti? Grešnico živ spomin Božje
pričujočnosti tako močno presune in pre¬
straši, da precej velika spokornica, in
poslednjič svetnica postane. Ker je živi
spomin Božje pričujočnosti dovolj močan
pomoček, nas vselej greha obvarovati,
zato nas opominja sv. Krizostom, rekoč:

34

530

Vedno se spominjajte, da Bog vidi vse
vaše misli, sliši vse vaše besede, in
ogleduje vse vaše dela: in gotovo ne
bote nikdar nič pregrešnega mislili, go¬
vorili ali storili.

2. Druga korist imenovanega spo¬
mina je pa ta, da se veliko ložej v ker-
ščanskih čednostih vadiš, o duša! če si
misliš Boga tebi vedno pričujočega. Zakaj
se nekje tako hrabro bojuje vojak na
strani svojega mogočnega kralja? Ali ne
zato, ker ve, da ga bo njegov kralj ali
kaznoval ali pa poplačal, kakor si bo za¬
služil? Ko bi se tudi ti takrat, kadar
moliš, ali kaj delaš, živo spominjala, da
so Božje svetle oči na te obernjene in
te ogledujejo, ali bi si ne prizadevala,
vselej pobožno moliti, in vsako delo sto¬
riti s svetim namenom le Bogu, ne pa
ljudem dopasti? Sv. Bazilij te uči, kako
si Boga sebi pričujočega misli, ker pravi:
Misli si, da si v pričujočnosti samih dveh

531

oseb, namreč samo vpričo svojega kralja
in ubozega berača; komu želiš bolj do-
pasti, ali kralju, ali pa beraču? Gotovo
želiš le kralju dopasti, in za berača se
še ne zmeniš: ravno tako želi vedno le
Bogu, ne pa ljudem dopasti.

8. In tretja korist imenovane vaje
je ta, da se toliko ložej in tesneje z
Bogom zediniš, kolikor pogostnejši se ga
spominjaš. Zakaj saj tudi človeka tolikanj
bolj ljubiš, kolikor pogostnejši ga gledaš.
Če človeka, kterega pogostoma vidiš, bolj
ljubiš, kot tistega, kterega malokdaj dobiš
pred svoje oči, dasiravno nad njim tudi
slabosti zapaziš: ali ne bo pogostni živi
spomin Božje pričujočnosti, ker Boga pri
slehernem dušnem pogledu ali živem spo¬
minu vselej lepšega in ljubeznjivsega za¬
paziš, v stanu tvoje duše k veči ljubezni
do Njega nagniti ? Da se bo to zgo¬
dilo, pa ne zadostuje, se le zjutraj in
zvečer Božje pričujočnosti živo spominjati:

84 *

532

temveč potrebno je tisti ogenj Božje lju¬
bezni, kterega z zjutranjo molitevjo v
sercu prižgeš, tudi s pogostnimi kratkimi
zdihljeji djanj ljubezni, zaupanja, kesanja
in darovanja, ves dan živ in goreč ohra¬
niti. Oe tako ravnaš, blagor ti! Zakaj
naj pride čez te žalost ali veselje, nesreča
ali sreča, vedno boš sladki mir v svojem
sercu ohranila. Vedno boš vsa v Božjo
voljo vdana tako govorila: Vse mi je
moj ljubeznjivi Oče nebeški iz naj boljšega
namena poslal.

BI. Ker si se lahko prepričala,
kerščanska duša! da je vaja v spominje-
vanju Božje pričujočnosti tebi naj ko-
ristniši vaja, premišljuj sedaj še ta nauk:
Na ktere načine si zamoreš Boga priču¬
jočega misliti. Misel na Boga vpervič ob¬
deluje tvoja pamet, in vdrugič tvoja volja.
Tvoja pamet ti Boga pričujočega kaže;
tvoja volja se pa želi s pričujočim Bogom
zediniti z djanjem poniževanja, češčenja,

53B

ljubezni in kesanja. S svojo pametjo se
na naslednje načine lahko v Božjo pri-
čujočnost postaviš:

a)  Vpervič si lahko misliš svojega
Zveličarja pričujočega, kteri te povsod
spremlja in gleda. Gledaš Ga z očmi
svoje duše sedaj ko majhno dete v Be¬
tlehemskih jaslicah ; drugikrat Ga gledaš
na potovanju v Egiptovsko deželo; tretjič
misliš, da Ga vidiš, ko v Nazaretu Mariji
in Jožefu delati pomaga; ali si pa misliš,
da Ga vidiš, kako se dš, neusmiljeno bi¬
čati, s ternjem venčati, in kot hudodelnik
na križ pribiti. Če Zveličarja na ta način
premišljuješ, nikar Ga natanko ne pre¬
mišljuj, kaki obraz, barvo ali telesno
velikost da je imel; zadostuje, da si le
misliš, kako v tej ali uni podobi tvoje
misli in dela vedno opazuje, ali tvoje
besede posluša. Sveta Terezija priporoča
si Zveličarja pričujočega misliti v tacih
podobah.

534

i)  Na drugi način si misli vsega-
pričujočega Boga, kteri te neprenehoma
od vsili strani obdaja, in vedno tvoje dela
ogleduje. Zakaj saj tudi zraka ne vidiš,
pa vendar veruješ, da te od vsih strani
obdaja, ker brez njega bi ne mogla ne
dihati, ne živeti: ravno tako terdno veruj,
da te vsegapričujoči Bog od vsih strani
obdaja in gleda, dasiravno Ga ne vidiš,
ker brez Njegove vedne pomoči bi tudi
ne mogla živeti. Vsled te verske resnice
govori sv. Avguštin tako: „Bog ogleduje
vsako djanje, vsako misel, in posluša
vsako besedo vsakterega izmed nas s
toliko pazljivostjo, kakor da bi bil ravno
zato takrat na vse druge stvari pozabil,
da bi le nas toliko natančnejši opazoval.
Kakor je gotova resnica, da Bog vse
opazuje, kar delamo, govorimo in mi¬
slimo: ravno tako gotova je tudi ta res¬
nica, da vse naše dobre in hude dela
v bukve večnega življenja zapisuje, to je,

535

da nič ne pozabi, in da bo soduji dan
oster odgovor od nas tirjal, in potem
bo nas ali večno plačeval, ali pa večno
kaznoval. Pri tem drugem načinu Boga
vsegapričujočega si misliti, ima tvoja
pamet prav lahko delo, dovolj je, da iz
dna svojega serca djanje vere obudiš, ter
tako zdilmeš: O moj Bog! terdno ve¬
rujem, da si tukaj pričujoč. Tudi lahko
še zraven prideneš kako djanje ljubezni,
izročenja v Božjo voljo, svetega namena,
čeznatornega kesanja ali pa kake druge
čednosti.

c)  Tretji način, Boga vsegapričujo¬
čega si misliti, je ta, da se navadiš Ga
gledati vedno v vsih tistih stvareh, ktere
te ravno takrat obdajajo, ktere vidiš,
slišiš ali okušaš. Bog te greje v ognju,
ti sveti s solncem, te redi z jedjo in
pijačo, te pokriva s tvojo obleko, in ti
vedno dobrote deli z vsemi stvarmi, ktere
je vstvaril iz ljubezni do tebe. Navadi

5B6

se torej v vsaki stvari Boga gledati; in
če na kaki stvari lepoto ali dobroto za¬
paziš, misli si, da na stvari le majhen
in slab žarek Božje lepote in dobrote
gledaš. Če učenega ali svetega moža vidiš,
misli, da je v njem le majhen del Božje
modrosti in svetosti. Ce lepo osebo vidiš,
misli si, da gledaš v nji naj manjši del
Božje lepote. Če te okusna jed in pijača
okrepča, misli si, da ti Bog s svojo pri-
čujočnostjo v jedi in pijači tisto prijetnost
zato dela, da bi ti zarad nje svoje serce
raje k Bogu povzdignila, in tolikanj bolj
po večnem nebeškem veselji hrepenela.

Oe si se navadila, o duša! Boga v
sleherni stvari gledati, navadi se še precej
potem, ko te je stvar svojega Stvarnika
opomnila, Njemu tudi darovati djanja
hvaležnosti in ljubezni, zato, ker je On
že od vekomaj mislil na te, in hotel
mnogo stvari vstvariti, da bi ž njih po¬
močjo se povzdignila do ljubezni njiho-

537

vega Stvarnika. Tako so delali svetniki
in svetnice Božje. Sv. Avguštin je rekel:
Uči se ljubiti v stvari njenega Stvarnika,
in ne obešaj svojega serca na stvar, zato
da ne zgubiš Njega, kteri je njo in tebe
vstvaril. Kakor je učil, tako je tudi sam
delal. Vsaka stvar ga je spominjala nje¬
nega Stvarnika; zato je ljubezni do Boga
ves goreč pogostoma tako klical: Ti, o
nebo in zemlja, iri ve vse stvari! meni
vedno tako govorite: Ljubi, oj ljubi vendar
svojega Boga! Oe gledam zvezde na nebu,
ali zelišča na zemlji, zdi se mi, da
vas slišim meni tako očitati: Avguštin!
zakaj si tako pozno začel ljubiti Boga,
vendar saj sedaj ljubi svojega Boga;
zakaj samo zato nas je On vstvaril, da
bi ti Njega ljubil. Tacih misel je bila
pri pogledu stvari Božjih tudi sv. Terezija.
Če je videla morje, rodovitne njive, šum-
Ijajoče potoke ali druge lepe stvari Božje,
zdelo se ji je, da sliši vedno njih glasove,

538

kteri ji očitajo, zakaj da Boga ne ljubi.
Sv. Magdalena Pariška je tudi mislila,
da ji vse stvari oznanujejo Božjo lju¬
bezen. Če je gledala v svoji roki lepo
cvetlico, ali jabelko, je ljubezni vsa na-
vzeta, tako-le vpila: O ljubi Bog! od
vekomaj si mislil na me, in si mislil iz
ljubezni do mene to cvetlico, to jabelko
vstvariti, da bi s temi rečmi meni spri-
čevanje Svoje ljubezni dal. Sv. Salo je
pa s palico po zeliščah in cvetlicah tolkel,
rekoč: Oh, molčite, molčite, vendar, ve
stvari Božje! in ne očitajte mi vedno
moje nehvaležnosti; saj vaš glas dobro
razumem, toda molčite, in dovolite mi,
da smem v miru živeti.

d)  Četerti in naj popolniši način, si
Boga pričujočega misliti, je ta: Navadi
se, o duša! Boga vedno gledati priču¬
jočega v svojem sercu. Ali je pa Bog
resnično v tvojem sercu vedno pričujoč?
Te resnice te zagotovi sam Jezus, ki

539

pravi: „Ako me kdo ljubi, bo moje be¬
sede spolnoval; in moj Oče ga bo ljubil,
in bova k njemu prišla, in pri njem pre¬
bivala". Jan. 14, 23. In sv. apostelj Pavel
pravi: „Vi ste tempelj živega Boga, kakor
govori Gospod: Pri njih bom prebival in
med njimi bom hodil, in bom njih Bog,
in oni bodo moje ljudstvo". II. Kor. 6, 16.
Gotova resnica je, da je Bog v sercu
dobrega kristijana resnično pričujoč; za¬
torej je tvoja dolžnost, o bogoljubna duša!
da se tudi v svojem sercu pričujočega
Boga prav pogostoma spominjaš. Ker je
pa On zarad tega v tvojem sercu vedno
pričujoč, da bi tvojo molitev uslišal, te
varoval, razsvetljeval, vodil, ti svojo lju¬
bezen razodeval, ti usmiljenje in milosti
delil: prizadevaj si torej, Ga pogostoma
razveseljevati z djanji zaupanja, ljubezni,
izročenja in kesanja, ktere mu daruješ.
Na take načine so častili svetniki in
svetnice Božje v svojih sercih prebiva-

540

jočega Boga. Sv. Katarini Sienski so pre¬
povedali njeni stariši, se od ljudi od¬
straniti, in v samoti z Bogom se pogo¬
varjati; ali kaj je ona storila? Ona je
vedno pri vsih delih in v sredi posvetnih
ljudi z dušnimi očmi gledala svojega
Boga v svojem sercu, kot na prestolu
sedečega, in se je vedno ž Njim pogo¬
varjala; pa je tudi zarad tega v kratkem
času naj viši stopinjo svetosti dosegla.
Sveti Henrik Suzo je imel navado pri
vsakem delu si vedno misliti, da je Bog
v njegovem sercu, Kteri ga vedno gleda,
zato je pa tudi med delom vedno prav
ljubeznjivo ž Njim se pogovarjal. Tudi
sv. Jedert je bila v Boga v svojem sercu
pričujočega tako močno zamaknjena, da
je naš Zveličar sv. Mehtildi o njej tako-le
govoril: „Ta od mene naj priserčniši
ljubljena duša vedno vse dela pred mojim
obličjem, in brez prenehanja na to pazi
mojo voljo spolnovati in vse svoje dela

541

k moji časti opravljati". Kaj je hudobnega
mladenča Doziteja od poti razuzdanosti
pripeljalo na pot stanovitne spokornosti
in svetosti? Živ spomin na pričujočnost
Božjo. Ko mu namreč milost Božja da
spoznati hudobijo svojo, poda se kDoroteju
in prosi, mu tak nauk dati, s kterim bi
se posvetiti zamogel. Sv. Dorotej mu reče:
Moj sin! nikdar na pozabi, da si zmeraj
pred obličjem Božjim, in da te Bog vedno
gleda. Sveti Dorotej je potem svojemu
pobožnemu učencu lepo spričevanje dal,
da je ta nauk tako popolnoma spolnoval,
da pri vsih svojih delih, celo v svoji naj
hujši bolezni Boga nikdar tudi en tre¬
nutek ni pozabil. S to pobožno vajo je
pa v petih letih tako visoko stopinjo
svetosti dosegel, da je Bog pobožnemu
puščavnibu razodel: Doziteju je v nebesih
mesto med naj svetejšimi puščavniki pri-
pripravljeno. Kar je ta učenik svojemu
učencu rekel, rečem tudi jaz tebi, bogo-

542

ljubila duša! Nikdar ne pozabi, da si
pred Božjim obličjem, in da te Bog vedno
gleda. Pobožni učeniki terdijo, da včasih,
na primer, v hudi bolezni ali zavoljo
težkega dela ne moreš ne moliti, ne kaj
svetega premišljevati; ali Božje priču-
jočnosti se zamoreš, in si dolžna se vedno
spominjati, in Boga častiti s kakimi krat¬
kimi zdihljeji, s kterimi obujaš djanja
ljubezni, izročenja, darovanja in drugih
čednost.

III. Dosedaj si premišljevala,
kerščanska duša! kako mora tvoja pamet
pogostoma na pričujočega Boga misliti,
sedaj pa premišljuj, kako mora tvoja volja
pri sveti vaji vednega spomina Božje pri-
čujočnosti sodelati. Potem, ko si s svojo
pametjo mirno in s sladkostjo Božjo pri-
čujočnost premišljevala, je tudi tvoja volja
lahko na tri načine delavna pri tej sv. vaji.

a)  Pervi način je ta, da s kratkimi
serčnimi pa jedernatimi zdihljeji svoje

543

serce k Bogu povzdiguješ, da Ga ljubiš,
častiš, po njem hrepeniš, se v Njegovo
sv. voljo izročuješ, se mu daruješ, se
pred Njim ponižuješ, žaluješ in vanj za¬
upaš. Kratke zdihljeje djanj navedenih
čednost svetniki Božji prav močno pri¬
poročajo, ter terdijo, da so pripravniši
dušo v Božji pričujočnosti ohraniti, kakor
celo dolge molitve. Sv. Krizostom pravi:
Kdor pogostoma s takimi zdihljeji k Bogu
kliče, on zapre satanu vrata do svojega
serca, da ga ne more s slabimi mislimi
nadlegovati. Take zdihljeje zamoreš vsaki
čas in iz slehernega kraja k Bogu po¬
šiljati. Taki zdihljeji na primer so na¬
slednji; O moj Bog! nič druzega ne
želim, kakor Tebe. Ravnaj, o Gospod!
z mano, in z vsim, kar je mojega, po
Svoji sveti volji! Tebi se vsega darujem.
Tebe ljubim bolj, kakor sebe. Hočem,
kar ti hočeš. Iz ljubezni do Tebe, se od¬
rečem vsim rečem. Zahvalujem se za vse

544

milosti, ktere sem od Tebe prejel. O moj
Bog! usmili se me, daj mi Svojo ljubezen.
Zaslužim sicer zavoljo svojih grehov pekel;
ali na tvojo milost in neskončno zaslu-
ženje Jezusovo vse svoje zaupanje stavim.
Tvoja sv. volja naj se zgodi vselej, o
Gospod! — Sicer si dolžna, ljuba duša!
vsak čas take zdihljeje k Bogu pošiljati,
posebno jih pa pošiljaj zjutranji in večerni
čas, pred in med molitevjo, in o času,
ko te hoče skušnjavec pri kaki veliki
bolečini v nepoterpežljivost, pri pogledu
ali zaslišanji nespodobne reči v greh ne¬
čistosti zapeljati; in sploh stori to v
vsaki skušnjavi.

b)  Drugi način svojo voljo pri spo¬
minu Božje pričujočnosti v čednostih va¬
diti in vterjevati je ta, da pred vsakim
težkim delom, ktero skorej vso tvojo
pazljivost tirja, da ga prav opraviš, obudiš
svet namen in rečeš: To delo hočem le
z namenom storiti, da bi Boga počastila,

545

in Njemu dopadla. Kadar na delo greš,
ali svojo roko k delu povzdigneš, ali
kadar kako dolgo, težavno pot storiti
misliš, na primer v slabem vremenu
do cerkve, ali ko se k počitku podaš,
ko veš, da ne boš mogla med spanjem
na Boga misliti; stori popred svet namen,
rekši: Gospod! to delo Tebi darujem.
Hočem delati zato, ker je Tvoja volja,
da delam. O moj Bog! naj bo vsa moja
težavna pot, moje težko delo k Tvoji
časti. Kavno tako lepo priložnost svet
namen storiti imaš takrat, kadar slišiš
uro biti, ali kadar bridko martro (sveto
razpelo) pogledaš. Tak svet namen, in
taka sveta želja Bogu dopasti, je naj
pripravniši pripomoček, da se Božje pri-
čujočnosti prav živo spominjaš.

c)  Tretji način svojo voljo vaditi
v čednostih pri spominu Božje pričujoč-
nosti je naslednji: Kadar je tvoja duša

zarad posvetnih opravil močno trudna

35

546

in raztresena, podaj se v tiho stanico
ali sicer samotni kraj, in pogovarjaj se
z Bogom v kratkih priserčnih zdihljejih.
Če je tvoje telo trudno, krepčaš ga z
jedjo in pijačo; ali ne boš tudi svoje
oslabljene duše krepčala s kratkimi zdih-
Ijeji, s kterimi Boga ljubiš, častiš, Ga
kake reči zaupljivo prosiš, ali kak nov
pregrešek pa tudi kake stare, že spo¬
vedane grehe še vedno obžaluješ ? Kadar
koli si zarad mnogih posvetnih opravil
bolj suha, mlačna ali v ljubezni Božji
bolj oslabljena postala, nikdar ne pozabi
takrat, v kako samoto se podati ter ondi
vgasnjeni ogenj Božje ljubezni vnovič
razpihati in vžgati. Zveličanje izvoljenih
v nebesih v tem obstoji, da Boga v obličje
gledajo in ljubijo, ti Ga na zemlji nisi
v stanu gledati v obličje; pa vendar si
izvoljenim že sedaj lahko nekoliko po¬
dobna, namreč v tem, če vse stvari, ki
te obdajajo, pobožno ogleduješ in te tvoja

547

pamet uči Boga spoznati iz vstvarjenih
reči, tvoja prosta volja te pa zmožno
dela Ga ljubiti, častiti in moliti, in s tem
se pripravljaš za nebesa, kjer se boš z
vsemi izvoljenimi združila v hvali Božji
vekomaj.

Prigovor o šestem pripomočku.

O dobrem namenu.

JE. Ima li namen, iz kterega kako
delo storiš, veliko vrednost pri Bogu?
Namen, iz kterega delaš, pri Bogu tvojim
delom vso vrednost da, ali jim jo pa
vzame. Zatorej ti rečem, o duša! Dobri
ali slabi namen, iz kterega delaš, stori
ravno tisto tvoje delo ali Bogu dopad¬
ljivo ali pa nedopadljivo in še celo močno
zoperno; zakaj Jezus Kristus je rekel:
„Ako je tvoje oko čisto, bo vse tvoje
telo svetlo; ako je pa tvoje oko hudobno,
bo vse tvoje telo temno 11 . Mat. 6, 22.  23.

35 *

548

Sv. učeniki terdijo, da v navedenem reku
pomeni Jezusova beseda „oko“ to, kar
imenujemo „namen“; beseda „telo“
pa to, kar „delo“. Po tem takem ima
poprej navedeni Jezusov rek ta-le pomen:
Ako je tvoj namen čist ali dober, ima
tvoje delo zasluženje pri Bogu; ako je
pa tvoj namen hudoben, tvoje delo pri
Bogu nobenega zasluženja nima. Namen
je tedaj poglavitna reč, tako rekoč duša
vseh naših djanj, kteri jim ali življenje
podeli, in pred Bogom veljavo da, ali
jim pa vse zasluženje vzame. Prav velik
razloček je med sodbo, s ktero ljudje,
in med sodbo, s ktero Bog priznava
vrednost kakemu delu. Ljudje prisodijo
tistemu delu naj veči zasluženje, pri kterem
se je človek naj bolj trudil; Bog pa
prisodi tistemu djanju naj veči plačilo,
pri kterem je imel človek naj boljši, naj
popolniši in svetejši namen, iz kterega
je delo storil. Da to resnico bolje spo-

549

znaš, premisli besede sv. Pavla. Povej,
ktera reč v očeh ljudi veči vrednost ima,
kakor smert mučeništva, če namreč člo¬
vek Bogu svoje življenje daruje, ali za
sv. vero svojo kri prelije? In vendar
pravi sv. Pavel, da „ko bi tudi svoje
telo dal, tako da bi gorel, ljubezni pa bi
ne imel, mi nič ne pomaga 1 '. I. Kor. 13, 3.
Ko bi torej ti, o duša! svoje telo zgoreti
dala, pa ne zavoljo Boga, tebi k zveli¬
čanju nič ne pomaga. Sv. učeniki terdijo,
da muke in smert mučeniška ne storijo
duše vredne krone svetih mučenikov,
ampak le sveti namen, ali ljubezen do
Boga, s ktero prenaša ona mučeniško
smert.

To resnico poterdi kraljevi prerok,
ki pravi, do Bogu dobre dela dopadejo
le takrat, kadar so z dobrim namenom
sklenjene, rekši: „Gospod! hočem ti da¬
rovati žgavne darove z muzgo vred“.
Ps. 65, 15. Nekteri Bogu darujejo da-

550

rove brez muzge, to je brez dobrega
namena, brez ljubezni, ali želj Njemu
dopasti; pa za take darove Bog ne mara.
Sv. Magdalena Paciška pravi tudi, da
Bog plačuje le tiste dobre dela, ktere s
sv. namenom delamo; in kolikor boljši
je naš namen, toliko večega plačila je
vredno naše delo. Sv. Avguštin in sveti
Ambrož učita, da naše delo je le takrat
in le tolikanj plačila vredno, kadar in
kolikor želimo ž njim Bogu dopasti.

Dva zgleda svetega evangelija ti do
dobrega spričujeta, da Bog le na namen
gleda, kterega pri naših dobrih delih
imamo. Ko je šel naš Zveličar v hišo
vikšega, ga je spremljevala velika mno¬
žica ljudi. Žena, bolna na kervotoku se
je robu Njegovega oblačila dotaknila,
in Zveličar precej vpraša: Kdo se me je
dotaknil? Sv. Peter odgovori: Učenik!
ljudstvo se gnjete okrog tebe, in vprašaš:
kdo se me je dotaknil? Ali gospod ni

551

govoril od telesnega dotikanja, ampak
od tiste žive vere in goreče pobožnosti,
s ktero se ga je bila dobra žena do¬
taknila. Sveti Avguštin pristavi tem be¬
sedam naslednje: Mnogi se trudijo noč
in dan in delajo, da bi obogateli, se
gnjetejo k Jezusu, pa se ga ne dotak¬
nejo, somu  bolj zoperni, kakor prijetni;
zato ker njih namen Jezusu ne dopade.
Drugi zgled je ta: V tempeljnovo skri¬
njico je položila uboga vdova le vinar,
drugi so pa velike zaklade vanjo pokla-
dali, in vendar je terdil naš Zveličar, da
je ona več darovala, kakor vsi drugi.
Sveti Ciprijan pravi, da je Gospod zato
te besede rekel, ker je On gledal le
svet namen, iz kterega je vdova darovala
svoj vinar.

Prerok Agej tudi spričuje, da tisti,
kteri dobro delo stori, pa ne iz dobrega
namena, je podoben človeku, kteri denar
meče v luknjasto vrečo; kakor tak človek

552

ves denar zgubi, tako zgubi tisti vse
plačilo za svoje dobre dela pri Bogu,
kteri nima dobrega namena zraven. Da
bi svojega zasluženja za dobre dela pri
Bogu ne zgubili, zato nas opominja
Gospod, rekoč: „Glejte, da svojih dobrih
del ne delate pred ljudmi, da bi vas
videli“. Mat. 6, 1. Zakaj če dobre dela
le zarad ljudi delate, bote takrat, ko
bote plačilo od Boga tirjali, zaslišali
strašne besede: „Resnično vam povem,
prejeli ste že svoje plačilo 11 . Prav lepo
je podučil vikši svoje podložne, da si
tisti kristijan nobenega plačila pri Bogu
ne zasluži, kteri pri svojih delih dobrega
namena nima. Y samostanu je mogel
vsaki menih na dan eno plahto izdelati,
ali nekega dne splete eden dve plahti,
in ji dene nalašč na tak kraj, kjer bi ji
vikši, sv. Pahomij, lahko videti zamogel,
zato da bi ga pohvalil. Ko svetnik plahte
zagleda, reče vsim menihom naslednje

553

besede: Glejte! ta vaš brat je danes od
jutra do noči prav pridno delal, pa vse
svoje delo hudiču daroval.

H. Kdaj imaš, o duša! pri svojih
delih dober ali svet namen ? Takrat,
kadar kako delo edino zato storiš, da bi
Bogu dopadla, Njega počastila; ali če
vse iz ljubezni do Boga delaš. Gotovo
bi rada zvedela, kdaj delaš iz ljubezni
do Boga; rada bi namreč tako delala,
da bi tvoje dela pri sodbi Božji zaver-
žene ne bile.

I. Da boš spoznala, so li tvoje dela
resnično dobre, premisli petere znamnja,
iz kterih spoznati zamoreš, ali delaš le
zato, da bi Bogu dopadla, ali ne.

a)  Pervo veselo znamnje, da iz lju¬
bezni do Boga delaš, imaš, če tvoje delo
ni imelo dobrega vspeha, in ti si ravno
tako mirna, kakor ko bi bila svoj namen
z delom popolnoma dosegla. Zakaj, če si
resnično za Boga delala, in vidiš, da Bog

554

od tebe zaželenega vspeha ni hotel, ga
tudi ti nočeš. Ker ti je dobro znano,
da Bog ne bo od tebe odgovora tirjal,
kakošen vspeh je tvoje delo imelo, ampak
vprašal te bo le, ali si ga storila iz na¬
mena Njemu dopasti.

b)  Tudi je prav gotovo znamnje,
da delaš za Boga, če se nad dobrim
delom, ktero je storil tvoj bližnji, ravno
tako razveseluješ, kakor ko bi ga bila
ti sama doveršila: zakaj če resnično nič
druzega ne iščeš, kakor čast Božjo, ti
je ravno tako ljubo, če jo je kdo drugi
povikšal, kakor če si jo ti pomnožila;
dovolj ti je, da je le Bog poveličan.

c)  Oe resnično le za Boga delaš,
si tudi nič ne zbiraš pri delih, ampak
ravno s takim veseljem opravljaš zanič¬
ljivo, kakor imenitno, prijetno, kakor ne¬
prijetno delo; dovolj ti je, da ti je zapove¬
dano od vikših, ker veš, da potem je Božja
volja, da ravno tisto delo doveršuješ.

555

d)  če resnično za Boga delaš, se
tudi nič zato ne zmeniš, ali te drugi
hvalijo ali grajajo; da celo raje slišiš
grajo, kakor hvalo ljudi; dovolj ti je,
da sama veš, da si svoj namen dosegla,
to je, da si delala le za Boga.

Če te ljudje zarad dobrega dela
hvalijo, te morebiti skušnjavec, kadar
njih pohvalo slišiš, k nečimurnosti za¬
peljuje. če tako skušnjavo čutiš, te
prosim: Zarad skušnjave se ne daj opla¬
šiti, da bi dobro delo opustila, tudi se
veliko ne trudi z vajo v nasprotni čed¬
nosti, ampak vsa mirna skušnjavčevega
šepetanja ne poslušaj; velikoveč ga za¬
ničuj, in z besedami očeta .Avila mu
resnobno reci: Prepozno si se priplazila,
peklenska kača, zakaj moje delo je že
Bogu darovano. Če pa kako delo storiš,
ktero drugim v spodbuden, lep zgled
služi, ne boj se, da bi zarad nečimer-
nosti svoje plačilo pri Bogu zgubila.

556

Bogu dopade, če drugi tvoje lepe zglede
gledajo, se ž njimi k nasledovanju spod-
badajo, in tudi po tvojem zgledu Boga
častijo; saj pravi naš Zveličar: „Tako
naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vaše
dobre dela gledajo in vašega očeta ča¬
stijo, kteri je v nebesihLe  vselej
dober namen pred delom stori, in Bog
ti bo gotovo pomagal skušnjavo k ne-
čimurnosti premagati. Da skušnjavo pre¬
magaš, govori s sv. Bernardom, kterega
je tudi satan med pridigo k nečimur-
nosti napeljeval, tako: Zavoljo tebe nisem
dobrega dela začel, pa ga tudi opustil
ne bom; zakaj s svojim delom ne želim
ničesar druzega, kakor Bogu dopasti.
Sveti Frančišek Saverijan je rekel, naj
tisti, kteri ve, da je s svojimi grehi
že zdavnej peklenske kazni zaslužil,
vsako čast, ktero mu ljudje dajejo,
oberne v svojo lastno veliko grajo in za¬
ničevanje.

557

2. Tvoj namen pri dobrih delih,
ktere izveršuješ, zamore v trojnem obziru
dober biti: T

a)  Tpervič, če zato kako dobro delo
storiš, da bi od Boga zanj kako časno
dobroto v plačilo prejela, če na primer
se za to postiš, miloščino deliš, ali svete
maše plačuješ, da bi te Bog bolezni, ne¬
voščljivih jezikov, ali kakega druzega
časnega zlega rešil. Če se zraven tudi
popolnoma v Božjo voljo vdaš, je tvoj
namen dober, vendar nepopolen, ker le
časne dobrote poželuješ.

b)  Tvoj namen je tudi dober, če
dobro delaš, zato da bi za svoje grehe
Bogu zadostovala, ali zaslužene časne
kazni zbrisovala; ali pa da bi od Boga
duhovne darove, svete čednosti, vikši za-
služenje in lepši čast v nebesih dosegla,
če s takim namenom dobro delaš, je ta
tvoj namen veliko popolniši, kakor po¬
prejšnji.

558

c)  Če pa s svojimi dobrimi deli ne
nameruješ ne časnih, ne večnih dobrot
doseči, ampak edino le Bogu dopasti,
Njegovo sveto voljo spolniti: takrat je
tvoj namen naj popolniši in naj svetejši,
kterega edinega tudi vsi izvoljeni v ne¬
besih imajo. O tacih popolnih dušah
govori sveti Frančišek Salezijan tako-le:
Take duše se ne očiščujejo z namenom,
da bi bile čiste, se ne zaljšajo z čed¬
nostmi, zato da bi bile lepe, temuč edino
zato, da bi svojemu nebeškemu Ženinu
dopadle. Popolno zaupanje v svojega
Ženina jih reši vsega strahu zarad svojih
nepopolnost. One delajo vse le zato, da
bi Bogu dopadle; ker vedo, da bi jih
celo namen vse delati v veči čast Božjo,
utegnil v to nečimurno misel zapeljati:
da so one s svojimi deli Božjo čast po¬
množile. Če pa pri vsih delih nič druzega
ne iščejo, kakor Božjo voljo in dopada-
jenje, se niso v stanu z nobeno nečimurno

559

mislijo pregrešiti. Vedo tudi, da niso v
stanu Bogu veči časti storiti, kakor če
Njegovo sveto voljo spolnujejo.

3. Skerbi, o ljubljena duša! da boš
vse svoje dela z namenom izverševala
Bogu dopasti. Gospod pravi, da hoče
tiste duše celo za svoje ljube sestre in
neveste spoznati, in da njegovo serce
s pušico ljubezni ranijo, da jih mora
ljubiti, ktere delajo edino le z namenom
njemu dopasti. V visoki pesmi pravi
Gospod: „Ti si ranila moje serce, moja
sestra, moja nevesta! ti si ranila moje
serce z enim svojih oci“. Beseda oko
pomeni po razlagi sv. učenikov tisti edini
namen, kterega duša pri vsih svojih delih
ima, namreč le Bogu dopasti, in le Nje¬
govo sv. voljo spolnovati. Ta sv. namen:
Bogu dopasti, posveti vse tvoje dela, in
stori tudi tvoje naj manjši opravila več¬
nega plačila vredne.

560

Časti vredna sestra Beatriks, perva
duhovna hči sv. Terezije, je rekla, da ni
reči na svetu tako velike vrednosti, s
ktero bi se zamoglo poplačati tudi naj
manjši delo, ktero zavoljo Boga storimo.
Gotovo resnico je govorila, zakaj vsako
djanje ljubezni Božje je večnega plačila
vredno. Zato pa pravi Bodriguec, da
dober namen čudeže dela, on spremeni
take dela, ktere niso videzno nobenega
plačila vredne, v dela, ktere so pred
Bogom naj večega plačila vredne. Kaj se
dozdeva ljudem manjšega plačila vredno,
kakor na primer: jesti, spati, delati ali se
kratkočasiti? Stori pa, kerščanska duša!
te videzno nič vredne dela s tem sv. na¬
menom : Božjo voljo spolniti, Bogu do¬
pusti, in v tistem trenutku, ko si dober
namen storila, so te tvoje dela vse po¬
svečene in večnega nebeškega plačila
vredne postale. Kavno to resnico spriča
tudi sv. Avguštin, kteri pravi, da dober

561

namen čudež stori, ker majhno reč v
veliko spremeni. Tako na primer: Če si
močno ubožna, o duša! in zamoreš le
prav majhno miloščino podeliti; ti pa daš,
kar zamoreš, ali če nič dati ne zamoreš,
pa želiš veliko dati, in vse to storiš le
z namenom Bogu dopasti: si ti prav
veliko darovala, in tvoj dar je večnega
plačila vreden.

4. Ker si se iz vsega dosedaj nave¬
denega lahko prepričala, kerščanska duša!
da dober namen vse tvoje, tudi naj manjši
dobre dela večnega plačila vredne stori:
ne pozabi torej ga pogostoma obujati.

a)  Obudi ga zjutraj, ko nov dan
začneš, in daruj vse dela vsega dneva
Bogu, sklenjene z vsemi deli, ktere je
naš Zveličar na zemlji storil; zakaj tvoje
dela Mu bodo mnogo dopadljivši, ko bodo
sklenjene z Njegovimi deli.

b)  Ponovi ta svoj zjutranji dobri
namen tudi čez dan pred vsakim irne-

36

562

nitnišim delom, na primer: pred rnoli-
tevjo, preden sv. mašo Bogu daruješ,
preden k sv. obhajilu pristopiš.

c)  Ponovi ga tudi pri manjših rečeh,
na primer: preden kako malo delo pričneš,
h kosilu ali k večerji greš, ali kak pri-
puščen kratek čas vživaš. Beci takrat te
ali tem enake besede: Ne iščem svoje,
ampak le tvoje dopadajenje; ne želim,
da se zgodi moja, ampak tvoja volja
naj se zgodi, o moj Bog! Pobožni mož
je imel lepo navado pred vsakim delom
k nebesom pogledati, in nektere besede
pregovoriti. Ko ga vprašajo po vzroku
njegovega ravnanja, jim tako odgovori:
Da ne bom zastonj delal, ampak od Boga
za vsako delo poplačan, zato pred delom
rečem, da bom zato delal, da bi Njemu
dopadel, da bi Njegovo sv. voljo spolnil;
in terdno zaupam za moje naj manjši
dobro delo nebeško plačilo prejeti. Tudi
med delom včasih svoje oči k Bogu

563

povzdigni, o duša! ter pred storjeni
dober namen ponovi. Tako je delala
sveta Magdalena Paciška; in da bi tudi
njene duhovne sestre tako delale, zato
je mnogokrat med delom ktero sestro
vprašala, rekoč: Zakaj delaš to delo?
In če ni precej odgovorila, da iz lju¬
bezni do Boga dela, jo je nekoliko po¬
svarila. Če opravljaš dolžnosti svojega
stanu, in svoje delo Bogu daruješ, ne bodi
žalostna, če ne utegneš mnogo moliti:
s takim delom Boga ravno tako počastiš,
kakor z molitevjo. Oče Alvarec je bil
žalosten, da ni utegnil moliti zarad vednih
opravil; ali Bog mu je rekel: Če ne
moreš z mano govoriti, naj ti zadostuje,
da jaz tebe za svoje dela potrebujem.

Preišči, o ljubljena duša! če si
imela dosedaj pobožno navado svoje dela
z dobrim namenom posvečevati, ali ne.
Blagor ti, če si jo imela: zakaj vsi tvoji
dnevi in vse tvoje noči so polne Bogu

36 *

564

prijetnih del. Oe pa dosedaj nisi imela
te lepe navade, žaluj, da si se mnogo
trudila, pa morebiti brez zasluženja za
nebesa; pa tudi terdno skleni dober
namen vprihodnje pogostoma delati. Če
se bo to zgodilo, boš zaslišala od Sodnika
vesele besede: „Blagor tebi, dobra in
zvesta duša! ker si bila v malem zvesta,
te bom čez veliko postavil, pojdi v ve¬
selje svojega Gospoda 11 . Mat. 25, 28.

Prigovor o sedmem pripomočku.

O zaupanji v priprošnjo Marije , pre-
čiste Device.

Kerščanska duša! ti si dosedaj svojo
kerstno nedolžnost še vedno obranila, ali
si bila pa tako nesrečna, da si jo z
grehom že zgubila. Imej prav veliko za¬
upanje v priprošnjo Device Marije, če si
bila dosedaj vedno v milosti Božji; pa imej
tudi zaupanje, če si bila kdaj grešniea.

565

3C. Ali smeš tudi ti, o duša! v
priprošnjo Marije Device veliko zaupanje
imeti, ki si bila kdaj velika grešnica?
Tudi ti naj veči zaupanje v njeno pri¬
prošnjo imej; zakaj katoliška cerkev oberne
na Marijo Devico besede sv. pisma, ktero
pravi: „Kdor najde mene, življenje najde,
in bo prejel zveličanje od Gospoda 11 .
Prip. 8, 85. To je: Kteri mene najde,
namreč z velikim zaupanjem in z resnično
pobožnostjo do mene, bo našel v tem
življenji milost, po smerti pa večno zve¬
ličanje. Sv. Antonin te podpira v tvojem
zaupanju do Marije, ker pravi, da bodo
gotovo zveličani vsi tisti, ktere mogočna
nebeška Kraljica brani. Sv. Bonaventura
tudi terdi, da vse tiste kristijane na zemlji,
ktere Marija Devica varuje, spoznajo vsi
nebeščani za svoje prihodnje nebeške to¬
variše; in da je vsaka duša zapisana v
bukvah večnega življenja, ktera ima
znamnje služabnice Marije Device; tako,

566

da znamnje Marijine služabnice je go¬
tovo znamnje tudi večnega zveličanja.

1. Zakaj ima pa duša, ki je Mari¬
jina služabnica, tako veliko gotovost več¬
nega zveličanja? Na to vprašanje od¬
govori sv. Bernard, kteri pravi, da je
nemogoče, da bi bil pravi in stanovitni
častivec Device Marije pogubljen, zato
ker njej ne manjka ne moči, ne volje
ga zveličati. Sveti Teofil škof to resnico
tako razjasnuje: Sina Božjega močno
veseli, ako vidi, da Ga Njegova Mati
kake reči prosi; in vse ji dovoli, kar¬
koli Njega ona prosi; zakaj s slehernim
spolnjenjem njene prošnje ji povračuje
tisto dobroto, ker je od nje Svoje sveto
Meso sprejel. Sv. Brigita ravno to res¬
nico spričuje, ker pravi, da je slišala
Jezusa naslednje besede govoriti: Moja
ljuba Mati! prosi, karkoli hočeš, zakaj saj
veš, da ne morem nobene tvojih prošenj
zavreči. Potem ji je še rekel: Ti nisi

567

meni nikoli nič odrekla, dokler sem bil
pri tebi na zemlji; spodobi se torej, da
tudi jaz tebi, ki si pri meni v nebesih,
nobene prošnje ne odrečem.

2 .  Ker Marija s svojo prošnjo pri
Jeznsn vse premore, zato tebi, o grešnik!
sveti Gregor z naslednjimi besedami za¬
upanje daje: Ne obupaj nikdar nad svojim
zveličanjem, če ti vest tudi brezštevilnih
in velikih grehov očita; zakaj ako le
skesan in v zakramentu sv. pokore očiščen
k Mariji pribežiš, te bo ona gotovo s
svojo priprošnjo pri Bogu zveličala. Zato
kliče ta svetnik k Mariji tako-le: O Mati
mojega Boga, ti si nepremagljivo močna
in dobra, zato se tudi ne dd premagati
tvoja dobrota z nobenim, tudi z naj
večim številom naj ostudniših grehov.
Nič ne more tvoji moči zoperstati; zakaj
Stvarnik spozna tvojo čast za Svojo čast,
zato ker si ti Mati Njegova. Sv. Peter
Damijan pa pravi: Ti pri Bogu vse za-

568

moreš; ti zamoreš tudi obupljive duše z
zaupanjem večnega zveličanja krepčati.
Zatorej tebi, o spokorna duša! rečem:
Kadar te hoče satan v obupanje nad
Božjo milostjo zapeljati, oberni se vselej
z zaupanjem k Mariji, in zdihni k nji,
ter reci ji z besedami sv. Germana: O
Marija! ti si vsegamogočna s svojo
prošnjo pri Bogu, ti zamoreš nas greš¬
nike zveličati, da celo prositi ti ni treba
za nas pri Bogu, ker si Njegova Mati,
ti si namreč Mati večnega življenja.

3. Premišljuj sedaj, o duša! še na¬
slednjo za te tolažbe polno resnico:
Marija ima naj gorečniši želje svojim
častilcem v vsih potrebah pomagati. To
resnico spričuje naslednja prigodba: Ne¬
kega dne je rekla prečista Devica sveti
Brigiti: Vsi me imenujejo Mater milosti
Božje in po vsi pravici me tako ime¬
nujejo ; zakaj po milosti Božji sem Mati
Njegovih milost postala. Besnične so te

569

besede; zakaj le milost Božja je nam
tako mogočno Pomočnico darovala, zato
ker nas hoče vse vekomaj zveličati. Ravno
zato je tudi Marija sv. Brigiti k prejšnjim
besedam še naslednje pristavila: Gotovo
bo tisti nesrečen, in vekomaj pogubljen,
kteri sicer za moje veliko usmiljenje ve,
pa se hoče vendar pogubiti, zato ker se
noče meni priporočevati; ko mu je dobro
znano, da bi se s priporočevanjem v mojo
priprošnjo lahko izveličati zamogel.

Prav lepo govori od usmiljenja Ma¬
rije Device Rihard od sv. Viktorja, ki
pravi, da je Marijino serce tako polno
usmiljenja do nas grešnikov, da pri po¬
gledu naše revščine nam precej pomaga,
in da ji je celo nemogoče naših potreb
gledati, in nam ne pomagati. Od te
resnice nas prepriča tudi sv. pismo, ktero
pripoveduje, da je Marija v Kani Gali¬
lejski na ženitnini, sama od sebe svo¬
jega Sina Jezusa prosila, naj revnim

570

ljudem vina preskerbi, kterega niso imeli,
rekoč: „Vina nimajoin  On je vodo
čudežno spremenil v vino. Sveti Bona¬
ventura k tej prigodbi naslednje besede
pristavlja: Če je Marija toliko usmiljenje
z žalostnimi imela, ko je še po zemlji
bodila, koliko veči usmiljenje ima ona
z našimi revami sedaj, ko nas iz nebes
gleda, in naše velike potrebe veliko bolj
pozna, kakor jih je nekdaj poznala, ko
je še po zemlji hodila.

4. Ne pozabi torej, o duša! nikdar
priporočevati se Mariji, ker veš, da ta
ljubeznjiva Mati je vedno pripravljena
vsakemu pomagati, kteri se ji priporo-
čuje. Sveti Viktor pravi, da ima Marija
tako močno usmiljeno serce, da pri po¬
gledu naših potreb celo ne čaka, da bi
jo pomoči prosili, ampak nam že popred
pomaga, preden jo prosimo. Zato kliče
sv. Bernard tako: Zakaj se bojimo, da
bi nas Marija ne tolažila, če se ji pri-

571

poročamo, ko še celo grešnikov išče, ker
bi jim rada k zveličanju pomagala? Neka
svetnica je imela navado tako-le govo¬
riti : Marija je primorana nam milost
podeliti in sicer s tisto prošnjo, s ktero
jo milost prosimo. Zato pravi sveti Bo¬
naventura, da ima Marija tako močne
želje nam sedaj v življenji pomagati, in
po smerti nas v nebesih zveličane gle¬
dati, da je celo razžaljena ne le od tistih,
kteri jo očitno in nalašč žalijo, ampak
razžaljena je tudi od tistih, kteri je no¬
čejo milosti prositi.

Da boš še veči zaupanje v Marijo
stavila, premisli, o duša! ktero je sedaj
njeno vedno opravilo v nebesih? Njeno
opravilo v nebesih je grešnikom usmi¬
ljenje sprositi. Sveta Brigita pripoveduje,
da je nekega dne slišala Jezusa svoji
naj svetejši Materi take-le besede reči:
Moja ljuba Mati! prosi mene, karkoli
hočeš, in uslišana boš. In česa je ona

572

prosila? Nič druzega Te ne prosim, o
moj preljubi Sin! je rekla, kakor skaži
usmiljenje vsim ubogim grešnikom. Iiotla
je reči: Ker si mene naredil Mater mi¬
losti, in pribežališče grešnikov: zatorej
te prosim, skaži jim svojo neizrečeno
milost. Dionizij Kartuzijanski pravi: Ker
nedolžni ne potrebujejo tolike pomoči,
kakor grešniki; zato je Marija imenovana
posebno priprošnica tistih grešnikov, kteri
k nji pribežijo. Zato pa tudi sveti Bo¬
naventura grešnikom serenost vdihuje,
rekoč: Ubogi grešniki! ne obupajte,
ampak povzdignite svoje oči k Mariji;
bodite serčni, in zaupajte v svojo mi¬
lostljivo nebeško Mater, ktera vas bo
gotovo zveličala. Beci torej, o grešnik!
s sv. Tomažem: Pomagaj mi, o Marija,
pribežališče grešnikov! zakaj jaz sem med
vsimi naj veči in naj nesrečniši grešnik.

5. O ko bi hotli vsi grešniki k
Mariji pribežati s terduim sklepom svoje

573

življenje poboljšati, ali meniš, o duša!
da bi bil kdo pogubljen? Le tisti bo
pogubljen, kteri k Mariji ne pribeži.
Sv. Brigita je slišala Jezusa svoji ma¬
teri naslednje besede reči: Se celo satana
bi se ti usmilila, ko bi te ponižno prosil.
Resnično bi se ga usmilila, in bi mu
milost sprosila; ali ta prevzetnež se ne
bo nikoli poniževal, zato bo pa zmiraj
v peklu ostal. Z unimi besedami je hotel
Kristus reči, da Marija vsakteremu greš¬
niku k zveličanju pomaga. Zato kliče
sv. Bernard tako: Ta mogočna Kraljica
nobenega grešnika ne zaverže, če je nje¬
gova duša zarad grehov tudi naj ostud-
niši; če le nesrečnež svoje roke k njej
povzdiguje, ga ona za nje prime, in iz
brezna obupanja potegne. Marija je sveti
Brigiti tudi rekla, da ni tako zaverže-
nega in od Boga zapuščenega grešnika
na svetu, kteri bi se k Bogu oberniti

574

in pri Njem odpuščanja zadobiti ne za-
mogel, če le k njej pribeži.

Ker Marija grešnikom tako rada
pomaga, zato jo sveta cerkev pozdravlja
zlepim priimkom: „Naše Upanje!“ Zakaj
se pa Marija imenuje „naše Upanje ?“ Ker
je Bog vse zaklade in dobrote, katere
nam podeliti hoče, v Marijine milostne
roke položil: zato tudi On hoče, da vse
milosti, ktere nam želi podeliti, po njenih
milostljivih rokah do nas pridejo. Za¬
voljo tega jo imenuje ta svetnik tudi
vzrok svojega upanja. Ker je tedaj Ma¬
rija upanje in zveličanje tistih, kteri jo
pomoči prosijo, da bi bili zveličani: za¬
torej te opominjam, o duša! s svetim
Bonaventurom: Kliči jo na pomoč po¬
sebno takrat, kadar si v strahu veko¬
maj zaveržena biti, reci ji tako: V tebe,
o mogočna Kraljica! zaupam in ne
bom osramotena vekomaj; na tebe, o
moje Upanje! se zanesem, da me boš

575

večnega pogubljenja rešila in vekomaj
zveličala.

6. Sveti Anzelm pravi, da resnični
častivec Marijin ne bo nikdar pogubljen;
dovolj je, da Marija le enkrat svojega
Sina za njega prosi, in mu reče, da ga
hoče zveličanega videti. Toda zapomni
si, o grešnik! da le resnični ča-
stivee Marijin ne more pogubljen
biti.  Da ne boš torej mislil, da sploh
noben častivec Marijin ne more pogub¬
ljen biti, zato pristavi sv. Anzelm splošni
besedi: noben še posebno besedo: resnični,
to je tak častivec, kteri ima resnično
voljo svoje življenje poboljšati in Boga
nikdar več z grehom ne žaliti. Tako je
učil sv. Gregor VII., kteri je Matildi gro¬
finji naslednje lepe besede pisal: Spre-
oberni svojo voljo grešiti, in našla boš
Marijo pripravniši tebi ljubeznjivo poma¬
gati, kakor svojo telesno mater. Devica
Marija je rekla sv. Brigiti: Ce se kdo

576

zaupljivo k meni oberne in me pomoči
prosi, jaz ne gledam ne velikosti, ne
števila  njegovih grehov, ampak gledam
le na voljo, s ktero k meni pride. Če
ima grešnik le resnično voljo se pobolj¬
šati, se ne ustrašim njegovih strašnih
grehov, ampak mu sprosim od¬
puščanje, zakaj jaz sem resnično
Mati milosti Božje;  toda Mati mi¬
losti sem le takim grešnikom, kateri
imajo resnično voljo svoje življenje spre-
oberniti, terdovratnim grešnikom pa jaz
nisem mati. Vendar tudi ti, terdovratni
grešnik! ne obupaj in ne nehaj Marijo
častiti; zakaj če imaš sicer voljo, vendar
še slabo, ne delavno se poboljšati, in se
torej še zmiraj kakor s peklenskimi ve¬
rigami na greh priklenjenega čutiš: kliči
vedno Marijo na pomoč, da ti pomaga
peklenske verige razbiti.

JOE. Ker je Marija Devica tako
dobrotljiva do grešnikov, kolikanj dobrot-

577

ljivši jedo tebe, pravična duša! Pa tudi
ti ljubi Marijo še s posebno veliko lju¬
beznijo, in vsaki dan jo s pogostnimi
zdihljeji pozdravljaj in časti. Vedi, da
med vsimi pobožnostmi ji naj bolj do-
pade, če jo vsaki dan večkrat kake po¬
trebne milosti prosiš. Gotova resnica je,
da Marija želi vsim pomagati, ali ona
tudi hoče, da jo prosijo; zato sv. Albert
te besede v njenem imenu izreče: Pro¬
site me, da bom hotla: zakaj če jaz
hočem, se bo prav gotovo zgodilo, za
kar svojega Sina prosim.

1. Zato te vpervič opominjam s sve¬
tim Bernardom, rekoč: V nevarnosti greha,
v vsakem dvomu in strahu kliči Marijo,
da ti pomaga. Dalje ti rečem s tem
svetnikom: Nikdar naj ne vtihne ime
Marijino v tvojih ustih, da bi se ne
slišalo, nikdar naj ne zapusti tvojega
serca, da bi ga ne občutilo, ampak vedno
naj bo napolnjeno z zaupanjem v njegovo

37

578

veliko moč. Zakaj z besedami svetega
Bonaventura ti tudi to rečem: Pobožna
duša vselej kako milost prejme, kadar
njeno sveto Ime pobožno izgovori. Zato
imenuje sveti German sv. Ime Marijino di¬
hanje našega duhovnega življenja, rekoč:
Kakor je telesno dihanje znamnje teles¬
nega, ravno tako je Ime Marijno v ustih
njenih služabnikov znamnje njihovega
duhovnega življenja; zakaj to sv. Ime
nam pridobi in ohrani življenje milosti
Božje. Zatorej imej prelepo navado prav
pogostoma Boga prositi za veliko zaupanje
v predrago rešnjo kri Jezusovo in v mo¬
gočno priprošnjo Marijino.

2. Vdrugič te prosim, bogoljubna
duša! ker imaš sama veliko ljubezen in
zaupanje v priprošnjo Marijino: Priza¬
devaj si njeno češčenje tudi v sercih druzih
vnemati. Kolikorkrat zamoreš, priporočuj
drugim dušam pobožnost do naše nebeške
Matere; povej jim kako ginljivo prigodbo

579

njene pomoči; prosi jih, naj opravljajo
kako posebno pobožnost k njeni časti,
ali da naj jo v potrebi zaupljivo kake
milosti prosijo. To zamorete storiti po¬
sebno stariši pri svojih otrocih, stareji
bratje in sestre pri svojih mlajših bratcih
ali sestricah; ali sicer prijatelj in pri¬
jateljica pri svojih verstnikih in verstnicah.
O koliko tolažbo boš občutila, o duša!
svojo smertno uro, če boš vse svoje
zdrave dni tako delala! Mašnik pripo¬
veduje, da je Marijin častivec na smertni
postelji tako-le govoril: O da bi zamogel
vsem ljudem dopovedati in popisati ve¬
liko veselje, ktero sedaj okušam zato,
ker sem ves čas svojega življenja Marijo
častil! Vsaj ti, ljubljena duša! zahvali
Boga za milost, da ti je posebno pri-
serčno pobožnost do Marije Device v
tvoje serce vdihnil, ker to je znamnje,
da je sklenil tebe zveličati. Bodi stano-

37 *

580

vitna v tej pobožnosti, in prosi Ga, da
jo v tebi ohrani in še pomnoži.

ULJE. Ker je Mariji posebno do¬
padljivo jo pogostoma z molitvicami častiti,
zato ti nektere tukaj nasvetujem, kakor
jih nasvetuje sveti Alfonz Ligvorijan v
svoji knjigi, nemški imenovani: „Der
vollkommene Ohrist“; kakor so tudi mnogi
drugi prigovori iz imenovane izverstne
knjige po večem posneti. Sv. Alfonz pravi:

1. Zjutraj in zvečer moli 8 češčenam.
s pristavkom teh besed: Po svojem svetem
devištvu in čistem spočetji, o Devica Ma¬
rija! očisti moje serce in moje telo. Kadar
slišiš uro biti, moli češčenam.; ravno tako
stori, kadar v sobo ali iz sobe, ali memo
Marijine podobe greš; z imenovano mo-
litevjo jo počasti, preden delo začneš, ali
potem, ko ga končaš. Kolikorkrat Ma¬
rijo s to nji naj prijetniši molitevjo po¬
častiš, tolikokrat te bo s podeljenjem
nove milosti razveselila.

581

2 .  Moli, če je mogoče, vsaki dan
en del roženvenca. Da boš pa odpustkov
deležna, moli roženvenec z blagoslovlje¬
nimi jagodicami, in vmes vpletene skriv¬
nosti nekoliko pobožno premišljuj. Marijo
Devico močno razveseliš, če moliš vsaki
dan 3 češčenam. k časti presveti Trojici
v zahvalo za vse Mariji podeljene milosti.

3. Če zamoreš, se vsako saboto in pred
njenimi prazniki terdo ali vsaj nekoliko
malega posti, na primer, da kake prijetne
jedi ne vžiješ, ali se v kaki reči zatajuješ.

4. Oe zamoreš, obiskuj kako podobo
Marijino, do ktere veliko zaupanje imaš.

5. Beri prav pogostoma kako knjigo
o Marijini časti spisano.

6. Zlasti ti pa priporočujem: Opravi
devetdnevnico pred kakim praznikom Ma¬
rijinim, na primer: Čistega spočetja, ozna¬
njenja, 7 žalost, ali njenega vnebovzetja.
Tistih 9 dni, če moreš, vsaki dan eno
uro več moli, kakor sicer; moli 9 če-

Si82

scenam, s „čast bodi“, k časti prečiste De¬
vice Marije. Tiste dni pogostoma zdihuj
k Mariji, rekoč: O moj Jezus! ljubim
te; o Marija, moja mati! ljubim te;
prosi Jezusa za me. Celo 50krat ali
lOOkrat utegneš na dan k Mariji tako
zdihovati. Obišči kako Marijino podobo,
in prosi pred njo kleče Marijo kake po¬
sebne milosti za svojo dušo. Prejmi tiste
dni tudi nekterekrate sv. obhajilo z do¬
voljenjem spovednikovim. Priterguj si
nekoliko pri jedi, ali vživaj zvečer sam
kruh in vodo. Dan sv. obhajila si izvoli
Manjo za svojo mater; daruj se ji z gin-
Ijivo prošnjo; prosi jo odpuščanja vsih v
preteklem letu storjenih grehov, in obljubi
ji v prihodnjem zvestejši in lepši služiti.

Sedaj pa sklenem ta prigovor, končam
svoje prigovore in te bukvice, ter jih kakor
v začetku, tako tudi sedaj pri sklepu
zopet Bogu, Mariji in sv. Jožefu darujem,
in Marijo kleče blagoslova prosim, rekoč:

583

Molitev.

0 Marija! Ti s Svojim Detetom
in Svojim prečistim Ženinom razlij
v obilnosti svoj nebeški blagoslov
čez te Svoje bukvice, čez vse njih
pobožne čitatelje in poslušalce, in
stori, da seme Božje besede v njih
sejano obrodi v sercih vsih sto¬
terni sad, jih za popolnost vname,
ali že vnete v nji še bolj poter-
jaje, ter jim pomaga na zemlji do¬
speti do naj vikši stopinje popolnosti
in svetosti, po smerti pa do nebeške
časti, za ktero nas je vse milost¬
ljivi Bog vstvaril, odrešil in posvetil.
Storite, o Jezus, Marija in sv. Jožef!
da se ta ponižna prošnja spolni.
Amen.


KAZALO.

Tvod.

Stran

Predgovor dragim čitateljem bukvic: ,,Duša

popolna 11 . 3

' Molitev sv. Bernarda k Materi Božji, in mo¬
litev sv. Terezije k sv. Jožefu ... 6

Pervi del.

Naj potrebniši molitve v cerkvi.

I. Sveta maša.7

II.  Sveta pokora.23

III.  Svetoobhajilo.29

IV.  Sveti Križev  pot .38

Drugi del.

Prigovori o kerščanski popolnosti.

Pervi razdelek.

Splošni nauki o kerščanski popolnosti.

Pervi prigovor. Kaj je keršeanska popolnost,
in kako se doseže.64

II

Stran

Drugi prigovor. Splošni nauki o treli stopi¬
njah kerščanske popolnosti ....  84

Drugi razdelek.

Posebni nauki o perrsi stopinji kerščanske
popolnosti.

Pervi prigovor. 0 očiščevanji smertnega greha
in prostovoljnega nagnjenja do smertnega

greha.105

Drugi prigovor. O očiščevanji prostovoljnega
nagnjenja do malih grehov .... 128

Tretji razdelek.

Posebni nauki o drugi in tretji stopinji
kerščanske popolnosti, ali o čednostih duše
popolne.

Pervi odstavek.

O Božjih čednostih.

Pervi prigovor. O treh Božjih čednostih sploh,

in o kerščanski katoliški veri posebej . 152
Drugi prigovor. O kerščanskeni upanji . 183
Tretji prigovor. O kerščanski ljubezni do
Boga.213

III

Stran

četerti prigovor. O keršeanski ljubezni do
bližnjega.245

Drugi odstavek.

O čednostih ali dolžnostih od Jezusa
posebno priporočenih.

Prigovor. O pervi dolžnosti od Jezusa po¬
sebno priporočani: „Naj prej Božjega

kraljestva iskati".278

O drugi dolžnosti od Jezusa posebno pripo¬
ročani: „Sam sebe zatajevati". Pervi

prigovor. O znotranjem zatajevanji, in
sicer o zatiranji svoje volje, ali o ker-

ščanski pokorščini.306

Drugi prigovor. O zunanjem zatajevanji, ali

o zatiranji telesnih čutil.334

O tretji dolžnosti od Jezusa posebno pripo¬
ročani : „Svoj križ nositi", ali o keršeanski

poterpežljivosti. Prigovor.361

O četerti dolžnosti od Jezusa posebno pripo¬
ročani: „Za Kristusom hoditi". Prigovor 38S
O peti dolžnosti od Jezusa posebno pripo¬
ročani: „Krotek in ponižen biti". Pervi
prigovor. O keršeanski krotkosli . . 415

Drugi prigovor. O kerščanski ponižnosti . 439

IV

Stran

Četerti razdelek.

O pripomočkih h kerščanski popolnosti
potrebnih.

Prigovor o pervem pripomočku. O svetem
premišljevanji, ali o znotranji molitvi . 464
Prigovor o drugem pripomočku. O molitvi 482
Prigovor o tretjem pripomočku. O pogostni

sv. spovedi.498

Prigovor o četertem pripomočku. O pogostnem

svetem obhajilu. 511

Prigovor o petem pripomočku. O spominje-
vanji vsegaprieujočnosti Božje . . . 527

Prigovor o šestem pripomočku. O dobrem

namenu.547

Prigovor o sedmem pripomočku. O zaupanji
v priprošnjo Marije, preeiste Device . 564