Joseph Delmont — Gustav Petrišič »Doktor Orangutan« Strašanska jeza me je popadla, ko sem velikanski orangutan. GEavar je prisegel, rano zjutraj preiskoval v drevju pasti >n da je bil priča boja. Oporekant resničnosti sem nafiel v njih-le ničvredne živali. O te zgodbe, ker na Bcrneu še rtisem bil ni- orangutanih spet še stedu ni bilo. koli videl tigra, pač pa nekoč leoparda v 2e tri tedne so se mi rogali tt prekli- boju z orangutanom, ki je ostal zmagova- cani četveroročci. Bilo jih je povsod do- lec, Eetudi je potem zaradi rafl poginil. volj, pa so se mojim pastem le smejali. Orangutan živi v močvirnjh gozdovih, , Hodil sem iz kraja v kraj, noč za noč- v taklh kmjfo podnebje človeku ne prija. [ jo. Bilo je v« zatnan. MoJa zvesta malarija se je povrnila in me L Prve dni so se ujele v pasti razne male je nekaj dni prav krepko tresla- Ker pa sem I opice. Kcr pa te pritlikave mrcine iame še vedno zmagal v borbi z največjimi ar- I niso imele nobene vrednosti, smo jih vse- msdamj njenii, g|i%ic, sem si ptisegel, dasi ¦ lej zopet izpustili. Da bi zabranili tem sit- je kazai toplomer 39 stopinj, da ne odne-I nežem, dostop do pasti, sem uporabil na- ham in ne ^^s^ tistega kraja, prcden 1 zadnje kar najbolj izdatno sredstvo. ne ^^ ime| vsaj tucat orangutanov v Orangutani žive v sredi drevesnih kron 6vojih prevoznih kletkah. U v nevarnosti splezajo viK.kon.ed veje. z nak ^ sj idobi, dva mlada Redkokdaj se spuste na zemljo. Male opjce al „„,,„ ,„ bm Hva|ci prenež. ' se veimoma gibljejo v vrhovih drevM. Da __. .__ jhni da w me ^„,.„1^,1;. bi jim preprečili dohod k pastem, smo na- . mazali veje nad njimi z lepljivo tvariio. Mnogokr.t so lovci »trelili dojece ma- neke vrste ptiajim lepom. Kadar so se to- tere v drevJu in P°«em Proda1' m!"dlie- Z rej mali nadlegovavci hoteli pribllžati pa- i*u5njami sem se pa prepričal, da se ta- stem, so si pomazali roke, se skušali zne- kele male sirofe "ikoli PoHeno ne razvijejo. biti te lepljive maže, si pomazali celo oblič- Moja mrzlica je ponehala, bacili so za- je, padali z veje na vejo, dokler niso sled- pustili moje *elo in se prcselili v ireva in njiž piišli do kake vode, kjei so se ilobu- krvna telesca nekega Američana, ki mi je drajoč !n prepirajoč drug drugega soažili bil že davno nadležen in na poti zaradi ter se valjali v pesku in vodi. svoje sportske napibnjenosti in strasti do Zdaj sem upal, da bosta moje naporno streljanja. I delo in potrpljenje le poplačana. že nekaj Ker je m°j toplomer pokazal le 37,8 1 tednov sem na jggovzhodu Sardonskega stopinj, sem ga brž za hrbtoni pogrel nad [ pogorja na Borneu lovil orangutane. Sko- plamenom Spiritovega gorilnika, ii ko je I raj vsi zoološki vriovi so naročili moji do smrti prestrajeni Američsn videl, da f tvrdki, naj jim preskrbi to takrat še v me- znaSa njegova telesna toplota že 41,5 sto- nežarijah in zoolojkih vrtih redko opiijo P'nj. jo je popihal in se odpeljal v hribe z vrsto vso naglico, ki so jo dopuSčale tedanje pro- ' Pred osmimi leti sem bil v nepredolgem metne prillke I časii nalovil ducat teh opic, Mcd tem aa- Zdaj se mi bo sreia vendat nasmehnila. som pa so se bili orangutani zaradi novih sPet sem bil s svojimi ljodmi potoval nasadov preselili bolj v notranjost močvir- dva dnl dalje, nartavil pasti in namazal nih gozdov in so postali radi ponovnega vrhove dreves z lepilom. \ zasledovanja bolj plahi in težje dostopni. Na tistem mestu sem opszoval nekaj f Še vedno so imeli urojenci, Dajaki, ve- velikih vzorcev žrtev, kakršnc sem iskal. i liko strahu pred orangutanom. O njegovi Ugledal sem velikanskega orangutana, | moči in dejanjih so krožile najgrozotnejSe kako se je spu&al po zibajojlh se vejah z ¦ in najneverjetnejSe zgodbe. drevesa na drevo, me radovedno pogledo- ¦ V neki vasi mi je pokaza! glavar Da- val in potem zaničljivo obrnil glavo v stran. I jakov tigrovo kožo. Na krasnem maroga- Malo za tem častitljivim gospodom je ple-I stem kožuhu je bilo videti na vratu in til- zala gospa soproga, ki me ni poiastHa niH W niku velike luknje. Tigra je baje umoril z enim pogledom. I 181 Sam pri sebi sem oba povabi), naj v daljavi tuljenje meglenega parda.* Tudi naslednji noči privoščita kateri mojih pasti leopard in opice so se oglašali. Nočni ptifii kratek obisk, ki bi ju gotovo napotil, da in vešie so frčali krog mojega visokega se- bi se za stalno predala moji oskrbi. Ne da- deža. Doetikrat je ves šum prenehal kakor leL od tam, ob nekem zasadu, me je zopet na povelje; samo Ijubi tnoskiti 50 složno doletelo vcselje, da sem srečal krasnega brneli v zboru svojo pes^m o moCvirni mrz- orangutana. Ob bregu tolmuna v bližini licj in malariji. mojega iotora je mladeniški orangutan ob Iznenada začujem glasno mukanje kra- zasledovanju neke mladcnke zdrknil z ve- ve To so gteavi, ki jih spušiajo orangu- je in se potem pognal nazaj med košato tani iz svojih sapojjkn mehorjev pod gd- vejevje. tancem. Najbrže se je bila kaka nemirna ^ h -_'-v. mala opica ali druga radovedna gozdna pre- ^^\]^jk$LL?%^ »L, bivalka prevec približaia orangutanovi po- dmpbjj&JSJČjS^gjft^* stelji. čim se začne roračiti, se ta žival že ~* CJ^^j^jalff^*^*^' spravi na ležiiie, ki si ga napravi iz vcj in '^^^^^^B^y^^^jilE»*aw»BMi^"*ji.^^*-J sebe lisie palm. s katerimi se je bila pokrila. "**?*^i^LJ8fa ^'^ n' orangutanu bolj neprijetno kakor "* ^^a^^^S fiŽBk V^^'Mn^, molcrota- Pred dežjein se skuia SStiti z *^ ~ ^&ie&^ Il^mPi'' "^ &^m^iLy vsemi mogočimi rečmi in se skriva v naj- ^'h^&^ W0 ' i^hFi Zanimivo je početje te iloveku podobne ^l ^-tf J ttB&H opice, ko se noč nagiba h koncu. Vsak hip l'\'j / /W,lj stegne svojo dolgo roko iz gnezda in pre- \M { h|F | | tiplje vse dosegljive liste in vejice. Dokler WW I W še kje občuti le malo vlage, ne zapusti le- \, Dd svitanja sein bii ie enkrat čul, kako I je zaškrtnila past. Čudovito je, s kaltšno brezskrbnostjo se Ob noninem vzbodu je umolknila uoii- gibljejo te velikc človeike opice po drevju. na glasba in dnevni godci so priCeli ugla- Malokdaj pridejo na zemljo. ker najdcjo Sevati svoja godala. Pred menoj je visel vse za življenje pofrebno v višovah. K jedi zablodcl kožuhasti prhutar. To redko i\- in pijaii jim ni Ireba iti z drevesa. Sadje, valco sem pustil pri miru, ker ne prenaSa mtadi poganjki. listje in soine vejice bla- prevažanja in v ujetništvu kmalu pogine. žijo veliko lakoto orangufana, ki se dnev- Spodaj v visoki travi je koraca! po vseh no ukvarja 5—6 ur samo z jedjo. Veliki štirih malajski medved, in oedaleč od ojc- listi palme Tipa« nosijo vodo. Jutrnja ro- ga je tapir" ril po zemlji, maio bolj v stra- sa m dež ie redko kdaj dopus(ita, da bi "i sem videl divje vepre pri deiu. Veliki se posu&ili. metuiji čudovite barvne lepote so letali s Se preden je nastnpila noe, je bilo osem cveta na cvet, pošastno veliki kačji pastirji pas« prifrjenih v drevju in skrbno zakritih. so v visokih loldh obkrožali blestečo po- Za vabo sem uporabljal durian-orehe, krajino, nosorogi ptiii so breSieče kriieč sladJice za orangutana, ki gredo tudi Iju- ''Sali nad gozdom, opice pa so se prepi- dem prav v slast. raie. Na opazovališ&i, pet metrov nad moS- Soncc se je dvigalo Zdaj sem z daljno. virno zetnljo, sem čakal, kdaj se bodo spro- gledom spet našcl mesto, kjer si je bii sno- žile pasti. Noč je bila jasna. S svojega se- «' >>ek> orangutan napravil ležiMe. Mirno deža, ki je bil petdeset metrov oddaljen od je sedel in klavrno obrajal glavo sem in gozdnega obronka, sem lahko opazoval 'J»- Od časa do iasa je potipal listje krog goid, aim so se mi oi\ privadile poltemi. *<*>"¦ Slabih deset metrw sfran je bila Zavit v odejo in z roko z»kriv.joč žar . Meg,eni pard je zver iz dril4inc majk svoje pipe, 8em poslušal noine glasove. V •• Tapir je žival iz družine kopifarjev 182 past. Zdelo se mi je, kakor da bi veckrat gata radovednost in sladkosnednost; spla- obrnil glavo v tisto smer in vohal zrak. zi se v past. V meni je zaplala lovska kri, Končno se je dvignil. Leno se je oprijela drhtim od razburjenja, in malarije. Zdajcl njegova roka veje nad njim, pretezal se je. zazveni sprožena past. Veselje je veliko. usta so se odprla, dolgi temnorjavi zaiisci Saj so se gotovo tudj v druge pasti ujeli so se stresli, na ves gias je zehnil, pri če- orangutani. mer si neolikanec niti roke ni položil pred Pod tnenoj je nosorog sreba! jz mlake. usta, da se je videlo njegovo sijajno a plaš- »Tudi iebi, moj dragec, so urice svobode no veliko zobovje. Zobovje, s katerim raz- že preštete« sem Šepetal predsfe. »Jutri trga leoparda. zjutraj bog na svoji stezi naletet na čedno Zdajcj so spodaj počile suhe vejice. No- jamico, v katero se boš mirno vlegel; po- sorog stopi iz goščave in se bliža tolmunu tem te bom, kar ne bo zelo lahko, spravU pod raojtTn drevesom. Z drevja blebeiejo iz tvoje posteljce, te zvabil v kletko in opice, nekatere, pomazane z lepilom, popa- poslal v Melboume, kjer ti bodo oredili dajo z vej in se valjajo pp mokri travi. lep prostorček v zou«. Orangutan je napihn.il svoj podvratai meh, Trije oratigutani, dva samca, med njima zarjovel nad nosorogom, potem pa jo je krasotec, ki sem ga bil že prejšnji dan jezno ubral naravnost proti pasti, se usta- opazoval, ena samica, dve morski mačkj in vil iibajoč se na neki veji, sedel in priČel nenavadno dragocen plen, rjavi vriskač, ena vohati. Zdaj daleč stegne glavo. Zm* du- najredkejših in najtežje ulovljivih živali, so ha po durjanu in Čebuti, ki sem jo bil za- bili plen zadnje noči. Z uspehom sem bil radi ostrega vonja nalašč navezal v pasti docela zadovoljen. poleg orehov, ta zmes prifienja učinkovati. Po preteku dveh tednov sem imel pet Le malo časa si pomišlja gospod orangutan, najlepših orangutanov, nosoroga, rjavega potem poskusi pogledaii v past. Dolga ro- vriskata in obilico manjSih živaH. ka se tipaje stegne v odprtino in oprijem- Na treh splavih in enajstib velikih Lol- Ije to in ono. Spet sedi mirno in premiglja, nih smo splavili plen do obale. Spotoma je potem pa po kratkem obotavljanju zma- žal vriskač pogiail. (Konec prihodnjič)