NOVI TEDNIK 6. SFPTFMRRA 1973 _ ŠTEVILKA 34 — LETO XXVII — CENA 1 DIN LsiLO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE ^ KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC IZ VSEBINE: ustavno kramljanje: da ali ne smrtna kazen — v šmarski občini se vremena jasnijo, pravi župan beno božiček — bodimo pozorni: kolera pred vrati — koz- je pozdravilo aktiviste of— izpoved: zemlja je pove- dala — ob začetku šolskega leta: veliko veselja, ma- lo strahu — trikotnik z narobe koncem — se jane fonda ženi iz političnih razlogov ISPEHI! irigadirji so iz Kozjanske- že odšli- Buldožerji in de- c! pa so še vedno ostali in ijancem bo prav kmalu tekla voda v njihove domo- prvi bodo dobili vodo na t;anju, kjer so v sredo Bostno spustili v zrak pr- curek toliko pričakovane je. To je tudi pi-vi odsek fX] dolgega vodovoda Fu- e-Sotla, ki bo končan na- iije leto in ki bo za Koz- Bko, pa tudi za samo Ob- tlje, izrednega pomena. Le- ipa bodo, kot rečeno, to- 0 pričakovano vodo uživa- le prebivalci Kozjanskega Piištanja, ki si bodo lah- vodo napeljali v svoje R) nedavnem srečanju ak- isov OF v Kozjem smo iz- ti. da bodo v naslednjih t začeli z gradnjo oziro- rekonstrukcijo ceste Le- lo-Virštanj. Cesta bo do- 1 novo, asfaltno prevleko, &o bo dokončanega &e le- ipa zaenkrat še ni znano, ilikor pač bo, Kozjanci so «ii slehernega metra, ki bo rešil prahu. V sklop •iviiih zmag ob občinskem •niiku v šmarski občini ve- Prišteti še dokončno as- •■•anje trga Podčetrtek, ki šli! precej časa trn v peti "načinom pa tudi turistom ^ojim večnim prahom. S fetrtkom je asfaltiran ^ji trg, večje naselje na «ianskem in v Obsotelju, i* bil brez asfalta. Preo- iaše trg Pilštanj, za kate- ^Pa so dobili občani za- "■'^tev, da bo asfaltiran na- J^ie leto ob primerni so- •'^bi občanov. ^"lemben uspeh šmarske ^"f V tudi 25-letnica to- ^ KORS Rogaška Slatina. ' ^f^mo, da je bil KORS še ifdavna skromna obrtna ^^'ca, ki ni zmogla večje J^^odiijc. Danes je KORS ""fano podjetje, ki mno- l^^jih proizvodov prodaja ""J« tržišče. KORS bo sla- ^ petek, tik pred občin- skim praznikom, pjroslava pa bo pred novozgrajenimi pro- stori podjetja. S tem pa seveda delovnih uspehov ni konec. V torek so v Rogatcu odprli nov otroški vrtec, o katerem smo že po- ročali. Obenem pa tudi trgov- ski lokal, ki ga je uj-edilo tr- govsko podjetje Jelša iz Šmarja. Šmarski občinski praznik bo s temi delovnimi uspehi nedvomno dostojno predstav- ljen. Pri tem ne smemo po- zabiti na nenehne napore ob- čanov, ki so prav tako pripo- mogli, da se je občina dvigni- la iz zaostalosti in da je to, kar je danes: občina, ki se bo vsak čas lahko pohvalila,-da se kreplo otresa nerazvitosti. MILENKO S. Velika manifestacija v Kozjem je bila nedvomno lepa, morda nekoliko pozna oddolžitev nekdanjim kozjanskim aktivistom OF. Na velikem zborovanju v nedeljo se je zbralo okoli tri tisoč ljudi z vseh krajev občine, prišli pa so tudi najvišji predstavniki slovenske skupščine, da bi prisostvovali pode- litvi domicila kozjanskim aktivistom OF. Podelitev domicila občine obvezuje v marsičem, to pa po- meni, da bo poslej na njihovih ramenih še večja skrb za tovariše, ki so v prvih tednih vojne nesebično stali na strani naroda in ideie. M. STRAŠEK OBVESTILO O KOLERI Glede na vprašanje občanov v zvezi s pojavom kolere v Italiji, dajemo naslednje pojasnilo: Vsi potniki, ki potujejo v Italijo ali preko njene- ga ozemlja, morajo biti cepljeni proti koleri in imeti o tem ustrezno mednarodno potrdilo — rumeno knjižico. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da jih za 6 dm zadržijo v karanteni. Proti koleri .se lahko cepite v Zavodu za zdrav- stveno varstvo Celje, Gregorčičeva ulica 5, stavba Zdravstvenega doma II. nadstropje vsak delavnik od 7. do 13. ure, kjer dobite tudi mednarodno potrdilo in vse potrebne informacije. Tudi vse druge infor- macije v zvezi s kolero dobite pri tem zavodu v času od 6. do 18. ure. Neposredne nevarnosti za pojav kolere na celj- skem območju sicer ni, vendar moramo upoštevati vse potrebne preventivne ukrepe, da vnos te bo- lezni preprečimo. Zavod za zdravstveno varstvo, Celje \ ALI BO DOVOLJ MESA? Dokler ne bodo urejene od- kupne in prodajne cene me- sa, toliko časa bo otežkoče- na preskrba z mesom. Med- republiški sporazum o cenah mesa ne zadovoljuje. Repub- liški organi morajo zagotoviti, da bo sporazum spodbudil proizvajalce mesa- Podvzeti morajo tudi ustrezne ukrepe, da bo urejena politika cen mesa. To so bistveni povzetki raz- govora, ki ga je sklical odde- lek za gospodarstvo in druž- bene službe pri celjski občin- ski skupščini s predstavniki proizvajalcev, trgovine, od- borniki sveta za blagovni pro- met, Hmezada in političnega aktiva. Razgovor je bil prejš- nji teden. O sklepih razgo- vora pa je delegacija občin- ske skupščine obvestila re- publiškega sekretarja za go- spodarstvo. Oskrba z mesom je na celj- skem območju, predvsem pa v Celju_ že dalj časa zeio slaba. Resda mesna kriza ni posebnost jugoslovanskega kmetijstva. Vendar pa je po- manjkanje tega osnovnega prehrambenega artikla tako občutno, da morajo odgovor- ni dejavniki razmere urediti. Sedaj so potrebe po gove- jem mesu pokrite le s 50 od- stotki. Svinjine ni, teletine pa v prodaji še dolgo ne bo. Pravijo, da je potrebno ži- vino pitati, sicer bo kasneje govejega mesa še manj. Naj- ugodnejše cene dosegajo pro- izvajalci z izvozom mesa in s prodajo v turističnih krajih. Na domačem tržišču ga pro- dajajo z izgubo, čeprav kmet- je trdijo, da so odkupne cene že sedaj premajhne in se jim zato ne splača rediti goveda. Enako velja za prašiče. Predvidevajo, in to je ome- njeni razgovor pokazal, da bi z ureditvijo odkupnih in prodajnih cen omilili oskrbo z mesom. Govedine bi lahko bilo več. še vedno bi občut- no manjkalo svinjine, ker je reja prašičev že velika red- kost. Vendar bi z uvozom iz južnih, republik malo popra- vili sedanjo neurejenost na tržišču. Pogoj — sprememba cen. Zanimivo je, da zaen- krat v trgovinah ne zmanj- kuje mesnih izdelkov. Uvože- na sovjetska in kitajska svi- njina pomagata, da je klobas dovolj. Tudi perutnine ne manjka. Kaže pa, da bodo razmere z oskrbo drugače le, če bodo popravljene cene. Samo v tem primeru lahko upamo na manj praznih kavljev v mes- nicah. Vsaj upanje je. A vse- eno bi bilo dobro kdaj \'pra- šati, kdo je tako dobro in domiselno načrtoval v kme- tijstvu — mesno politiko. Z urednikove mize Ali še niste vsi z dopustov? Ali je morda dela preveč? Ali je kaj drugega vzrok, da ne sprejmem dovolj vaših kuponov nove na- gradne igre »Vaša ocena«. Pet starih tisočakov pa je le nekaj, če- prav vem, kako je s cenami. Danes pa na uho šepetam — kmalu veliko milijonsko preseneče- nje. Da, v Novem tedniku! - Vaš urednik Najprej personalna novica. V redakciji smo izgubili Edija Gor- šiča. glasbenega urednika Radio Celje. Prevzel je delovno mesto vodje glasbene šole v Šentjurju in smo mu zaželeli, da bi se v novi službi prav dobro izkazal, še vedno pa se bo v našem radijskem programu in v NT oglasil s prispevki iz glasbenega življenja na celjskem območju. V prihodnjih dneh bodo praznovali občinski slavnostni dan v Šmarju pri Jelšah in v Mozirju. Zato smo nekaj več prostora oddali prav šmarskim dogodkom. O mozirskih uspehih pa nekaj več v prihodnjem NT. 2. stran — NOVI TEDNIK St. 34 — 6. september y Celju statut v razpravi Tudi delovna skupina za pripravo statuta občine v Ce- lju je že skoraj končala z delom. Jutri je zadnji rok, da osnutek statuta dobi do- končno podobo, o kateri bo- do v nedeljo začeli z razpra- vo na zborih občanov. Na tretji seji delovne skupine, bila je pred dnevi, so Ivan Mravlje, Bojan Volk in Boris Rosina že podali prvi celovit prerez bistvenih potez osnut- ka novega statuta. Vanj niso prepisovali ustavnih določil. Iskali so izvirne rešitve in že danes lahko zapišemo, da je osnutek goden za nadroben predlog. Prve razprave pa so ven- darle opozorile, da manjka osnutku celovitost komunalne- ga samoupravnega sistema. Ustavne spremembe krepijo »nižje ravni« samoupravlja- nja — krajevno skupnost, te- meljno organizacijo združene- ga dela, samoupravno interes- no skupnost in druge organe. Iz njih mora s pomočjo de- legatskih razmerij rasti skup- ščinski sistem. V prvem os- nutku pa je bil izpostavljen predvsem skupščinski sistem, ki doživlja izredne spremem- be. Po novem naj bi celjsko občinsko skupščino sestavlja- lo pet zborov — gospodar- skih, prosvetno-kulturni, so- cialno-zdravstveni, enotni zbor združenega dela in zbor kra- jevnih skupnosti. Gospodar- ski zbor bi sestavljalo 46 de- legatov (ključ je en delegat na 600 zaposlenih), prosvet- no kulturni 23 (prosveta 15, kultura 8; ključ je za prosve- to en delegat na 70 zaposle- nih, za kulturo m telesno kul- turo pa delegat na 25 zapo- slenih) in socialno-zdravstve- ni zbor tudi 23 delegatov (sociala 8, zdravstvo 15 de- legatov; delegast na 35 zapo- slenih v socialnem in otro- škem varstvu in delegat na 110 zaposlenih v zdravstvu). Enotni zbor združenega de- la bi torej štel 100 delegatov (z vključno osmimi delegati iz državne uprave), zbor kra- jevnih skupnosti pa 30. Najpomembnejšo vlogo bi imel enotni zbor združenega dela. Gospodarski zbor bo enakovredno odločal o raz- merjih v delitvi dohodka in razpoložljivih sredstvih, o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu sred- stev. Brez njegove privolitve o teh rečeh ne bo mogel od- ločati noben zbor. Zbor kra- jevnih skupnosti odloča o stvareh, ki zadevajo življenje v krajevnih skupnostih. Oba »področna« zbora (prosvetno- kulturni in sociolno-zdravstve- ni) pa bosta delovala pred- vsem znotraj enotnega zbora. Pomembno je predlagano določilo o vlogi skupščine sa- moupravne interesne skupno- sti za določeno področje družbene dejavnosti. Ta skup- ščina bo namreč igrala ena- kovredno vlogo kot zbori — ko bodo na tapeti »njeni« problemi. Osnutek prinaša še druge zanimivosti. O vlogi občinske- ga sveta, splošnega zbora ob- čine, svetu predstavnikov ob- činskih upravnih organov, de- legatskem življenju in dru- gem. Javna razprava jih bo zagotovo obširno in konkret- no osvetlila. -nd w Šmarje v občini Šmarje pri Jel- šah pričenjajo letos šolsko le- to z nekaterimi sprememba- mi. Novi učni načrt za prve štiri razrede velja seveda za vso Slovenijo in ni le značil- nost šmarske občine, pomeni pa važno pridobitev v moder- nizaciji osnovne šole. Za šmarsko občino so pomembne predvsem spremembe v šolski mreži, nove šolske ustanove in reelekcija. Modernizirano šolsko mre- žo so v šmarski občini načr- tali že pred leti, vendar je vrsta objektivnih zavor pre- prečevala hitre spremembe. Zdaj pa se proces združeva- nja šol bliža svojemu uspeš- nemu zaključku. Velik del us- peha za to gre pripisati svetu za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno kulturo občine Šmarje, saj je vse preteklo šolsko leto zelo prizadevno delal. Mirovali niso niti v po- čitnicah. Ko se je občinska skupšči- na odločila za reelekcijo rav- nateljev in za dokončno ure- ditev šolske mreže, je to po- menilo za svet za šolstvo zmago njegovih idej in popol- no podporo njegovemu pro- gramu dela. Ob koncu pouka, torej v ju- niju, je občinska skupščina imenovala ravnatelja šol, pri čemer je prišlo do nekaterih sprememb v vodstvu šol za- radi odhoda prejšnjih ravna- teljev v pokoj. Na zadnji seji (ta ponedeljek) pa je svet z? šolstvo na podlagi analiz vzdušja v delovnih kolektivih in političnega stanja v kra- jih odločil o nekaterih spre- membah šolske mreže. Tako so se odločili, da postane os- novna šola Dobovec podruž- nična šola Rogatca, en razred pa so s pričetkom šolskega leta prešola v Rogatec, nato pa postopoma še ostali višji razredi — vsako leto eden. Podobno je v Kostrivnici, saj postane šola podružnica osnovne šole Rogaška Slati na, en višji razred pa se pre- šola v Rogaško Slatino. Tudi iz Pristave se prešola v Pod- četrtek šesti razred, nato pa postopoma še ostali višji raz- redi. Ko bo prešolanje kon- čano, postane šola v Pristavi podružnica Podčetrtka. Na področju Kozje — Lesično za- enkrat ni prišlo do upravne združitve, ker še niso podani vsi pogoji za to. Vendar pa si obetajo, da bo novo vod- stvo poskrbelo za plodno so- delovanje med obema šolama, saj je dobilo za to sodelova- nje vsestransko podporo vseh šolskih in družbenopolitičnih sil v občini. Najteže je na Vinskem vrhu, saj Je šola v Slivnici prepolna, da bi lahko sprejela še otroke z Vinske- ga vrha. Tako tam zaenkrat do sprememb še ne bo pri- šlo. Iz večine šol v obcmi po- ročajo, da*imanjo kadrovskin problemov in da bodo tudi sicer lahko pričeli s poukom normalno, se pravi v ponede- ljek. Le na šoli Vinski vrh se zna kaj zavleči zaradi adapta- cije. Problemi so torej znat- no manjši kot lani ali pred- lanskim, ko so bili na za- četku šolskega leta pred sko- raj nerešljivimi problemi. Take spremembe šolske mreže seveda zahtevajo več prevozov. Zato je temeljna izobraževalna skupnost naba vila še en avtobus in jih ima sedaj šest. Precej pa so že napredovali tudi razgovori s celjskim Izletnikom, da bi prevzel vse šolske prevoze v občini. V tem primeru šole seveda ne bi potrebovale več svojih avtobusov in bi jih Izletnik odkupil, na območju občine Šmarje pri Jelšah pa bi imel svojo poslovalnico. Ce bodo našli ugoden skupni iezik za oba partnerja — Iz- letnik in temeljno izobraže- valno skupnost — potem bo skrb za prevoz že letos v ro- kah prometnih strokovnjakov Izletnika. V najkrajšem času bo pri- šlo tudi do sprememb v os- talem šolstvu občine. Tako se dogovarjajo za ustanovi- tev samostojne glasbene šo- le ali pa podružnice celjske glasbene šole za področje šmarske občine. Najpozneje v mesecu dni bodo osartioi jili oddelek posebne žg? samostojen zavod. Prav ! rudi vzgojno varstvene ke oziroma vrtce v sam! jen zavod. Na področju treh dejavnosti je pripravljalm odbor za os* svojitev vrtcev, saj so žj vedli referendum v sedaj, delovnem kolektivu, pripj vzorce statuta in pravilu in sploh skoraj vse potrj za pričetek dela združej kolektiva, ki bo imel ^ krat oddelke v Rogatcu, gaški Slatini, Šmarju in j četrtku. Svet za šolstvo je tudi^ nil, da bo povabil na po vilni sestanek ravnatelje učitelje, ki so odši letos v -tcoj. Dobili bodo priznan^e delovne uspehe v dolgi i teljski službi. JOŽE u?i Mozirje v občini Mozirje bodo v dneh od 9. do 15. septembra praznovali občinski praznik. Praznovanje bo obsegalo kulturne in športne priredit- ve Potekalo bo ves teden. Osrednji prireditvi bosta v Solčavi 8. septembra in sklep- na prireditev na Rečici ob Savinji 15. septembra. Pomembne pridobitve v ne- katerih krajih mozirske obči- ne kažejo na to, da si tu- kajšnje prebivalstvo prizade- va izboljšati razmere šolanja svojim otrokom. Želijo bolj na široko odpreti vrata v iz- redno ?animive turistične pre- dele Zgomjesavinjske doline in kar najlepše urediti ne- katere komunikacije In okolje. Praznovanje občinskega praznika bo povezano z ob- letnico partizanskih napadov na nemške postojanke v kra- jih Zgomjesavinjske doline. V soboto 8. septembra bo otvoritev nove asfaltirane ce- ste od Rogovilca do Solčave, ki je nedvomno ena izmed najpomembnejših pridobitev za poživitev turizma v Logar- ski dolini. Po otvoritveni sve- čanosti bo veselica. Med ted- nom bodo organizirane raz- stave in športna srečanja med mladinci. V petek 14. septem- bra bo v dvorani kina pred- vidoma koncert Invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane. Prav tako bodo na ta dan zakurili kresove na vseh vid- nih točkah v tej dolini. Osrednja prireditev bo v soboto na Rečici, ko bo ob otvoritvi nove osnovne šole izveden kulturni program. Po- deljena bo občinska nagrada, možen bo ogled nove šole in razstava o NOB v njej, po programu pa bo veselica. Zgomjesavinjska dolina, ki je v tem času izredno zanimi- va za prijetne izlete, bo v naslednjih dneh nudila še po- sebno zanimive dogodke. Ce bo prirediteljem naklonjeno še vreme, bo obisk teh krajev v času prireditve zanimiv za vsakogar. Pepi Miklavc SERGEJ KRAIGHER V VELENJU . Danes bosta obiskala Ve- lenje Sergej Kraigher in Tone Bole. Najprej bosta imela krajši razgovor na sedežu velenjske občinske skupščine, nato pa bosta obiskala tovarno Gorenje. V programu njtmega ob: ska je še razgovor s kmf čkimi proizvajalci v ška lah in posvet z velenjsidn pohtičnim aktivom. Ustavno kramljanje Da ali ne smrtna kazen Zdi se, kot da bo 209. člen osnutka slovenske ustave neopazno zdrs- nil mimo vseh, ki jih tako ali drugače poklic- no prizadeva problem smrtne kazni. Bržčas pa vprašanje, da ali ne smrtna kazen v samo- upravni, socialistični, humani družbi ne mo- re biti le ozko poveza- no s posameznimi po- klicnimi dejavnostmi — s sodstvom in tožil- stvom, z organi prego- na, z izvrševalci kazni in z drugimi. Smrtna kazen, zakaj, da ali ne, to je poudar- jena dilema, v družbi, ki ves sistem gradi na človeku, na njegovi za- vesti, sposobnosti in ustvarjalnosti, na člo- večnosti kot univerzal- nem pojmu. Predvsem zato se vendarle kaže zaustaviti ob členu, ki najprej pravi, da je »človekovo življenje ne- dotakljivo.« Nato pa omeji splošno veljav- nost te človekove pra- vice in dodaja: Le za najtežja kazniva deja- nja se sme z zakonom predpisati smrtna ka- zen. Izreči se sme sa- mo izjemoma za naj- hujše oblike takih de- janj. Ustavno besedilo res- da posebej poudarja iz- jemnosti, da krivca ali prestopnika doleti smrt- na kazen. Vendar ta omejitev ali izjemnost ne spremeni srži 209. člena. Smrtno kazen puščamo kot dovoljen ukrep proti človeku, ki je kršil družbene in človeške norme. Ki je iz sebe, tako predpo- stavimo, izžel zadnjo kapljo človečnosti, ra- zumnosti in blagosti. Ki ni postal človek. Še bo- lje — za katerega do- mnevamo, da človek ne bo mogel nikoli posta- ti. In zato mu prekine- mo pot k neizbežnosti, ki ga itak čaka. Kajti vse, kar je živo, mo- ra umreti. Brali smo srborite in resne, strokovne in laič- ne razprave o smrtni kazni. Tudi drugod po svetu si o tem niso enotni. Dvom v pravil- nosti ustavne določbe, ki dopušča ali prepove- duje smrtno kazen, slej- koprej ostaja dvom. Toda — morda bi lah- ko pri nas prav zaradi posebnosti poti, ki ji širimo razdalje v zgo- dovini človeške družbe, dokončno uveljavili us- tavno načelo o nedotak- ljivosti človekovega živ- ljenja. Ne le zaradi tega, ker je pač zakon narave, da je tudi najhujšemu zlo- čincu zapisana zadnja stran v knjigi, imeno- vani življenje. In da bi bilo potemtakem ravno tako enakovredno ome- jiti krivcu najtežjega kaznivega dejanja pro- stor gibanja. Tudi do konca, če je krivda ta- ko velika. V poostreni kazenski in sodni poli- tiki, z modrim ravna- njem, ko gre za druž- beno milost in odpuš- čanje, je nasilnost nad človekovim življenjem nepotrebna. Ze neštetokrat smo zapisali, da socialistič- na družba ne klije brez konfliktov. Tam, kjer to zatrjujejo, se moti- jo. Ali pa tega nočejo priznati. Eno so razred- ni, globalni konflikti, drugo razsežnost pa predstavljajo nasprotja, ki jih vsakodnevno do- življamo, čutimo in jih želimo odpravljati. Kriminal, kazniva de- janja, brezna poneum- Ijenega besa, preračun- ljivosti in drugih kon- trastnih soočenj z druž- benimi načeli so sad teh nasprotij. So sopot- niki, ki jih iz svoje sre- de najbrž ne bo pov- sem izrinila nobena družba prihodnosti, če bi samo tako premer- jali zločinsko naklep- nost, bi skoraj zatrdno pristali pri vseodpušča- jočem razumevanju in opravičevanju. Pa ne gre le za to. V družbi človečnosti, medčloveških odnosov, ki jim je človek največ- ja vrednota in dragoce- nost, mora ostati člove- kovo življenje nedotak- ljivo, če bi še tako teh- tali vrednost ali namen- skost smrtne kazni, se nehote moramo spopri- jeti z neaktualnim, ne- človeškim geslom zob za zob. Ali pa mor- da z njeno (nejpedago- ško vrednostjo. Z zgle- dom, ki ni zgled. Nista to edini karti, ki razgaljata podobo smrtne kazni. Morda f času, ki nam teče na- proti, o smrtni kazni niti razmišljali ne bo- mo. Morda pa bi se že danes vprašali, večkrat in nekoliko bolj mno- žično, kako sploh zveni ustavna določba, da človekovo življenje ne- dotakljivo. In, če smo ta zven dobro zaznali, ali je prav, da dopušča- mo možnost smrtne kazni. Zakaj? Važno predvsem, da ne bi raz- mišljali preveč poeno- stavljeno. J. volfanp j4 ^ 6. september 1973 NOVI TEDNIK — stran 3 Pred praznični razgovor s šmarskim županom VREMENA SE JASNIJO PREDSEDNIK ŠMARSKE OBČINE BENO BOŽIČEK O NAPREDKU, KI GA ŠE NI ČUTITI BO PA V MFI^a , LETIH ODLOČILNO VPLIVAL NA ŽIVLJ ENJE V KOMUNI ^^^^^ Devetega septembra 1944 sta Kozjanski odred in XIII. Bračičeva brigada napadla utrjeno nemško postojanko v Kozjem in tako uničila zadnje večje okupatorjevo oporišče na Kozjanskem. V spomin na ta dogodek praznujejo občani šmarske občine svoj občinski praznik. Letos bo osrednja proslava v Podčetrtku, kjer bodo odprli modernizi- rano cesto skozi naselje, istočasno pa tudi na novo asfaltirano cesto iz Imenega do Miljane na hrvaški strani. Med dosežke, ki bodo sprem- ljali praznično vzdušje, sodi tudi otvoritev novih proizvodnih kapacitet v kolektivu »Kors« v Rogaški Slatini. No, to je le nekaj vnanjih manifestacij za praznik. Kaj prinaša se- tev letošnjega in minulega leta za prihodnja leta? So spoznanja slo- venske družbe o zaostajanju nekaterih področij, med njimi tudi Koz- janskega, že rodila sad. O tem je tekel razgovor. NOVI TEDNIK: Naj ne zveni preveč obrabljeno, če povzamem misel po pes- niku, ki je napovedal Kranjcem boljše čase. Se boljši časi obetajo tudi ob- čanom vaše občine, pred- vsem Kozjancem? BENO B02ICEK: Se. Ka- kor smo bili neučakani, včasih celo dvomili v res- nost zagotovil in obljub, tako moram danes biti op- timist. Položaj se zbolj- šuje. Še pred tremi leti smo bili v celjski regiji in slovenskih razmerah na zadnjem mestu po nalož- bah v gospodarstvo. Lani in letos pa je bilo v raz- lične naložbe namenjeno 33 starih milijard dinar- jev. To so gospodarske na- ložbe, kot je »Vital«, v nov obrat »Bohorja«, v Mesti- nju, v »Kors« v Rogaški Slatini, v Metkin obrat v Kozjem, v steklarno. NOVI TEDNIK: Za pri- dobitev tolikšnih sredstev ste morali imeti trdne pro- grame, saj je vendar zna- no, da so bili postavljeni dokaj ostri pogoji. BENO BOŽIČEK: Mo- ram reči, da smo imeli prav, ker smo že pred leti v okviru občine integrirali misli in pobude o tem, kako naj bi se naše ob- močje izvilo iz nerazvito- sti. Imeli smo na voljo dolgoročen program. Za- kon, ki nas je vključil med enajst občin v Sloveniji, ki naj imajo ugodnosti za hitrejši razvoj, nas ni na- šel nepripravljene. To je bila velika prednost. NOVI TEDNIK: Kaj si obetate od investicij, ki so iz naslova za hitrejši raz- voj bile vložene in še bo- do? BENO BOŽIČEK: Uči- nek naložb seveda trenut- no še ni občuten. Toda čez dve leti, torej leta 1975, bo v občini 1.500 no- vih delovnih mest že za- sedenih. Ni tako pomemb- no, ali na obrobju Koz- janskega ali v njegovem osrčju, kajti s cestami bo- do vsa delovna mesta mno- go bliže. Vendar pa z raz- širitvijo obrata »Metke«, z gradnjo obrata steklarne, tudi v Kozjem nastaja no- vo zaposlitveno območje. Tak razvoj predstoji tu- di Obsotelju, predvsem Bi- strici. NOVI TEDNIK: Prevla- dujoč odstotek kmečkega prebivalstva je bil eden od kriterijev, da je obči- na prišla v ožji izbor manj razvitih. Je to razmerje še vedno takšno? BENO BOŽIČEK: Pravza- prav še vedno. Tisti malen- kostni odstotek odliva s podeželja nam je v veli- ko škodo. Gre za mlade ljudi, ki pa so se zve- čine odselili iz naše obči- ne. NOVI TEDNIK: In kako je z investicijami v druž- beni standard, v takoimen- novano infrastrukturo? BENO BOŽIČEK: Tudi tu je napredek velik. Lani in letos je bila vložena ena milijarda starih dinarjev za 25 kilometrov ceste v Obsotelju, zdaj pa gre v gradnjo cesta Virštajn— Lesično. V objekte družbe- nega standarda je treba šteti šolo v Podčetrtku. Velik in pomemben objekt pa je tudi akumulacija v Vonarju, kar bo prepreče- valo poplave in hkrati na- pajalo vodovodno omrež- je na Hrvatskem. Razvoj bo na Kozjanskem krenil hitreje, ko bodo ceste, ko bo območje oskrbljeno z vodo in ko bo obnovljena elektro-energetska mreža, da bo kos sodobnim zah- tevam potrošnje v gospo- darstvu in domačinstvih. NOVI TEDNIK: In kme- tijstvo? Računate, da bi tu- di ono prispevalo k razvo- ju? BENO BOŽIČEK: Raču- namo, in to zelo močno. V občini imamo danes 3.280 čistih kmetov. To so zvečme manjše kmetije. Okoli 2080 je takšnih, ki imajo res zelo nizek kmetijski dohodek. Raču- namo, da bi okoli 500 do 600 kmetov imelo pogoje za blagovno proizvodnjo, okoU 180 takih kmetij je že v preusmeritvenem pro- cesu. Nekatere so na za- četku, druge sredi razvo- ja. Preden vprašate, kaj bo s preostalimi, kar po- jasnim. V občini smo se odločili za takoimenovano polproletarsko usmeritev. To pomejii, da se bodo na bodočih delovnih mestih v industriji in ostalih pano- ga^b gospodarstva zaposlo- viili predvsem ljudje s po- deželja. S tako pridoblje- nim osebnim dohodkom se bo izboljšalo življenje njihovih družin, marsikate- ri dinar pa bo šel tudi za modernizacijo, izboljšavo kmetije, ki bo v oskrbi preostalih članov družine. NOVI TEDNIK: Kaj si obetate od spominskega parka, ki naj bi obdajal Kumrovec in dom mladi- ne in borcev v njem? BENO BOŽIČEK: Mnogo si moramo obetati. Tu ne bo šlo za kakšno muzeal- sko konzerviranje stanja, kakršno je. Narobe. Ob- močje tja do Kozjega, po Obsotelju do. Rogaške Sla- tine je v načrtu obravna- no kot sodobno rekreacij- sko območje, v katerem pa bo seveda vse potekalo močno načrtno. Predlagam pa, da bi o tem načrtu pisali posebej kdaj pozne- je. NOVI TEDNIK: Večkrat smo vas slišali, da ste rek- li, češ, izobrazba je edina dota, ki jo mladina v naši občini lahko dobi. Do kod ste uspeli uresničiti svoje želje na tem področju? BENO BOŽIČEK: Naš cilj je, da bi bilo v občini šest centralnih šol. Da bi odpravili kombiniran pouk, se odkrižali manj razvitih šol s prešolanjem v razvi- te. Z izgradnjo šole v Šmarju, nekaterimi dozida- vami in razširitvami bo- mo v prostorskem pogle- du kmalu uspeli. Seveda šole, zaradi pomanjkanja denarja, niso dobro opre- mljene. Za odročne šole težko dobimo učitelje. Žal pa se ti naši napori v kon- čnem učinku izgubijo . .. NOVI TEDNIK: Zakaj? BENO BOŽIČEK: Po- glejte. Izobrazebna struk- tura prebivalstva v naši občini je na zadnjem me- stu v republiki. 85 odstot- kov ljudi v občini nima popolne osemletke. Pa ne pomisliti na to, da bi bili naši ljudje manj nadarje- ni. Več nam pove podatek, da smo po starostni struk- turi prebivalcev 47 odstot- kov nad republiškim pov- prečjem, kar zadeva sta- rostno kategorijo nad 60 let. Tu je zdaj odgovor. Stari ostajajo, mladi z boljšo šolsko izobrazbo od- hajajo. Sreča naj jih spre- mlja, hudo nam pa je, da niso mogli ostati tu doma, blizu svojih, najti ustrezno zaposlitev. No, in to je naš cilj za prihodnje. NOVI TEDNIK: Ste na čelu občine, M je imela hude proračunske težave, ki ima visok odstotek pre- bivalstva, potrebnega soci- alne pomoči. Kako vezete začetek s koncem? BENO BOŽIČEK: Tež- ko. Pravzaprav sploh ne. Proračun ni pokrit in še nekaj let ne bo. Socialni zakoni so mnogo ugodnej- ši za socialno šibke, le pri nas so vsajeni v na- pačna tla. Več ljudi je upravičenih na podpore in podpore naj bi bile večje. Vse je lepo, le občina, ki naj bo plačnik, nima de- narja. Krajevne skupnosti dobivajo že pet let skupaj 30 starih milijonov za nji- hovo dejavnost. K sreči imajo kolektivi posluh za potrebe krajevnih skupno- sti in ljudje sami tudi. Ob- čani svojo solidarnost in visoko zavest izkazujejo ravno v času, ko gradimo v občini dva obsežna vo- dopreskrbna objekta, od katerih vsak pokriva po nekaj krajevnih skupnosti. V enem in drugem prime- ru prispevajo občani na gospodinjstvo v denarju in delu okrog pol milijona starih dinarjev. To je za območje, kakršno je na- še, velik napor, vendar po- treben. Brez vode ni na- predka, ni sodobnega kme- tijstva, niti kmečkega tu- rizma, na katerega tudi že začenjamo počasi misliti. NOVI TEDNIK: Znani ste po tem, da raje neko- liko dvomite, kot bi pre- več upali. To pomeni, da je vaš optimizem na real- nih tleh. Lahko zaključiva po pesniku, da se bodo vre- mena Kozjancem zjasnila? BENO BOŽIČEK: Maj- hno, vendar bistveno ko- rekturo. Se že jasnijo! JURE KRAŠOVEC NOVI USTAVI NA POT L^ torek se je v Dobrni na posebnem seminarju zbralo r^to političnih delavcev iz občin nekdanjega celjskega r^' Enodnevni seminar je bil namenjen razlagalcem usta- L"* laj bi jo interpretirali po krajevnih skupnostih, de- ^ ^■'ganizacijah in drugje. Istočasno je bila tudi razprava t ^"fleznih določilih ustave. 1 S I ^tninar je organizirala medobčinska konferenca SZDL, ^ ' Pa so sodelovali z uvodnimi besedami Milan Kučan, republiške konference SZDL, ki je govoril o poli- L ''szlogih in bistvu ustavnih sprememb, Tone Bole, L^^^iik gospodarskega zbora Skupščine SRS (Družbeno hjbh^'^' Savin Jogan, član izvršnega odbora ^^'ske konference SZDL in član ustavne komisije, ki ^^\tn razložil temo Družbeno politični odnosi. )^ '^i izvedeli, kaj kandidate najbolj zanima, smo odšli K-u'' sogovornike smo si izbrali štiri predstavnike ^ ^ občin in jih povprašali, kateremu vprašanju name- ,^ IH>svetiti pri svojem skorajšnjem razlaganju ustave ••^^ornosti. STANE KRANJC, Šo- štanj: »Meni se zdi, da so najbolj zanimive teme, ki jih nameravam interpre- tirati: položaj delavca v organizaciji združenega de- la, položaj krajevne skup- nosti in pa delegatski si- stem. Da je temu res ta- ko, so pokazali predhod- ni razgovori. Seveda bomo govorili tudi o drugih za- devah, vendar ne tako ob- JOŽE VEBER, Velenje: »Prva faza bo namenjena splošni razpravi po krajev- nih skupnostih. Močan po- udarek bo na vlogi krajev- ne skupnosti. Drugo fazo razlaganja ustave pa bomo namenili TOZD in ekonom- skim odnosom ter vlogi in pravicam delovnega člove- ka. Sledile bodo tudi spe- cializirane razprave.« STANE KOKELJ, Sloven- ske Konjice: »Največ po- zornosti pri razlagi name- ravamo nameniti krajevni samoupravi in organizaciji, povezavi krajevnih skupno- sti s skupščino, občinske- mu statutu, delegatskemu sistemu in pa seveda or- ganizaciji TOZD. Sprego- vorili bomo več še o po- vezavi TOZD z občino.« JOŠKO LOJEN, Šmarje pri Jelšah: »V delovnih or- ganizacijah je še vedno najbolj aktualno vprašanje TOZD, zato bomo obravna- vali predvsem ta sklop vprašanj. Na vrsto bo pri- šla tudi občinska uprava, njena struktura v bodoče, delegatski sistem in pri- stojnosti krajevnih skupno- sti. To velja predvsem za financiranje krajevnih sku- pnosti.« 4. stran — NOVI TEDNIK St. 34 ~ 6. september IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV — Trije največji delov- ni kolektivi v celjski ob- čini. Železarna, Cinkarna in EMO, so v prvih šestih mesecih dosegli skoraj 70 starih milijard celotnega dohodka, železarna 260.671 tisoč din (indeks 134 v primeri z lani), Cinkarna 217.821 (122) in EMO 212.7.56 (ali 8 "o več kot lani). Dohodka pa imajo v Železarni 69.457 tisoč, v Cinkarni 49.324 tisoč din in EMO 59.369 tisoč din. X Vrvica, majhen delovni kolektiv v Celju, beleži v prvem polletju odlične po- slovne rezultate. Imajo 2.052 tisoč celotnega do- hodka ali 55 "o več kot lani, ko so dosegli le ne- kaj čez 132 starih milijo- nov realizacije. Zaloge so jim sicer nekoliko porasle, vendar še v znosnih me- jah. Za osebne dohodke so letos namenili 19 "b več sredstev, izplačani povpre- čni mesečni osebni dohod- ki pa znašajo 1.875 dinar- jev. Na pogojno nekvalifi- ciranega delavca so izpla- čali 1.084 dinarjev. Za pri- merjavo — v Metki 1.040, v Elegantu 949, v tovarni volnenih odej v Škofji va- si pa 1.088 din. X — Tudi Opekarna Lju- bečna se uvršča med ko- lektive, ki se po prvih še- stih mesecih lahko pohva- lijo z uspehi. Dosegli so skoraj za 2 stari milijar- di realizacije — 18.619 ti- soč din. Dohodek so prav tako močno povečali —za 44 »o in so dosegli 9.669 tisoč din. Zaposlujejo 315 delavcev (lani 286) in iz- plačujejo mesečno povpre- čno 1.878 din osebnega do- hodka. Družbeni proizvod na zaposlenega je 36.406 din. X — celjvska Zlatarna je dosegla v prvem polletju 225.883 tisoč din celotnega dohodka. Končne zaloge so za malenkost povečane, ostanek dohodka pa je ve- čji za 6 "o. Precej več so morali nameniti za zakon- ske obvemosti. Povpreč- no imajo letos zaposlenih 481 delavcev (13 "o več kot lani). Povprečni izplačani neto osebni dohodek na zaposlenega pa je visok 2.910 din in je višji za 4 »0. Na zaposlenega dose- gajo 62.293 din družbenega proizrvoda. X Na letošnjem mednarod- nem zagrebškem velesej- mu, ki bo odprt od 6. do 16. septembra, se bo pred- stavilo tudi mnogo delov- nih kolektivov s celjskega območja. Svoje izdelke bo- do na eni najpomembnej- ših razstav gospodarskih dosežkov prikazali štor.ska Železarna, tovarna EMO, Cinkarna, Aero, Žična, Li- bela, Klima, Tehnomerca- tor, Etol, Kovinotehna in Merx. Izmed velenjskih de- lovnih organizacij bodo na zagrebškem velesejmu Go- renje, Rudnik lignita Vele^ nje in šoštanjski Polipex. Iz Žalca pa Hmezad, To- varna keramičnih izdelkov Liboje, polzelska Tovarna nogavic in Minerva. Iz ko- njiške občine se udeležuje- jo zagrebškega velesejma tovarna brusov in nekovin Comet, Kovaška industri- ja Zreče in tovarna Kovin- skih izdelkov in Livarna Vitanje. Kot edino podjet- je iz šmarske občine pa se bo v Zagrebu pojavilo zdravilišče iz Rogaške Sla- tine, (jospodarstvo celjske regije bo torej na velesej- mu kar dobro zastopazio. ^olzela REZERVE OBSTAJAJO! Poslovni uspeh polzelske to- varne nogavic je za prvo pol- letje ugoden. Leta 1971 so na primer prodali v prvih šestih mesecih 7.225.377 parx>v noga- vic. Lani že 8.604.862, letos pa 9.222.947, kar je za 28 o/o več kot lani. Vse ugodnejši porast kažejo moške volnene in ženske hlačne nogavice. Prodaja je količinsko in vred- nostno večja in znaša letos 84.538.735 din. Resda je za malenkost pod planom, ven- dar sta celotni dohodek in dohodek kar precej nad lan- skima dosežki. V polzelski tovarni nogavic, ki je največji jugoslovanski proizvajalec teh artiklov, ugo- tavljajo precejšnje spremem- be na tržišču. Kupci so po- stali zahtevnejši. Nekatera druga gospodarska gibanja pa sO vplivala, da tudi pri njih beležijo večje zaloge kot lani. Vendar pa so navzlic celotne- mu dohodku na drugem me- stu med žalskimi delovnimi organizacijami. Tudi po izpla-J čanih osebnih dohodkih na podlagi opravljenih ur so za- dovojni. Poprečje je 1.860 din, v juliju pa so že presegli 2.000 din, čeprav so za letos načr- tovali 1.910 poprečnega oseb- nega dohodka. Ivan Božnik, direktor tovarne, je povedal, da izvoz sicer ne sodi med njihovo pomembno dejavnost, vsaj za sedaj še ne. Toda res- no razmišljajo o možnostih povečanega izvoza in bodo morda v sodelovanju z enim izmed tujih partnerjev usvo- jili proizvodnjo, ki bo konku- renčna tudi na tujem tržišču. Pa tudi nogavice LI, ki so jih sedaj začeli proizvajati, bodo najbrž prijetno presene- čenje ne samo za domače kupce. Če k tem podatkom o polletnih rezultatih še doda- mo, da se likvidnost tovarne izboljšu,)e, da s'o morali odpi- sati 170 milijonov in da na- črtujejo nove proizvodne ha- le, potem lahko sklenemo to informacijo o polzelski to- varni. Toda ne. Razgovor z Iva- nom Božnikom in Ervinom Janežičem, predsednikom de- lavskega sveta, je poslal naj- zanimivejši potem, ko sta poudarila — da imajo v v.saki tovarni skrite rezerve. In da se tega v gospodarstvu pre- malo zavedamo. Dela\'ski svet polzelske to- varne je namreč kljub ugod- nim polletnim rezultatom sprejel 18 sklepov o »skritih rezervah«. V analizi polletne- ga poročila so med drugim zapisali, da občuten porast bolniškega staleža zmanjšuje efektivni izkoristek delovnega časa. In j^rav temu, bolišemu izkoriščanju delovnega časa, so dali v sklepih poudarjen prostor. Opozorili so na za- mujanje na delo. Na predčas- no zapuščanje delovnega me- sta. Normirali bodo določena dela režijskih delavcev. Začeli bodo odločno borbo proti al- koholizmu. Za to delo bodo še bolj usposobili socialno službo. Predlagali so še druge ukrepe in prepovedi. Kako so delavci sprejeli tak oster samoupravni kurs? Ervin Janežič je povedal tole: Bil sem zelo presenečen nad sestanki na zborih delov- nih ljudi, ko smo govorili o teh sklepih o večji delovni disciplini in boljši izkorišče- nosti delovnega časa. Akcija delavskega sveta .je bila do- bro sprejeta. Delavci so pred- lagali še druge ukrepe. Zlasti v zvezi z organizacijo dela. Mislim, da se vse bolj zave- damo, kaj pomenijo boljši de- lovni rezultati. Večji zaslužek. Boljši družbeni standard. Se- veda bomo spremljali uresni- čen,)e sklepov. Nekateri so zelo konkretni, zato bomo zlaka ugotovili, kaj se je na- redilo. Kot predsednik de- lavskega sveta sem zadovo- ljen, da smo v zadnjem času izboljali obveščenost v tovar- ni. Tudi zbori delovnih ljudi so zaživeli. Čaka nas pa še ena naloga — da bi delavci po zborih odkrito spregovori- li, ne samo o drobnih vpra- šanjih proizvodnje, da in osebnih dohodkov ^ pa več o globalnih, ceij vprašanjih dela in tovarne. V vseh je tore? dovolj skritih rezerv. V naših delovnih or^ zacijah je žal premalo ^ nja skritih rezerv. Ner« se prst krivde za slabše i nomske rezultate usmen organe zunaj tovarne, redkeje pa se zgodi, da i,j jo skrite rezerve tam,kjet poslovni rezultati dobri, p, zato zaslužijo delavci v j zelski tovarni nogavic še, je priznanje. Tudi direk) Ivan Božnik, in predseii delavskega sveta Ervin jj žič sta prepričana, da bi konkretni sklepi o skritih zervah obrodili sadove, p gotovo bodo tudi lažje ure čil: zanimive načrte o prilj njem razvoju tovarne, v B zeli pravijo, da je tržna tuacija vendarle dobra in; so se znali vedno odzvati] Ijam potrošnikov. Zato sel bojijo povečane konkurea ki je v razmerah tržnega] spodarjenja razumljiva. B(| pa storili vse. v proizvod; v tehnologiji dela, v prod da bi dosegli še več. ' Toda eno je najpomer še — njihova prepričan rezerve so. Ali ni res, da| preveč pozabljamo prav tem letu, ki je leto stalili cije? Ervin .lanežič, predsednik 1)S Ivan Božnik, direktor Zaenkrat dovolj sredstev ZAHTEVA PO ENOTNOSTI TRGA — POMOČ GORENJU NOVA POSOJILA Izvršilni odbor celjske po- družnice Ljubljanske banke je bil zadnji med izvršilnimi odbori v okviru celotne Lju- bljanske banke, ki je potrdil pobudo, da bo urejanje kre- ditnih in drugih razmerij z Narodno banko Slovenije po- slej vodila centrala banke in ne vsaka podružnica zase. Ob tem sklepu, ki so ga v Celju sprejeli le kot začasni dokument do zbora uprav- Ijalcev banke, so se pojavlja- la vprašanja, ali pomeni tak prenos urejevanja kreditnih in drugih odnosov na cen- tralo kratenje upravljalskih pravic in podružnic ali ne. Cleljani so dobili zagotovilo, da v tem primeru ne gre za to, marveč, le za centraliza- cijo izpolnjevanja nalog ne pa sredstev. Sicer pa bo prak- sa pokazala, kaj pomeni iz- vajanje takšnega sklepa- Iz- vršilni odbori podružnic ima- jo namreč vso pravico, da bodo takšen sklep preklicali, če se bo pokazalo, da njegovo izvajanje posega v njihove upravljalske pravice. Zanimivo stran .je odprla razprava o potrošniških poso- .jllih. Pri tem ni šlo toliko za to, da bodo podružnice postopno zmanjševale kredite trgovskim delovnim organiza- cijam in tako sproščena sred- stva uporabila za kreditira- nje upravljalcev banke, ki proizvajajo blago, ki se lah- ko proda,ja na potrošniške kredite, marveč veliko bolj za zahtevo, da ,je treba na celotnem jugoslovanskem tr- žišču uveljaviti cenotna merila glede dajanja potrošniških posojil in sploh do politike kreditiranja. Razlike so velike in dostikrat takšne, da pri- zadenejo ene in druge proiz- vajalce, ki izdelujejo blago, ki ga je moč dobiti na po- trošniško posojilo. In še več — člani izvršilnega odbora celjske podružnice Ljubljan- ske banke so zahtevali od centrale denarnega zavoda, da na problem opozori vse najvišje družbene in politične organe, kajti če kje, je pio- trebno zlasti na tem področju uveljaviti kar največjo enot- nost. Sicer pa, kot kaže, vsaj do nadaljnjega ni omejitev gle- de odobravanja potrošniških posojil. Do nadaljnjega jih bodo na območju celjske po- dmžnice LB odobravali tako pri okencih denarnega zavoda kot v trgovinah. Vrh tega pa ta primer odpira še drugo stran. Sredstev za potrošni- ška posojila je trenutno do- volj. Zanimanje zanje pa .spričo spremembe v struktu- ri potrošnje ni pretirano. Ljudje se z večjim pomisle- kom kot prej odločajo za na- kupe dobrin trajne vrednosti. Več sredstev potrošijo za ži- vila. Ali ni to signal za pro- izvajalce pohištva in tehnič- nega blaga, zlasti gospodinj- skih aparatov, da bi se odlo- čili za znižanje cen?! In še ena, med drugimi seveda, pvomembna odločitev, ki pa velja za celotno Ljub- ljansko banko. Dvajset od- stotkov rezervnega sklada po- družnic in centrale bo banka združevala in jih porabila kot intervencijska sredstva za kreditiranje podružnice v Ve- lenju oziroma za indirektno kreditiranje tovarne gospo- dinjske opreme Gorenje. Se- veda pa je v sklepu tudi re- čeno, kdaj bo centrala vrnila podružnicam tako združena sredstva. Na seji so odobrili tudi nekaj investicijskih kreditov ter poroštev. Iz sredstev za- varovalnic so bili kreditnih ugodnosti deležni kar trije kolektivi: Konus v SI. Konji- cah v višini 400.000 din. Ko- pitarna v Sevnici v višini 1,000.000 din in Comet v Zre- čah v znesku 800.000 din. V vseh treh primerih je šio za obratna sredstva. Poleg tega je gostilničarka Berta Vede- nik iz Prebolda dobila poso- jilo v znesku 110.000 din za adaptacijo gostinskih prosto- rov in za ureditev tujskih sob. Poroštveni izjavi pa so potrdili Donatu v Rogaški Slatini in LIP v SI. Konjicah. Beseda je tekla tudi o ko- vaški industriji v Zrečah, o izvajanju del pa tudi o novi investiciji v zvezi s proizvod- njo sintranih izdelkov. V tej zvezi so kolektivu odobrili posojilo v znesku 3.800.000 di- narjev. M. Božič Uspeh„KORSA" - nova ^^^^^ ^^^1^ ^^^ii^^ ^^^^^ 1^^^^ m ^^^^^^^ ii^^ii^^ TOVARNA KONFEKCIJE BO Z NOVIMI PROSTORI BOGATEJŠ Kolektiv »Kors« v Rogaš- ki Slatini je za šmarsko ob- močje majhno »Gorenje«. Pred 25 lati ustanovijena obrtna delavnica, kjer so ši- vali obleke po meri, je da- nes uveljavljeno industrijsko podjetje konfekcijske stroke, ki zaposluje že 380 občanov. V enem letu ali letu in pol bo kolektiv štel že 500 do 550 članov. Rogaška Slatina, na obrobju Kozjanskega in še bolj nerazvitega območja pod Bočem in Donačko go- ro, bo samo v »Korsu« nu- dila zaposlitev za nekaj manj kot 200 novih ljudi. Ob prazniku občine bo ko- lektiv izročil namenu nove objekte v skupni površini 2.500 kvadratnih metrov. No- vo zgrajeni prostori obsega- jo proizvodno halo, upravne prostore, dve deljivi dvorani- ci za potrebe komerciale in prodaje. Nova investicija je veljala staro milijardo in 200 milijonov dinarjev. V to vso- to je vračunano zidovje, opre- ma in ureditev okolja, na- daljnja milijarda pa je na- menjena za obratna sredah »Kors« se je s svojim? izvodnim programom dol uveljavil. Specializirano J jetje za plašče in hlaSej oba spola in vse starostij car poenostavlja proizvodi in bitko za trg, je pa drugi strani to proizvoii sezonskega značaja, ve« kar zadeva prodajo, ne tudi proizvodnjo. V taki' rani so obratna sredstva* no velik problem. »Kors« je kolektiv, k posluje okoli 86 odstf' žensk, predvsem pa ^ ženska mladina, ki težt de zaposlitev potem, ki ča šolo. V kolektivu je tudi razvito samoupravno in- beno-politično življenje se je pokazalo zlasti ' ko so gradili športno'' acijski park, urejevali pomagali pri gradnji ' Podjetje je zadnjih de^*. s svoje strani likvidno,' njuje vse svoje obve^ ima pa nekaj težav s ki se ne držijo dogotf" rokov. Kakšnih 20 dO' jemalcev imajo, ki presežejo 60 dnevni rot VeUko v kolektivu' za strokovno izobražev* za obče izobraževanji slenih. Ne glede na to/ dekleta, ki so zaposlei^ varni zvečine s podež^ hitro vžii^ljajo v novO no sredino in se tuo- sebno s sadjem. V bistvu gre za obolenje s hudo obliko driske. Bolnik izgubi v krat- kem času veliko tekočine in mineralnih snovi. Če se te naglo ne nadomesti, bolnik [. umre. V primeru pravočas- nega in ustreznega zdravlje- nja so smrtni primeri redki. Kolero povzroča vibrion kolere. Prenaša se lahko di- rektorno z bolnika na zdra- vega človeka, vendar pa je indirektna pot bolj pogosta. Širjenje bolezni se prepreču- je s prekuhavanjem in klo- riranjem pitne vode in s strogo osebno higieno. Poseb- no pomembno vlogo igra umivanje rok. Bolniki, ki so zboleli za kolero v evropskih deželah, so se okužili večinoma z vo- do in sadjem, če potujemo v okuženo področje ali na področje, ki je sumljivo, da je okuženo, je priporočljivo piti le sterilizirane sadne so- kove ali pa vodo, ki je us- trezno vstekleničena. Tako je vstekleničena voda naših zdravilišč. Uživanje sadja na sumljivih pk>dročjih ni pripo- ročljivo. Osebe, ki potujejo v oku- ženo področje, ali v področ- je, ki je sumljivo za )kužbo s povzročiteljem kolere, mo- rajo imeti ustrezno dokumen- tacijo o cepljenju. V Celju smo pripravljeni na eventuelni pojav kolere. Občinske skupščine celjskega območja so izdale varnostne ukrepe za preprečevanje okužbe s pitno vodo in hra- no. Voda se redno klorira. Bolnišnica ima na voljo te- kočine in zdravila za zdrav- ljenje bolnikov ter gojišča za hitro diagnozo povzročitelja. Vse to pa je le del priprav, večji del prispevajo občani, če se držijo danih navodil. Osebe, ki potujejo v okuženo območje in obolijo za dris- kami, je potrebno obravna- vati kot možne bolnike. Pra- vočasno se morajo priglasiti zdravstveni službi. ialec-SZDL pred RAZPRAVO Občinska konferenca SZDL Žalec je pripravila pretekli ponedeljek posvet s predsed- niki krajevnih organizacij SZDL občine Žalec. Na uvo- du je sekretar občinske kon- ierence SZDL Žalec Ivo Ro- bič podal predlog, kako naj bi izpeljali javne razprave f>o krajevnih skupnostih o osnut- kih besedil zvezne, republiške ustave ter tez statuta občine Žalec. Posebej je poudaril, da bi se moralo razprav udele- žiti čimveč občanov. Saj us- tava vsakogar neposredno za- 4eva in prav sedaj je čas, ko toko vplivajo na predlagana besedila. Prisotne je Ivo Ro- bič seznanil o poteku zbiral- ne akcije za Kumrovec. Od predvidenih 180 tisoč dinar- jev, ki jih morajo zbrati de- lovne organizacije, je do se- daj zibranOi 53.670.00 dinarjev oziroma 35 odstotkov. Svojo obveznost so že poravnale TT Prebold, TN Polzela, In- štitut za hmeljarstvo, Sigma in Savinjski magazin. Za zbi- ranje sredstev ostalih obča- nov pa so bile zadolžene krajevne organizacije ZB. Do sedaj je od predvidenih 100 tisoč dinarjev zbranih 44.916 dinarjev. Posebno so se izka- zali v Žalcu z 12.212 dinarjev, Braslovčah 5465, Petrovčah 5050 dinarjev itd. Sredstva pa se še vedno zbirajo in dotekajo na žiro račun skla- da. Razpravljali so tudi o že pred časom razposlanem predlogu o načrtu predavanj po krajevnih skupnostih. Te- me predavanj naj bi bile iz zdravstva, gospodarjenja ob- čine, prometu, spolni vzgoji, zunanji politiki itd. V dru- gem delu posveta je razpra- va tekla o javni razpravi Tez o nadaljnjem razvoju Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ter o pro- gramu nalog v pripravah na volitve v delegacije temeljnih samoupravnih skupnostih 1974. leta. T. TAVČAR ||Priporočamo nakup ;v BLAGOVNICAH VELENJE konfekcija, perilo, pohi- i^tvo, keramika, gospodinj- ski stroji. > Pevci TrEČANJE 73 V zadnjih letih tudi pov- prečen ljubitelj petja lahko opazi, da se zanimanje za zborovsko petje veča. Zlasti je to opazno na podeželju, kjer znova in znova ustanav- ljajo pevske skupine, v glav- nem moške zbore. Precejšen premik lahko opazimo tudi v organizaciji zborovstva na celjskem območju. Velik ko- rak k temu je vsekakor tudi ustanovitev pk>dročnega zdru- ženja pevskih zborov celjske regije. Ena izmed nalog tega zdru- ženja v bližini prihodnosti je organizacija medobčinskega pevskega srečanja v Vitanju in Zrečah. Pevska srečanja v konjiški občini so sicer že tradicionalna, saj so se vrh občani Konjic, zlasti pa Zre- čani že nekajkrat potrudili in sprejeli v goste številne pevske zbore iz nekdanjega celjskega okraja. Letos bo to srečanje 14. oktobra, razde- ljeno pa bo na dva dela: do- poldne v Vitanju, popoldne v Zrečah. Tako razporeditev na- rekuje predvsem število zbo- rov pa tudi dejstvo, da bo šlo tokrat za nekoliko dru- gačen nastop kot doslej. Vse zbore bo namreč ocenjevala posebna strokovna komisija, ki sicer tokrat zbore ne bo razvrščala po tekmovalnih dosežkih, ampak bo vsakemu zboru posredovala podrobno pismeno oceno njegove kvali- tete in dosedanjega dela. Vse- kakor je to korak naprej k kvaUtetnemu delu in k strem- ljenju, da se pevci kar naj- bolje izkažejo m ne nazad- nje v vrsti vokalnih ansam- blov dobijo tudi svoje mesto. Letošnje medobčinsko sre- čanje pevskih zborov bi si- cer moralo biti po tradiciji že pred meseci, vendar zara- di objektivnih razlogov tega ni bilo mogoče izpeljati. Si- cer pa pri organizatorjih prevladuje mnenje, da bodo zbori lahko kljub temu solid- no pripravljeni, saj bo treba obnoviti le nekaj pesmi iz pripravljenega repertoarja. Zaradi tega področno združe- nje in občinska svet ZKPO Slov. Konjice pričakujeta šte- vilne prijave, saj bodo pevski zbori s svojim sodelovanjem slednjič tudi dokazali tisto, kar smo ugotoviU v začetku. Da zanimanje za zborovstvo na našem podeželju raste. V vsak dom NOVI TEDNIK turizem Marjan IVSalis s svojim plenom (Foto: T. Tavčar) RIBA -1,72 KO Drugo družinsko tekmovanje v ulovu na najtežjo ribo, ki ga je minulo nedeljo pripravila ribiška družina v Šem- petru v Savinjski dolini je uspelo. Sicer pa, kaj ne uspe, česar se lotijo šempetrčani in če so to še ribiči povrhu? Zdaj je šlo zares. Brez šal in smeha. Zlasti tedaj, ko je 112 članov namakalo svoje trnke v Savinjo in iskalo naj- težjo ribo. Med udeleženci tekmovanja so bile tudi tri članice, ki so marsikoga spravile v zadrego. Dobro so lovile in ulovile. Po poldrugi uri molčanja in napetega gledanja v vodo so se zbrali in pokazali svoje plene. Zmagal je Marjan Malis iz šentruperta, ki je ujel 1,72 kg težko ribo. Drugi je bil Rado Roter iz Dobriše vasi. Njegov plen je tehtal 1,14 kg. Na tretje mesto se je uvrstil Božo Perper iz Celja. Ujel je ribo, ki je tehala 1,05 kg, itd. Med udele- ženci je bil tudi častni član ribiške družine Jože • Ce- rovšek, ki se je v hudem konkurenčnem boju plasiral na četrto mesto. In še ena zanimivost. Med 112 tekmovalci jih je 34 uspelo uloviti po eno ribo, vsi drugi so ostali brez plena. Skupna teža ulova pa je bila 23.79 kg. Zaključek tekmovanja so imeli na ribiškem pikniku pred jamo Pekel. Tu so razglasili rezultate in podelili priznanja. Med ribiči pa je stekla tudi živahna beseda o delu in problemih. Da, tudi o problemih in v tej zvezi o onesnaženju reke! Sicer pa je ta dan doživela jama Pekel svoj rekord — okoli 3.000 obiskovalcev. K temu uspehu je prav gotovo prispevalo tudi lepo vreme. Tako bodo v jami že te dni zabeležili 20.000 obiskovalca. Vsekakor lepo! Razen l;ega tudi obisk v antičnem parku v Šempetru ne zaostaja dosti. Do nedelje, 2. septembra so imeli 13.450 obiskoval- cev. Torej, rekord za rekordom. Takšni so pač šempetr- čani, dela"vni in prizade^mi na vsakem koraku. MB ASFALT DO SOLČAVE Te dni je na cesti od Igle do Solčave več kot živaiino. Delavci celjsiiega cestnega podjetja namreč zaključujejo zadnja dela pri modernizaciji cestnega odseka do Solčave. Letošnja dela so v glavnem zajela odsek, dolg približno 3 km. To so bila izredno zahtevna dela kot vsa na tem področju. Izvajalec jih je opravil odlično. Nova cesta na tem predelu je lepa in široka. Navzlic temu uspehu, ki je zahteval okoli 500 milijonov starih dinarjev izdatkov, ostaja še približno 5 km makadama do vstopa v Logarsko dolino. Vprašanje je, če bodo zadnja dela pri moderni- zaciji ceste v Logarsko dolino zmogli v prihodnjem letu. Odločitve še ni, najbrž pa tudi ne sredstev. Na vsak način pa se vsi zave- dajo, da bo treba z deli pohiteti in tako še bolj odpreti biser alp- skega kotička naše zemlje več.jemu številu izletnikov in turistov. Na novo asfaltirani cestni odsek od Igle do Solčave bodo odprli v soboto, 8. t. m. •mb DRAGO VRAČUN V te] naši rubriki še ni- ^J^o imeli nikogar, ki bi ne razpet s svojim delom ^ različnih krajih, oziro- ma tam, kjer lahko po ^^o/jTi najboljših močeh dela in ustvarja. Drago Vračun je eden tistih, ki ne pozna osemurnega de- lavnika in tudi ne utegne izkoristiti udobnega fote- lja doma, da bi ob po- poldnevih zdolgočasen pre- biral časopis in dremal. Ko sem ga vprašal, če je rojen Celjan, je s pono- som pripomnil, da je ro- jen Gaberčan, to pa tudi po svoje veliko pove. že z desetimi leti je izgubil starše in se preselil k bra- tu, ta pa se je tiste čase aktivno ukvarjal z atleti- ko. To so bili pravzaprav usodni dnevi v njegovem življenju, kajti takrat je začel tudi Drago zahajati na štadion, ki je bil ta- krat, dve leti po vojni še v Čretu. No, medtem se je izučil za ročnega stav- ca v celjski tiskarni, ta- krat pa je bila tudi tradi- cija, da so bili grafičarji dobri športniki. Danes je Drago pred- sednik atletskega sodniške- ga zbora v Celju, pred leti pa je to dolžnost že op- ravljal. Na nedavnem ev- ropskem atletskem prven- stvu v Celju, smo ga lah- ko videli povsod na sta- dionu, vedno v središču dogajanj. Prvi interni sod- niški izpit je opravil že leta 1954, s svojo aktiv- nostjo pa je napredoval vse do mednarodnega at- letskega sodnika, tako da smo ga v tej vlogi srečali že v Beogradu 1962 leta na evropskem prvenstvu v atletiki. Ko se je živo raz- govoru o tem poslanstvu, ni bilo težko uganiti, da ves živi za to delo. Od tod tudi občutek odgovor- nosti na vsakem koraku. Ne samo pri atletiki. Tu- di v tiskarni je napredo- val v strojnega stavca, pa v korektorja in kalkulan- ta, pozneje še v tehnolo- ga grafične proizvodnje in v pomočnika tehničnega vodje tiskarne in pred združitvijo Cetisa z Ae- rom je tudi bil tehnični vodja Cetisa. Zdaj je vod- ja grafične proizvodnje v Aeru in če se ozremo skupaj z Dragom na do sedaj prehojeno pot, ni nič nenavadnega, če je ob vsem delu uspel biti do- ma le malo časa, pri svo- ji družini. Toda menda je zavest tista, ki človeka žene k novim ustvarjalnim ambi- cijam, opravljeno delo in uspehi, pa tudi neuspehi, ki jim skuša po najbolj- ših močeh kljubovati, nam naj bi bili v pomoč, da bi lažje razumeli takšne osebnosti. In ob vsem tem nam ne preostane nič drugega kot to, da ob tem spoznamo tudi to, da takš- ne ljudi nemalokrat pre- malo cenimo. Atletski strokovnjak, predvsem pa entuziast in resnično do- ber tovariš Drago Vračun ali kakor ga znanci kliče- jo — Dragec, si to prizna- nje nedvomno še kako zasluži! DRAGO MEDVED 6. stran — NOVI TEDNIK St. 34 — 6. september \^ Kozje POZDRAVILO AKTIVISTE 01 Nedelja, lep sončen dan, je bila spet ena tistih, ki jih Kozjanci, še zlasti pa Kozja- tni, zlepa ne bodo pozabili. Na majhnem trgu, po kate- rem se še danes, čeprav po asfaltu, sprehajajo krave in voliči, se je zbralo okoli tri- tisoč ljudi, da bi pozdravili v svoji sredi aktiviste Osvo- bodilne fronte. Osvobodilna fronta je bila v tistih dneh gibalo vsega naprednega in pobudnik oboroženega boja proti okupatorju. Zato je ra- zumljivo, da so se predstav- niki šestih občin, ki si dele Kozjansko, odločili, da koz- janskim aktivistom podele domicil ter jim tako dajo priznanje za svoje veliko in nesebično delo- Zbrane gosts_ prebivalce Kozjanskega in aktiviste OF je pozdravil sekretar občin- ske konference SZDL Jože Gojtan. Med gosti so bili tu- di najvišji predstavniki re- publike, tako Sergej Krai- gher, Lidija Šentjurc, Andrej Marine in drugi, skupaj z najvišjimi predstavniki vseh šestih občin: Sevnica, Šmar- je pri Jelšah, Šentjur, Krško, Laško in Brežice. O razvoju narodno osvobodilne borbe ter o dejavnosti članov Os- vobodilne fronte je spregovo- ril nekdanji aktivist Ivan Lu- skar. Poudaril je, da je bila protisovražnikova aktivnost, krepitev in organizacija no- ve, socialistične državnosti na Kozjanskem izredno močna že v prvih mesecih okupator- jevega vdora na Kozjansko. Ob tej priliki se je spomnil tudi pokojnih tovarišev, veli- kih revolucionarjev, med nji- mi še posebej Tončke čečeve, ki je pozneje postala narod- ni heroj. Tudi njena žrtev je mnogo prispevala k razvoju narodno osvobodilne borbe na Kozjanskem. Sedanji predsednik občine Šmarje pri Jelšah in nekdanji aktivist, Beno Božiček, je v kratkem govoru orisal boj in težnje prebivalcev Kozjan- skega v letih med vojno in po vojni in poudaril, da je bil ta boj težak in neenak- Opozoril je na okupatorjevo zatiranje^ na poizkuse popol- ne uklonitve ljudi pod Bo- horjem, med Savo in Sotlo. Zbrane goste je spomnil na dni velikega preganjanja, iz- seljevanja, streljanja talcev ter na vse druge možne obli- ke nemškega terorja. Beno Božiček je v svojem govoru povedal, da so se kozjanski ljudje kljub vsemu odločili za borbo proti oku- patorju in jo z velikimi žrt- vami tudi izpeljali, potem pa se je preselil v današnji čas in s kratkimi besedami orisal napredek občine v letih po vojni ter zlasti še v zadnjih letih. Ugotovil je, da je ob- čina v teh letih marsikaj pri- dobila, da pa so marsikaj pripomogli tudi občani sami. Po predsednikovem govoru so predstavniki aktivistov in občine ter Kozjega odnesli venec pred spomenik padlih borcev, ki se je ves urejen in mogočen svetil med zasta- vami. Tako so se spomnili na vse tiste, ki jim, žal, ni bilo dano, da bi dočakali dan, za katerega so se borili. Takoj za tem so kozjanski aktivisti Osvobodilne fronte sprejeli domicilno listino, ki jo je prevzel član odbora v trajno last- S tem je bila iz- kazana ne samo počastitev ljudem, ki so v prvih dneh vojne vedeli, kje jim je me- sto, spomin na mrtve, pač pa tudi še nekaj več. S tem je bilo nekako tiho povedano tudi to, da se mora odslej zgodovina te borbe, teh lju- di proučevati bolje, načrtneje in predvsem hitro. Ljudje iz- ginevajo, skorajda še vedno prisotna zgodovina pa je ta- korekoč še neraziskana. Preostali del velikega slavja v Kozjem je bil izpopolnjen s pestrim kulturnim pi-ogra- mom, ki so ga izvajali zdru- ženi pevski zbori Posavske pevske zveze in posamezni recitatorji. Vsekakor je še vedno najbolj »vžgala« Gobče- va pesem Le naprej, odred Kozjanski, ki je med Kozjan- ci takorekoč doma in je že zdavnaj dobila svojo domo- vinsko pravico. Ne poznamo pesmi, ki bi bila med neki- mi ljudmi bolj priljubljena, kot je med Kozjanci prav ta. Po končani proslavi so se gostje in aktivisti razkropili po trgu in se zadržali v pri- jetnem razgovoni. K temu je pripomogel tudi partizanski golaž in pa vsekakor še ved- no živi spomini na dni voj- ne. Skorajda je ni bilo mize, ki se ne bi vsaj za trenutek dotaknila teh dni. Sredi nek- danjih aktivistov je bil tudi njihov stari tovariš, Sergej Kraigher, ki je v letih vojne bil sekretar kozjanskega okrožja. Tu je bil tudi Do- bršek pa Luskar, Zdolšek in vsa tista množica ljudi, ki da nes neopaženo žive po^svojih domovih. In končno: najvišji republiški predstavniki so se spomnili tudi na svojega sta- rega prijatelja iz tistih dni, ki že vrsto let leži priklenjen na posteljo, na Jako Leskov- ška in ga obiskali na njego- vem skromnem domovanju sredi bohorskih host. O tem, da je kozjarj slavje trajalo pozno v 3 skoraj ne bi bilo vredno n govoriti. Lahko pa povemo slišali smo mimogred^ so se nekdanji aktivista govarjali o možnosti, ds se vsako leto dobili nekjf Kozjanskem- Da se ne p: bi, smo še slišali. ^ MILENKO STRAŠ! Zbrani aktivisti OF v Kozjem ninso samo obujali spomeni na prehojeno pot med NOl Njihovo srečanje v nedeljo je pomenilo tudi poziv mlajšim, da ohranjajo tradicije NOl Šolstvo: delo uskladiti Vzgojno izobraževalno delo v celjski občini je iz- redno razvejano, saj so tu praktično vse ustanove od predšolskega varstva do dislociranih oddelkov višjih šol. Zato ni nič čudnega, če so v Celju številne skup- nosti, organizacije in društva, ki preko raznih komisij, odborov, sekcij, indirektno, pa tudi direktno posegajo v vzgojno-izobraževalno sredino. Včasih proučujejo vzgojna vprašanja, velikokrat nalagajo delo, večkrat pravijo, to je prav in to ni prav, dobro je in slabo. V šolah — ustanovah te sugestije, naloge itd. večkrat uresničijo, marsikdaj samo vzdihnejo, še večkrat pa se začudijo, da so takšni napotki sploh možni ob poznava- nju vrste objektivnih pa tudi subjektivnih pogojev dela na naših šolah. Resnično veliko je tistih, ki se ukvarjajo z vzgoj- no-izobraževalnim delom v svojih programih, v svo- jem delu. Resnično pa je tudi, da veliko teh organiza- cij bolj »programira«, kaj vse bodo storili pri postavki »vzgojno-izobraževalno področje«, kakor pa potem to tudi realizira. Tako delavci na vzgojno-izobraževalnem področju najprej občutijo obsežno zainteresiranost, za- tem pa ne dela in uspehov oz. neuspehov, ki jih je to področje deležno ob poskusih, da bi vsi vsaj deloma realizirali tisto, kar so planirali, še do občut- ne jšega zmanjševanja uspehov, prizadevanj pa pride zaradi tega, ker številne zainteresirane organizacije pro- gramirajo enako delo in obveze na tem področju. Da bi to heterogeno pa neučinkovito zanimanje, in- teres, odgovornost uskladili in jo napravili učinkovito, so ustanovili v Celju najprej koordinacijski odbor, ki odgovarja političnemu aktivu občine za usklajeno delo vseh na tem področju. Te dni pa bo še storjen korak naprej, ko se bodo na posebnem sestanku sekretarjev ZK šol, ravnateljev, predsednikov različnih odborov, sekcij in svetov dogovorili, kaj, kdaj in kdo bo dolo- čeno nalogo opravil v tem šolskem letu. Prevladuje mnenje, da bi ob realizaciji vsaj dveh nalog v vsakem organu v določenem času rešili marsikatero ne samo teoretično, ampak predvsem praktično vprašanje, ki jih na tem področju ni malo. Pri tem usklajevanju dela za »boljše in večje uspehe pa je zanimivo to, da je v teh »organih« izredno malo tistih, ki bodo »v prosti m.enjavi delo.« odločali o sred- stvih za to področje, usklajevali delovne programe, skratka ni ali jih je zelo malo neposrednih proizvajal- cev, ki so vsekakor zainteresirani za dobro vzgojo in izobraževanje. Odtujitev, ki ji je botroval pretekli čas, bo v prihodnje izredno težko premagati, zlasti še, ker je možno, da bodo močnejši ali šibkejši odpori na eni in drugi strani. J. ZUPANČIČ Prebold Delovni kolektiv Tekstilne torarne Prebold je praznoval te dni 131. letnico obstoja in 100. letnico industrijskega ga- silskega društva. Osrednja slovesnost je bila v soboto v novi tovarniški hali, ki še ni vključena v proizvodnjo. Tu se je zbral kolektiv, ki že šteje več kot tisoč zaposlenih. Zbranim je kot prvi spregovoril predsed- nik delavskega sveta Janez Ahačič, ki je opisal rast in tehnični razvoj tovarne. Sle- dil je govor sekretarja med- občinskega komiteja zveze komunistov Janeza Zahrast- nika, ki je pohvalil delo in uspehe kolektiva ter nakazal možnosti idejnopolitičnega dela in nadaljnjega razvoja tovarne. O razvoju in nešte- tih ovirah, na katere je na- letelo industrijsko gasilsko društvo v 100 letih obstoja, je spregov-oril predsednik Si- mon Plavčak. Med drugim je dejal: »Iz kronike gasilcev v tovarni je razvidno, da so gasilci zadušili ogenj, ki je grozil uničiti komaj zgrajeno tovarno poleti 1870. Ustano- vitev društva, takrat imeno- vanega požarna hramba, je bila samo še vprašanje časa. To se je zgodilo prav pred 100 leti, ko so tovarniški ga- silci sestavili pravila ter je uradni državni organ v Grad- cu te potrdil z dnem 1. okto- ber 1873. Sledila je podelitev republiških gasilskih pri- znanj, ki so jih iz rok prof. Branka Božiča prejeli: Simon Plavčak, Ivan Žagar, ing. Vladimir Skok, Anton Med- ved, Jože Trbežnik, Feliks Ocvrk, Zdravko Trnovšek, Kari Kvartič, Ivo Kotnik, Kari Hribcršek in Jože Ba- loh. Za popestritev praznova- nja so nastopili še godba na pihala, moški pevski zbor iz Prebolda in akademska fol- klorna skupina France Ma- rolt iz Ljubljane. T. TAVČAR OBČAHOV| Rekla je: ANGELA CUK- MAJSTER iz Loč, gospo- dinja: »V Ločah kar rada živim. V zadnjem času je tu veliko bolj živahno. Po- grešam vodo, ki je pri naši hiši ni. Naš kraj se lepo razvija, le voda, ta dela probleme pri marsika- terem Ločanu. Tudi ost a h ljudje se pritožujejo. Mi že imamo asfalt čez vas, zato nimamo takih proble- mov kot žičani. ' V Žalcu bodo Pred dnevi je bila v klubu družbenopolitičnih organiza- cij v Žalcu prva seja skup- ščine solidarnostnega stano- vanjskega sklada. Prvo sejo je otvoril predsednik inicia- tivnega odbora za ustano- vitev samoupravne stanovanj- ske skupnosti in solidarnost- nega sklada Jože Jan, ki je člane skupščine s<=!znanil z delom iniciativnega odbora. Za tem je bil predlagan dnevni red, skupščino pa je vodil Alojz Selan. Med glavne točke dnevne- ga reda je nedvomno sodila razprava in sprejem statuta, izvolitev predsednika in na- mestnika predsednika skup- ščine, predsednika in članov upravnega odbora sklada ter komisij, in sprejem finanč- nega plana. Najdlje so se od- borniki zadržali pri spreje- mu statuta. Zlasti pri drugem členu statuta, ki se glasi: Na- men sklada je zagotoviti sredstva za gradnjo najem- nih stanovanj v družbeni lastnini za določene osebe. Tako odbornikom nista bili jasni zadnji dve besedi »do- ločene osebe«. Sprejeli so sklep, da bo s pravilnikom točno določeno, kdo so te do- ločene osebe. Za predsednika skupščine so nato soglasno izvolili Franca Vogrinca, za namestnika Stanka Košeca, predsednika upravnega odbo- ra sklada Ivana Žagarja, pod- predsednika Rudija Senčiča in pet predsednikov komisij: Zofko Goller, Jožeta Janše- ta, Vinka Mura, Borisa ške- ta in Silvo Reharjevo. Sklad bo za gradnjo stano- vanj v družbeni lastnini v le- tošnjem letu razpolagal s štirimi milijoni din, leta 1974 s 4,3 milijona, leta • s 4,6 milijona in leta IS'' 5 milijoni din. Orientacijski program ?■ nje stanovanj pa bi bi' slednji: leta 1973 zgradi:- stanovanj v Žalcu in ?^ du, leta 1974 zgraditi 10 novanj v Polzeli- in šer:- TU, leta 1975 po štiri s:; vanja v Petrovčah, Bi* čah, Grižah, Vranskem, ^ boj ah ter leta 1976 10 sti vanj v Žalcu in po 5 sti vanj v Preboldu in na' zeli. V žalski občini bodo konca leta 1976 potreb' 1285 stanovanj. Intenzi^ stanovanjske izgradnje !^ bila zadovoljiva, če bi ta 1976 zgradili skupn" stanovanj ali letno okrof stanovanj, od tega naJ'' 20 s sredstvi solidarnost stanovanjskega sklada. , TONE TAV ŠMARJE KAM GREDO? v šolskem letu 19^2 izdelalo v obeh osmih ^ dih vseh 46 učencev, bil učni uspeh stoods'^^^ Kam pa todo šli v "J šolskem letu ti učenc',^ srednje šole jih gre 20 j, 5 v gimnazijo, 5 v ped^v gimnazijo, 3 v vzgoji'.^^ šolo, 3 v. srednjo tehnij v ekonomsko in 2 v sko šolo. V razne P-'^ šole pa jih gre 25, sa^^^. učenka ostane doma ^^,:t tiji. Zemlja slovenska, ^"^ vredna več ljubezni dine? 6. september 1973 NOVI TEDNIK — stran 7^ f^čcinje z Alojzom Zavolovškom Akvarel je trenutek Srečanje z Alojzom Zavolovškom je odkrivanje sveta, ki tli in živi nekje globoko v njem in se igsom razživi ob pogovoru o slikarstvu. Toda ko se odpre, postaja vse globlji in globlji, predvsem |jQ^ivet in to znova potrjuje misel, ki jo je slikar izpovedal ob koncu najinega dialoga: Šel bom Ljfji delom naprej. To kar sem naredil, še ni nič dorečenega. Obdržal bom pošten odnos in odgo- rjost do sebe in narave. Tako bom šel naprej in iskal novih poti ... ; jtnam pa tremo, še ni- ' jjisem imel takšne kot ^to razstavo- Veste, še posebno v zad- [ letih' je likovno življe- ,v Celju kar precej razgi- L Ljudje so že marsikaj vedno bolj postajajo rfjii. Danes že širok krog ^obiskuje likovne razsta- je najbolj zanimivo. ^Ijivo je to, da je med 0ii kar precej mladih. Li- ^ umetnost ni več do- ja ozkega kroga izbran- Mogoče se počutim tudi iivolj sodobnega . • . . Zakaj mislite^ da se ne Sutite dovolj sodobnega in ni to pogojeno kje drug- „, sodobnost? , Danes so sodobna stre- Ijenja v likovnem ustvarja- 1 vse drugačna kot pred i. Nimam pa tudi kaj do- siikov z ostalimi likovni- če bi bil kje v kakšnem ■jem centru in ne v Vele- 1, bi imel več stikov- S legi bi se bolj pogovarjali slikarstvu in umetnosti na- bil. Tako je po eni strani jvinca »dolgočasna«, po 4 plati pa je likovno os- ibolj čista, čista kot kraj, bjina. - Največ imate akvarela nekaj olj. Ohranil ste tu- dela, ko ste bil še na beo- jski likovni akademiji, iste tudi šolanje končali, b nastaja slika? -.\kvareli so trenutna do- K.a. Včasih pa tudi niso, 'se zgodi, da človek ves s nosi v sebi določeno fc, ■Kaj pa tehnika, ali ona * ne narekuje »treilut- *« akvarela? •Moram omeniti da je to »zahtevna tehnika, da se ^ naučiti aii ceio oavo- ' kratkem času. Akvarel iehnika je v bistvu zelo ^taa. Toda ta stvarnost '■^i^šna, da se barve preli- in celo zlivajo, vendar ' tem prelivanju morajo ustvarjati tisto asocia- °' jo je umetnik hotel leči. "^orej imamo poetični in "fistni akvarel? ' Vrednost kontrasta je B^na. Barvni kontrast... da je primerna U- ^ vsebina- Kompozicija rt? j"/^nipak kaj je bistveno 'ompoziciji barve? ""Obstajajo določene za- ^^ti pri ustvarjanju bar- I'kompozicije. Bistvena je ^elotna sestavina, ki tvo- ^^'oto. Pri meni so ti ka- j Sicer podzavestni, celo v ^ zavestno in togo ne I njorda abstrakcija ti- L' popustila pri teh "(istih čeprav vemo, * 'ecimo Mondrijan raz- ijogo barvnih in likov- vTfonitosti? felj^^lim, da je po tolikih a ^^°jega obstoja abstrak- l^J^^živeta. To je čisto na- ^ konvencija. Tista pr- ^taia . •'^ samonikla in je %(;;. *2 nekega barvnega ^^^''^ega procesa. Toda last • '^^"'''^'^J^ abstrakci- ^-ia na osnovi že neke w Abstrakcije in s tem (topili ničesar- In kdo bi «. j^J^^em razlagal? \^ človek sam dovolj Hl^j angažiran pa tudi da bi sam š bolj ' Vid^**! razložiti. . . ? i y5^^i je, da so tu naj- ^'vni poslovni možje. Precej se zanimajo za to- vrstno umetnost, mislim pa, da so preozko usmerjeni in ne poznajo naše umetnosti v nacionalnem pogledu. — Kot likovni pedagog na nižji in srednji stopnji mi lahko poveste, kako ti vaši mladi ljudje sprejemajo likovno delo? — Ko je otrok še pred pu- berteto, ko. mu učitelj »še kaj pomeni«, je takšen otrok čudovit ustvarjalec. To je se- veda biološko pogojeno Ko pa nastane kritični realizem, se pa pri njegovem likov- nem delu zelo poznajo vplivi domačega in drugih okolij, ki so za njegov razvoj likovnih sposobnosti odločilni. Zdi se mi, da so otroci včasih ne- bogljeni, sam jim ne vislju- jem mojih metod in sem kar se da demokratičen. — Nikoli prej ni bil likov- ni pouk pri nas tako organi- zii-an in strokovno priprav- ljen kot danes. Včasih so imeli naši slikar,ji tuje vzor- nike, potem Ažbetovo šolo in druge. Kako menite, se bo obrestovala »slovenskemu na- rodu« sedanja generacija s to likovno vzgojo, kakršno ima sedaj? — To se že danes poisna. Otroka je treba Temu pravimo pedagogi — operativni smotri- Umetnost mu je treba približati, nič s silo. Otrok mora sam na raz- stavo, v pevski zbor. Pri li- kovnem pouku vidim, kako je vsak otrok svet zase. Ta svet pa je treba razvijati. Inteli- genten, prilagodljiv otrok bo narisal »dobro« sliko, ki bo tehnično zelo dobra. Manj prilagodljiv otrok bo narisal bolj »nerodno, slabšo« sliko, ki v očeh njegovih sošolcev ne bo pomenila mnogo. Toda morda je vnesel s svojim de- lom drugačne likovne vred- note kot tisti prvi, le da niso bile tako precizno izražene. Temu sledi razgovor, razlaga- Danes je tudi na voljo veliko tehnik. Včasih je bilo samo risanje in slikanje. Preriso- vanje, urjenje veščine. Danes je drugače. Otroka je treba zaposliti. Linorez na primer: otroci režejo. Že ob sreča- nju s tem materialom je to za njih nekaj novega Zapo- slenost je vsestranska: fizič- na, umska, estetska. Vzgojni smoter pa je čuvanje mate- riala, ravnanje z njim, pride tudi do poškodb, če se kdo z nožkom ali dletom ureze. Ko dobi otrok gotov odtis, je to zanj veliko zadoščenje, plačilo, estetski dogodek. — Kakšen je po vašem danes položaj slovenskega slikarja? — Vsekakor se mu izbolj- šuje, je pa tudi bolj priznan, kot je bil včasih. Seveda so tudi nekatere skrajnosti, vča^ sih koga skujemo tudi v idol .. • Mislim pa, da vsak, ki pošteno dela, doprinaša po svojih močeh k razvoju slovenske likovne vmietnosti. Besedilo m slika: DRAGO MEDVED Iz dnevnika SLG (1) v novo sezono Letošnja sezona se je praktično začela že zelo zgo- daj. Začela se je s tremi ponovitvam,i različnih del, vzetih iz obilnega železnega repertoarja, ki bo skozi vse leto še na voljo delovnim organizacijam, šolam in kra- jem zunaj Celja. Prejšnjo nedeljo smo igrati župan čičevo VERONIKO DESENIŠKO {igramo jo že tretje leto) v Ločah pri Poljčanah, na dvorišču gradu Pogled. Da je bil obisk izreden, je pripomoglo še lepo vreme. Nekaj dni pred tem, 27. in 28. avgusta, pa smo pokaza- li na ljubljanskih poletnih prireditvah v Križankah Sofo- klovo ANTIGONO in Eliotov UMOR V KATEDRALI. Obe predstavi sta bili zelo lepo obiskani, žal pa je dru- go predstavo skazil močan dež. sicer bi bil avditorij — sodeč po prodanih kartah — do kraja zaseden. V študiju je več novih del hkrati in tako bomo ime- li prvo premiero že 22. septembra, ko bo krstna pred- stava nove pravljice za otroke, ki jo je napisal Juro Kislinger (tudi režira jo sam). To je domiselno izvirna IGRA O ZMAJU, ki jo je avtor pripovedno naslonil na ljudsko motiviko, oblikovno in vsebinsko pa obdelal s svojim izjemnim posluhom za otroško psiho. Delo bo na sporedu vsak ponedeljek, redno vsak dan pa bo igrano v dneh pred Novim letom za dedka Mraza. — 28. septembra pa bo otvoritvena abonmajska premiera, no- vitete Vena Tauferja, pesniška drama PROMETEJ ALI TEMA V ZENICI SONCA, ki jo pripravlja režiser Du- šan Mlakar. jž Loče Odkar so se pred tremi le- ti v Ločah pri Poljčanah pri- čele tradicionalne poletne kulturne prireditve, so se iz dneva v dan bolj vzbujale potrebe po kulturno zabav- nem življnju nekega kraja, ki je pritegnil v svojo sredino tudi bližnjo in daljnjo okoli- co- Prizadevni člani kulturno prosvetnega društva v Ločah z Emilom Zupancem na če- lu so se lotili dela, v katero je na začetku marsikdo po- dvomil. Morda zaradi skepse na osnovi izkušenj prejšnjih let, ko je kultura, posebno pa še na podeželju, že po- stajala bogata in skrivnostna teta, ki je le poredkoma pri- hajala na obisk. Danes so re- zultati tega dela pokazali, da je sposobno aktivno in pri- zadevno kulturno prosvetno društvo pokazati desettisoč obiskovalcem del naše kultu- re. Če naredimo samo bežno primerjavo z Ljubljano, kjer je Festival v Križankah obi- skalo dvajset tisoč ljudi, v Ločah pa deset tisoč, potem ni treba posebej poudarjati, kakšna vloga in poslanstvo je bilo opravljeno v Ločah. S prireditvami je bil vsak zadovoljen, tako mladi kot stari. To je bil tudi namen organizatorjev. In pripravili so večere, kakršnih Celje še ni imelo- če se samo spom- nimo odličnega nastopa špan- ske folklorne skupine, sloven- skega ljudskega gledališča iz Celja z Veroniko Deseniško Otona Župančiča in druge predstave^ potem je podatek, da na nobeni prireditvi ni bilo manj kot petsto obisko- valcev, pove veliko. V nasled- njem letu načrtujejo spet na- stop folklorne skupine, tok- rat iz Sovjetske zveze, premi- ero našega velefilma Sutje- ska itd. Obeta se tudi teden filma, ki po kvaliteti pred- vajanih filmov ne bo nič slab- ši od letošnjega. Vrsta de- javnosti, nastopov in pred- stav je privabila številne obi- skovalce na grad Pogled. Le ta pa je v tako žalostnem stanju, da ga organizatorji sami skušajo vsaj malo ure- diti, čeprav trdijo, da so v Konjicah gluhi za njihove prošnje. Sicer pa je nerazum- ljiv odnos konjiške Kulturne skupnosti do loških poletnih kulturnih prireditev, saj so v letošnjem letu namenili za ta namen le pol starega mi- lijona. Ostalo finančno po- moč je izdatneje nudil Občin- ski svet Zveze kulturno pro- svetnih organizacij, ki pa je pri razdeljevanju takih sred- stev omejen, saj sam preje- ma letno dotacijo kulturne skupnosti. V Ločah ves prisluženi de- nar vneto zbirajo za nakup nove kinoaparature in obno- vo kulturnega doma, ki jim pomeni poleg velike dvorane za kinopredstave in kultur- ne prireditve tudi knjižnico in shajališče za mlade. Skrat- ka, Loče so v zadnjih treh letih povsem oživele, ravno po zaslugi omenjenih prire- ditev. Kakšna so načrtovanja za naslednje leto? Prav gotovo bodo opustili takšen obseg kot je bil dosedaj, saj je pre- obsežen. Manj prireditev bo, a te še bolj kvalitetne, tako da bodo celotne prireditve tvorile zaključeno celoto s trdnimi vsebinskimi zasnova- mi. Težko bi rekli da bodo slabše kot so bile zadnja tri leta. Izkušnje bodo naredile svoje. Zaupanje sestavljal- cem programa so izrekli Lo- čani že prvo leto in ostalo je do danes Zdaj velja samo še poziv tistim, ki lahko kakor- koli pomagajo tem resničnim entuziastom in kulturno pro- svetnim delavcem, da jim po vseh svojih močeh pomagajo. Za dobro nas vseh, seveda. DRAGO MEDVED SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE razpisuje ABONMAJE za sezono 1973—1974 Sedem dram in komedij iz domačega in svetovnega repertoarja: Veno Taufer: PROMETEJ ALI TEMA V ZENICI SONCA A. P. Čehov: UTVA Ervin Fritz: KRAU MALHUS Franček Rudolf: CELJSKI GROF NA ŽREBCU Carlo Goldoni: SLUGA DVEH GOSPODOV Alfred Jarry: UBU KRALJ ALI POLJAKI Igor Torkar: POŽAR Juro Kislinger: IGRA O ZMAJU ZA STARO PRAVDO Letošnji abonmaji: PREMIERA, SOBOTA, TOREK, GLEDALIŠKI AMATERJI, KULTURNA AK- CIJA (delovni koleiktivi), DELAVSKA MLADINA, KOZJANSKO, MOZIRJE, UPOKOJENCI, MLADINSKI IN ŠOLSKI. Abonmaji so plačljivi v obrokih, 20 do 50 odstotkov popusta! Vpisovanje abonmajev bo od 3. do 15. septembra za stare abonente. za zamudnike in nove pa od 17. do 22. septembra dnevno (razen ob nedeljah) od 8. do 12. in od 18. do 20. ure pri gledališki blagajni. Iz železnega m mladinskega repertoarja ponovitve, na voljo delovnim kolek- tivom in šolam, naročila sprejemamo že zdaj: Župančič: VERONIKA DESE- NIŠKA, Eliot: UMOR V KATEDRALI, Cankar: ROMANTIČNE DUŠE, Sofo- klej: ANTIGONA, Gombrovvicz: IVONA, Lawrence: SNAHA in Suhodolčan: FIGOLE FAGOLE. 8. stran — NOVI TEDNIK §t. 34 — 6. september i SLOVENSKE KONJICE RAZPRAVA NA TERENU Kabinetne priprave na potek javne razprave o ustavnih spre- membah v Slovenskih Konjicah so pri kraju, širši politični aktiv se bo sicer sestal še enkrat, da temeljito pretrese osnovna izhodišča, potem pa se bodo predavatelji odpravili na teren. Aktiv se bo sestal v dneh od 10. do 12. septembra, na razgovor pa so povabili Zdravka Krvino. Sicer pa se javna razprava o novi ustavi že seli na teren. Tako so se v Bezini in Gorenju na Pohorju že dogovorili za sestanek,« kjer bodo obravnavali osnutek za javno razpravo, za nedeljo, 16. sep- tembra. To je prvi, konkretni datum za razpravo na terenu. Dogovarjajo pa se še na krajevnih skupnostih v Vitanju, Stranicah in Zbelovem, vendar čas v teh krajih za razpravo še ni znan. Od dnevov prihaja najbolj v poštev nedelja, ker v kmečkih predelih ostali dnevi v tednu zaradi jesenskih del na polju skoraj odpadejo. Občinski statut pa do tega časa še ne bo izdelan, zato bodo do začetka javnih razprav na terenu skušali izdelati osnutek statuta o ustavnih spremembah v kra,iši obliki in takega potem posredovati na sestankih v konjiški občini. Lažje bo potem razpravljati in lažje bodo občani prispevali pripombe na javno razpravo. ŠENTJUR PRED RAZPRAVO v šentjurski občini uspešno deluje koordinacijski odbor za orga- niziranje, vodenje in usmerjanje javne razprave o ustavnih spre- membah. Vanj so vključeni predstavniki skupščine, družbeno poli- tičnih organizacij in nekaterih delovnih organizacij. O ustavnih spre- membah pa je že v juliju razpravljal politični aktiv. Eden izmed sklepov koordinacijskega odbora s seje dne 22. 8.1973 je tudi ta, da so neposredni organizatorji javnih razprav na terenu poleg krajevne organizacije SZDL tudi ^-sa vodstvadružbeno političnih organizacij v kraju, v podjetjih pa sindikati ob sodelovanju ZMS in ZK. Javno razpravo nameravajo, zaradi bol.iše kvalitete in zajetja večjega kroga občanov, organizirati na različnih nivojih. V okviru po- litičnega aktiva v krajevnih skupnostih naj bi opravili posvetovanja do 15. 9. 1973. Istočasno pa bi se dogovorili o akciji, kako vključiti čim večji krog občanov v javno razpravo. Podobna posvetovanja kot na terenu bodo organizirali v podjetjih, s tem da se jih bodo ude- ležili predstavniki družbeno političnih organizacij v podjetjih ter člani samoupravnih teles. Te razprave bodo zajemale vprašanja, ki so prisotna v delovnih organizacijah. Javna razprava (zbori občanov in zbori delovnih ljudi) naj bi se odvijala po 15. septembru. Do takrat bo pripravljen tudi osnu- tek statuta olKine, katerega predosnutek so že dvakrat obravnavali na sejah koordina«ijskega odbora. Enajst članov odbora pa se bo udeležilo seminarja razlagalcev ustave, ki ga organizira medobčinska konferenca SZDL za celjsko območje. ŠPENDL VIDA DOBJE »POKAŽI KAJ ZNAŠ" v nedeljo bo v Dobju pri Planini ob 16. uri na prostem zanimrva prireditev z naslovom »Pokaži kaj znaš«. Prosvetno društvo, ki je sicer vedno aktivno, vabi na to prireditev vse ljubitelje petja, reci- tatorje, harmonikarje in in.strumentalne skupine. Kdor bo želel na- stopiti, mu bo dana iwiložnost, saj ne bodo organizatorji izvajali nobene avdicije. Po prireditvi bo prosta zabava s plesom, saj za godce ni nobenega problema. Igral bo tudi celjski Instrumentalni kvintet. Tako je s to prireditvijo Prosvetno društvo Dobje priklju- čilo še en uspeh k svoji bogati dejavnosti. V letošnjem letu so za uvoje člane organizirali oglede gledaliških predstav, pred nedavnim pa so se odpeljali tudi na ogled Miklove Zale v Svatnah. Na občnem zboru so si zadali še nekatere druge naloge. Mednje naj prištejemo Tudi tamburaški zbor ne ndruje, saj aktivno vadijo vse leto, v krat- še študij nove igre, z vajami pa bodo pričeli v zimskih mesecih, kesn pa bodo imeli samostojni koncert. DOBRNA SEMINAR O USTAVI Medobčinska konferenca SZDL za celjsko območje je v torek or- ganizirala enodnevni seminar za razlagalce ustavnih sprememb. Na Dobrni se je zbralo okrog 200 razlagalcev iz vseh občin celjskega območja. Predavali so jim Milan Kučan, Tone Bole in Savln Jogon o vzrokih za spremembe ustave, o družbenopolitičnih in ekonomskih raz.sežnostih obeh ustavnih osnutkov. Razlagalci ustavnih sprememb bodo namreč pred odgovorno nalogo, kako občanom najbolje po- sredovati temeljne novosti ustave. MOZIRJE J. DEBERŠEK V GORENJU Predsednik mozirske otičinskc skupščine Jože Deberšek se je s 1. septembrom zaposlil kot sekretar v velenjskem (Jorenju. Svojo pred- sedniško dolžnost bo še naprej opravljal amatersko. Na novem de- lovnem mestu želimo mozirskemu županu mnogo uspehov. ROGAŠKA SLATINA NOVA RAZSTAVA Delavska univerza in kulturna skupnost iz Šmarja pri Jelšah že nekaj let uspešno vodita likovni salon v Rogaški Slatini. Pivnica kis- le vode, v kateri je likovni salon, ni skoraj nikoli brez likovnih stvaritev. V turistični sezoni imajo navadno razstave originalov, v zim.skem času pa raz.stave reprodukcij. Tudi letos se razstave redno vrstijo in v petek so odprli novo. Zda razstavljata svoja olja in grafike France Peršin in Gorazd Safran. Oba sta profesorja na šoli za oblikovanje v Ljubljani. Prvi Je imel doslej že sedem samostojnih razstav, drugi pa dve, oba pa sta sodelovala na celi vrsti skupnih razstav v Jugoslaviji, po Evropi in v Ameriki. France Peršin je že dobil za svoja dela nagrado Prešernove- ga sklada, Gorazd Safran pa več nagrad, med njimi tudi prvo na- grado za grafiko na 9. mednarodnem bienalu v AleksandriJi leta 1972. Razstavo si je vsekakor vredno ogledati. J02E LIPNIK IZPOVED Večer kot eden mnogih. V majhni sobici se je zbralo nekaj ljudi, ki jih je vezala skupna usoda. Prišli so na sestanek v Klub zdravlje- nih alkoholikov (zberejo se enkrat na teden), da vzamejo tablete in se z njimi ognejo skuš- njav. Vzdušje je prijateljsko, intimno. Med moškimi je sedelo troje žensk. Ena med njimi se je dvignila in se presedla k mizi, ostali dve pa sta bili ženi zdravljenih alkoholikov, ki sta se udeležili sestanka. Na mizi je ležalo dvoje nageljnov. že vsedia se je tako, da je bila videti čimbolj skro- mna. Prisodili bi ji nekaj čez petintrideset let. Bila je ena izmed tistih čmo- lask, ki kmalu ostare, zla- sti če so doma na kmetiji. Roke so ji bile nabrekle, zgarane, trde, oči mehke, tople, sanjave. Temne oči. Popravila si je krilo, po- gladila lase, fk>gledala po sotovariših. Le kako bo začela pripovedovati to svojo ^odbo, zgodbo ma- tere — alkoholičarke, zgod- bo, ki se je pričela že v zibeli? Le kako ji bodo šle besede iz ust, ko pa je vajena košev, udorov, zemlje, bokalov, preš in velikanskih sodov? Tako smo premišljevali, ona pa je začela. Pri nas je bila pijača pri hiši kar pomnim. Na kmetiji sem doma, visoko nad Laškim. Veliko zem- lje imamo, vinogradov in sadja. Doma pa sem bila, dok- ler se nisem poročila, še iz večjega grimta. Vedno je bilo dovolj pijače, saj smo jo pridelali doma. Kar pomnim, sem pila. Pri nas pijejo že otroci. Damo jim piti za žejo, ker je do- ma vino. To ni nič poseb- nega, tako je. Potem se pi- je ob vsakem delu, zali- je pa se ob večjih prazni- kih, kot so košnja, žetev in ob domačih praznikih. Ko sem se poročila in odšla od doma, sem pila zmerno, tako kot drugi ljudje. Moj mož je dela- vec in veliko od doma. Jaz sem ostala na kmeti- ji in tu gospodinjila. Po- ročena sva petnajst let in imam troje otrok, največ- ji je star 13 let.« Ob tem je postala, se ob misli na otroke razne- žila, na obrazu se ji je po- javil nasmeh in pk>nos. »Ko so bili majhni, je bilo hudo. Ostajala sem sama doma, bilo je veliko dela in sama sem ne vem kdaj začutila, da mi trplje- nje pomaga prenašati pi- jača, šla sem v klet in si natočila. Pri nas je polno sodov s pijačo, ki jo pri- delamo doma. Ko sem bi- la okajena, mi je bilo laž- je živeti. Otroci so bili ro- žnati, mož se mi ni zdel utrujen, ko se je vrail z dela, polje je lahko poča- kalo. Počasi, deset let je prihajalo tisto, čemur bi rekla zanemarjenost. Za- nemarila sem dom, moža, gospodarstvo in otroke. Najmanjša stvar, ki jo ni- sem naredila ali pa mi ni uspelo, da jo popravim, mi je šla tako na živce in že sem imela vzrok, da sem se pošteno napila. Mož, da mož, je gledal »vse to početje, potem pa me je tudi tepel, če ni bilo reda pri hiši.« Roke so zatrepetale, spo- mnile so se tistih časov, ko je bil pekel pri hiši. Globina v očeh je vzvalo- vila, poseg v preteklost je bil hud. Morala bi v tem trenutku ponovno dvigniti kozarec? »Zadnja tri leta pred mojim zdravljenjem pa je bil pravi polom. Mož sam ni mogel opraviti vseh del, bil je v službi, potem pa še kmetija, preveč je bilo zanj. To zdaj vem, takrat nisem. Vedno sem mislila, da garam le jaz. Moji otro. ci so bili zapuščeni, deklet- ce, ki je najmlajša moja, je jokalo. Ko je pričelo hodiiti v šolo je vse pove- dala učiteljici. Ta je en- krat govorila z mojim mo- žem, ki je gledal v tla od sramote, da ima ženo pi- janko. Zmenila sta se in začel me je nagovarjati za zdravljenje. Brcnila seffl ga, ko mi je to rekel in se še bolj napila. Jaz pi- jem toliko kot drugi seffl se opravičevala sama pred seboj. Ko so me odpeljali na zdravljenje v Vojnik, so me dobili nezavestno pod sodom v kleti. Od tega j* minilo dve leti in tri me- sece. Pozdravila sem se in pijače, tudi če je doma, ne p>okusim. Pa so bile skušnjave. Hude. A je šlo. Tudi z vašo pomočjo. Hva- la vam.« Vidno se je oddahnila, ko je to povedala. Besede niso bile tako izbrane. P"' vezali smo jiih mi. Bile P^ so iskrene, preproste. Me" nje je bila pomešana z^^^' Ija, kaplje znoja in ponos. da je zmagala. Zmagal* nad tistim, kar so ji daja' li v zibel, da bi mirno sp^' la. Ko je prijela v roke dv* nageljna za dve leti abs^i' nence sta se potočili dv^ solzi. Pogled se ji ustaV na sinu, ki je prišel P" mater, da jo odpelje do- mov. Oba sta bila srečna; Besedilo^ ZDENKA STOP-^P Slika- DRAGO MEDVI^ ,4 -— 6. september 1973 NOVI TEDNIK — stran 9 liljihovo življenje je materinstvo s soncem je lepo Vozila sem se v Loko pri Zusmu in čeprav me jg premetavalo po maka- (jainski cesti, sem še lah- opazovala drevje in travnike na obeh straneh geste in naenkrat mi je postalo žal, da živim v piestu in ne poznam na- rave in zraka v vsej či- stosti in veličini. Ob cesti sem zagledala starko s košem na hrbtu, ki se je skrbno umaknila v travo in pomislila sem, je morda tudi ona imela veliko otrok, da je ©orala pretrpeti mnogo hudega in prenesti veli- ko zla. Njena podoba mi je zbledela na križišču v Lo- ki, ko sem se spraševa- la, kam naj zavij em. Po- tem pa sem kar vprašala. »Kje stanuje Čavž Matil- da?« »Ja, ja, kar narav- nost pojdite, pa pri go- stilni na desno in potem v hosti na levo.« Tako sem tudi storila in prav kmalu sem videla nekaj zelo lepega. Hišo, skrito med sadnim drev- jem, malo dlje vinograd in travnik. In vse to je bi- lo le nekaj sto metrov pod mano. Kar samo me je neslo po rebri navzdol in morda sem kar pre- več neučakano vdrla v hi- šo. Podala sem si roko z MATILDO CAVŽ, mater- jo, ki je rodila trinajst otrok. Njene oči so me zvezdavo opazovale, roke je sklenila v naročje, ko sva sedeli v sobi in kram- ljali. Obudila je spomine na cvetočo pomlad leta 1925, ko se je poročila, in na otroke, od katerih so ji trije umrli, ostali pa so se razsuli po svetu. Samo ter Ida je ostala doma, (irugi pa so v Celju, što- rah, hčerka Marija pa v Švici. Potem sem jo spomni- la na vojno. »Ja, v tistih ^sih je bilo bolj težko. Ampak partizani so pri nas našli zavetje, bunker smo imeli, pa jih Nemci niso mogli dobiti . . .« Bila je partizanska ma- ma in mama svojim olro- kom. Dvojna, prav nič lahka naloga. Toda zdaj je zadovoljna. Vsi otroci so pri kruhu, vsi imajo družine, radi jo obiskuje- jo, ona pa je srečna, ko lahko objame vseh tri- najst vnučkov. Prav ta- krat, ko sva se pogovar- jali o vnukih, pridirja mali Stani, se privije k stari mami in noče več proč. Pokazal mi je sli- kanico, stara mama pa ga je spremljala z ljube- čim pogledom in blagim nasmeškom na ustnicah. Spet sva se povrnili k njeni mladosti. Težka je bila mladost, revščina je opominjala na vsakem ko- raku. Pa se je vseeno da- lo preživeti, s kupom vo- lje, ljubezni do otrok, ki so prihajali v presledkih enega ali dveh let, od naj- starejšega Francija do najmlajše Ide. Sedeli smo še nekaj ča- sa pred hišo in škoda, da je megla zakrivala lep raz.gled. »Spomladi je tu lepo, pa takrat tudi, ko je sonce,« je povedala ma- ti in v besedah je bilo občutiti še neizmerno lju- bezen do rodnega doma. 71 let že imam, pa z zdrav- jem ni vse tako, kot bi moralo biti. Spomladi sem ležala ves mesec« Stani se je stisnil k njej in ji položil svetlolaso glavico v naročje, z mod- rimi očkami je begal sem ter tja, a največkrat se je ustavil na stari mami. In takrat je v njenih očeh zasijalo tisto, kar prema- guje vse ovire, trpke spo- mine so izbrisale Stanije- ve ročice, sklenjene okoli njenega vratu. dj SOSED SOSEDU PONOČ- NJAKINJI v noči med ponedeljkom na torek, bilo je precej čez pol- noč, bi mojega znanca skoraj kap. Iz spanja ga je zbudilo kričanje, vzklikanje, smeh, pe- tje. Zdelo se mu je, da so glasovi nenavadno visoki za ponočnjake, ki križarijo po ulicah, cestah in pločnikih. Da nista kakšna smrkavca, ki sta še mokra za ušesi, si je zna- nec mislili in vstal. Pa je imel kaj videti. Na cesti (bJlo je to na Otoku) sta razgrajali dve dekleti. Mor- da sta bili celo ženi, kajti dan- današnji se tako odgovornih dolžnosti polaščajo tudi zelo neodgovorni zelenci. No, pa sta dekleti bili nečesa tako zvrhano polni (gotovo ne mle- ka), da sta v svoji vnemi pre- kašali prenekater ponočnjaški parček. Vpili sta, se krohota- li, da ju je upogibalo k (lom, vriskali in skušali celo prepe- vati. To sta ponavljali kar naprej. Obstali sta vsakih de- set korakov in repertoar pono- vili. Bili sta neutrudni. Se več. Vpitje, krohot in vriska- nje ni bilo vse, kar sta si pri- pravili za nočni pohod. V hišo, ki se jima je zdela najbolj primerna, sta zabrisali petar- do, da se je stre«(la kot ob bombardiranju. Lepa reč. Zdaj bo med kra- mo v damskih torbicah še eks- ploziv. Jutri bomo morda sli- šali, kako kje trop deklet no- vači fante v nočni temi. Tako enakopravnost ni bi- 1« mišljena. Ne v slabem. Namesto da bi nočno razgra- jaštvo minilo moško mladino in dedce, se jim zdaj pridružu- je nežni spol. Bo vzdevek nežni spol res postal narodo- pisna redkost in posebnost? ek MIMOGREDE PRETESNA TRGOVINA Trgovina Merx na Maribor- ski cesti v Šmarjeti že dalj časa želi razširiti objekt. Številne stranke, ki obisku- jejo to trgovino, iz dneva v dan godrnjajo, kajti trgovina je pretesna, nikakor pa ne odgovarja higienskim predpi- som. Kdor zaide v to trgovino, dobi občutek, da je prišel v majhno zobozdravniško ča- kalnico. Ljudje se napolnijo okoli premajhnega prodajal- nega pulta, ob večjem pro- metu pa jih nekaj stoji tudi med vrati. Nekateri strokovnjaki ima- jo probleme kako rekonstru- irati markete, tu pa si nihče preveč ne l>ali glave, kako izboljšati čisto navadno »tr- govinico.« V, J. Slovenske Konjice 100-LETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA Pravi razmah društvenega življenja je gasilsko društvo doživelo šele po osvoboditvi. Nekdanje ozke cehovske in- terese, poznejše interese čuvanja premoženja in bo- gastva je društvo usmerilo v spreminjanje odnosov do so- človeka, do dela in skupne lastnine. Takoj po osvobo- ditvi je aktivno pomagalo pri graditvi porušene domovine, svoje članstvo pa strokovno izpopolnjevalo v čuvanju družbenega premoženja. Gasilskemu društvu je nu- dila družba vsestransko po- moč. Ne samo družbena po- moč in podpora, temveč tudi družbeno priznanje je vlilo članom društva nove polete in željo po čimboljšem delo- vanju. Kot dokaz izurjenosti gasil- cev in njihove spretnosti kra- sijo gasilski dom številni po- kali in diplome. S tekmo- vanji in nastopi so si pridobi- vali strokovno znanje in spo- sobnost. Ne bi smeli pozabiti veli- kih katastrof, ki so zajele ožje in širše konjiško območ- je, kjer so konjiški gasilci uspešno nastopili. Ob veliki poplavi, ki je zajela Celje le- ta 1954, so konjiški gasilci tri dni (6., 9. in 10. junija) z ekipo 11 do 13 mož črpali vo- do na ogroženem terenu. Med velike požare štejemo tudi požar na LIP v Slov. Konji- cah in gozdni požar na Pe- telineku pri Jerneju. Ne bi naštevali številna tekmovanja in prireditve, ki jih je priredilo gasilsko dru- štvo, še manj pa, da bi na- števali vse nastope konjiških gasilcev pri sosednih dru- štvih. Vendar ne moremo mi- mo dveh pomembnih gasil- skih prireditev — to je prvega in drugega Dravinjskega ga- silskega festivala. I. Dravinjski gasilski fe- stival je bil 20. julija 1958 v počastitev 85-letnice gasilske- ga društva. II. Dravinjski gasilski fe- stival je bil 14. avgusta 1966 ob priliki obnovitve gasilske- ga doma. Oba festivala sta imela svoj tekmovalni program in teh- nično izvedbo reševanja ter gašenja raznih objektov. Za- tem je bila velika gasilska parada po mestu na veselič- ni prostor v parku pri ribni- kih. Za vso povojno delovanje je gasilsko društvo prejelo visoka odlikovanja gasilske zveze, družbenopolitičnih or- ganizacij ter odlikovanje predsednika republike: Ob jubileju — 100-letnioi gasilskega društva ne sme- mo pozabiti gasilcev, ki so s svojim delom pripomogh k razvoju društva, želimo se sp>omniti vseh že preminulih članov, ki so veliko pripo- mogli, da lahko letos pro- slavljamo tako visok jubilej. Vse priznanje za njihovo delo pa izrekamo funkcio- narjem društva, ki so vodili društvo. To so kapetani: Jo- žef Rest, Adalbert Valant, Vartin Kovač, in pred- sedniki: Avgust Otorepec, Anton Kovačec, Adolf Šuc, Ivan Varga in Florjan Jan- čič (sedanji predsednik). Za strokovno usposoblje- nost so skrbeli kapetani in naslednji poveljniki: Josip Kump, Josip Frim, Franc Domitrovič, Josip Jakob, An- ton Paušer, Franc Jerman st., Ivan Leskovar in Jožef Le- skovar (sedanji poveljnik). Za svoje neumorno delo je Ivan Leskovar izvoljen za častnega poveljnika. Delo žena v društvu ni ne- opazno. Za vzgled pa dajemo Jožefo Pekovšek, ki je ena izmed najpK>žrtvovalnejših članic in pomaga društvu tam, kjer je potrebno, ne glede na čas in delo. Tudi njen pokojni mož Jožef je bil vnet gasilec. Skromen opis društvenega delovanja v sto letih še zda- leč ne pokaže vsega tistega, kar se je v društvu dogajalo. Društvo je danes sodobno opremljeno in sposobno na- stopiti ob vsakem času in kjer je potrebno. Strokovno usposobljeno članstvo pa je zanesljiv čuvaj splošnega pre- moženja. V bodoče želi društvo iz- polnjevati naloge v požarni varnosti še bolje kot doslej in skrbeti za stalen dotok članstva, predvsem mladine, katero bo vzgajalo v sociali- stičnem in gasilskem duhu. F. MAUER ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA CELJE posreduje na PONOVNI JAVNI DRAŽBI ki se bo vršila 10. septembra 1973 ob 10. uri v prostorih Zavarovalnice SAVA v Celju, ul. XIV. divizije 4, prodajo za naslednja ka- rambolirana vozila: 1. osebni avto, FORD TAUNUS 17 M, reg. št. CE 125-42, leto proizvodnje 1967, prevoženo 140.000 km, last SDK Celje, za izklicno ceno 4.500.— din. Zainteresirani naj se zaradi ogleda zglasijo v škodnem oddelku Zavarovalnice SAVA PE Celje. 2. osebni avto, R-16 TL, reg. št. CE 49302, leto proizvodnje 1972, prevoženo 10.868 km, last Podplatan Slavka, Hruševec 45, pošta Šentjur, za izklicno ceno 39.000.— din. Vozilo se nahaja v delavnici AVTO Celje, na Ipavčevi cesti. Obvezen je 10-odstotni polog od izklicne cene voziL, SKUPŠČINA OBČINE CELJE Davčna uprava OBVESTILO ZAVEZANCEM PRISPEVKA ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV Vsem zavezancem prispevka za starostno zavarovanje kmetov z območja občine Celje sporočamo, da si lahko ogledajo višino odmerjenega prispevka za leto 1973 na sedežih krajevnih skupnosti. Odmerni razporedi bodo razgr- njeni v času od 31. 8. 1973 pa do 10. 9. 1973. Zavezanci prispevka za starostno zavarovanje kmetov imajo v skladu z 39. in 46- členom zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) pravico vložiti zahtevek za ugotavljanje zmožnosti plačevanja odmer- jenega prispevka. Zmožnost plačevanja odmerjenega prispevka bo komisija Obravnavala ekonomsko šibkim zavezancem. Rok za vložitev zahtevka za ugotavljanje zmožnosti plačevanja odmerjenega Prispevka za stairostno zavarovanje kmetov je 15 dni po razgrnitvi odmernih •"Szporedov. Zahtevek oziroma prošnjo je treba poslati komisiji za ugotavljanje zmožnosti plačila prispevka za starostno zavarovanje kmetov pri Skupščini občine Celje, Trg svobode 9. DAVČNA UPRAVA 10. stran — NOVI TEDNIK St. 34 — 6. september ^ pisma »VSTRAN VRŽENI MILIJONI« Odgovor na članek v Novem tedniku z dne 9. avgusta 1973 pod naslo- vom: Stran vrženi mili- joni! Naslov je resničen, vse ostalo, kar navaja pisec omenjenega članka, pa ima bore malo skupnega z resnico. Za lažje razumevanje posezimo malo nazaj, to je v čas, ko se je Stopin- šek priselil v grapo. Pr- vo, kar smo pri njegovem delu opazili slabega, je bilo to, da je na nekdaj plazoviti parceli posekal vsa drevesa. Zatem je vo- zil gradbeni material do hiše v najslabših vremen- skih pogojih in to s tež- kimi tovornjaki. S tem je cesto onesposobil za ves promet, čeprav ni nihče od te hiše pomagal pri gradnji ceste z udar- niškim delom ali, samo- prispevkom. Na našo za- htevo je cesto popravil, vendar še zdaleč ne v prejšnje stanje. Ko si je napeljaval vo- dovod, je kopal jarek tik ob cesti v dolžini 150 m, izkopano zemljo pa me- tal na cesto. Odstranil jo je. šele po treh tednih, a ne vso. Zemljo, ki mu je ostajala pri zasipavanju jarka, je pustil kar na cesti in so jo morali od- straniti slabi sosedje, če so hoteli po cesti kaj pri- peljati. Nekako leto za tem je hotel odstraniti »grvino« med hišo in pot- jo, ki ni imela nič skup- nega z gradnjo nove hi- še. Na opozorilo, da nas bo s tem spravil ob ce- sto, je dejal, da to ve in da namerava takoj zgra- diti škarpo. Ker pa je vse ostalo le pri besedah, se mu je po trimesečnem deževju del spodrite ce- ste zrušil za hišo. Ko je bila škarpa zgrajena, je poleg nje ostala zemlja od izkopa temeljev, kate- ro je dal odstraniti z na- kladalcem. Istočasno je vzporedno s škarpo izko- pal nekakšen jarek, v ka- terega je nameraval spla- nirati zemljo, ki je ni mogel odstraniti z nakla- dalcem. Zatem je jarek napolnila voda, ki je tam tudi ostala, dokler ni škarpa na več mestih po- čila in se ponižala. Takš- na je nato kljubovala skoraj leto dni brez vsa- kega premika. Ce bi bil teren res tako muhast, kot navaja pisec članka, to ne bi bilo mogoče. Pri tem premiku škarpe je na cesti nastalo več razpok, katere smo zasipali slabi sosedje brez Stopinška. Letos je delno razrušeno, toda mirujočo škarpo od- stranil z več tisoč kubiki zemlje in s tem povzročil resničen plaz. Tako so nam od ceste ostali le še spomini, kako težko smo jo zgradili in dosedaj ko- ristili. Zaradi že omenjenih slabih izkušenj s Stopin- škom smo pred začetkom zadnjih uničujočih del na cesti intervenirali pri taj- niku Krajevne skupnosti Laško, ki pa je dejal, da za rešitev tega problema ni pristojen, ker je Ob- činska skupščina že do- delila sredstva za izved- bo omenjenih zemeljskih del. Sedaj, ko so se naše domneve uresničile, spra- šujemo občani, ki plaču- jemo tudi samoprispevek za asfaltiranje cest v La- škem, kaj bo z našo ce- sto? Zahtevamo čimprej- šnjo sanacijo te ceste, kajti po obljubah in član- kih ne moremo voziti. Odkar se je naselil Sto- pinšek v grapi, nas je prisilil, da smo postali poklicni udarniški cestar- ji. V omenjenem članku je zapisano, da je bil plaz prisoten že ob grad- nji ceste in da je zaradi tega imela krajevna skup- nost Laško že velike stro- ške. To je laž, ker plaz do začetka Stopinškovih zemeljskih del ni premak- nil niti kubika zemlje. Precej sredstev pa je bi- lo vloženih v nasip, kate- rega ščiti škarpa z zna- menitim napisom, ki je omenjen v spornem član- ku. Napis se nanaša na osebo, ki se je sicer ogre- vala za gradnjo ceste, to- da samo do svoje hiše. Ko smo pripravili grad- beni material za gradnjo škarpe, med drugim tudi les za opaž, je spridnež šel na GG Laško in nala- gal uslužbence, da ima- mo les pripravljen za »čr- no« prodajo. GG Laško je zatem les zaplenilo in ga brez naše vednosti odpe- ljalo. Seveda ga je potem vrnilo. Mislimo, da je za- radi navedenega zaslužil to skromno, toda resnič- no obeležje vtisnjeno v škarpo. Da je ob odselitvi Sto- pinška kdo ploskal, nam ni znano, vemo pa, da je hotela neka starejša žen- ska ob odselitvi kuriti stare cunje, češ, da se ta ne bi več vrnil. To smo ji- preprečili, kajti bila je s časom v zamudi več kot leto dni. Prizadeti občani TUDI SODNIK Po občinskih predpisih je na območju mesta Ce- lje prepovedano rediti ko- koši in zajce. Nekateri so bili že kaznovani, ker so redili kokoši in zajce. Vprašam merodajne fak- torje, kdo bo kaznoval sodnika za prekrške An- dolška, ki stanuje na Ljubljanski cesti in redi kokoši in zajce, dasiravno je to tudi na tem območ- ju prepovedano. Celjan Anton Podgornik SMETI V VREČE članek pod gornjim na- slovom v NT z dne 19. 7. 1973 pritegne vsakega bralca in potrošnika v radovednost, kaj bo zo- pet novega. Žal vam mo- ram odgovoriti, da no- vost za potrošnika ni nič kaj razveseljiva. Če po- trošnika o tej novosti kaj vprašate, se takoj vzne- miri in reče: kar nalaga- jo nam dodatna bremena, saj je to breme za stano- vanjskega potrošnika v povprečju okoli 100 ".'o po- večano plačilo, ki f)red- stavlja podražitev. Kot potrošnik menim, da objava SMETI V VREČE še ni dokončna. Da je nameravana spre- memba objavljena bolj zaradi obveščanja obča- nov, kot tudi zato, da se med potrošnikom in izva- jalcem odvozov razvijejo pogovori in sprejme spo- razum, tako da se iz ob- stoječih težav izvlečeta oba. Kajti gospodarske težave ne tarejo samo podjetij, temveč ima te- žave tudi zelo obreme- njen potrošnik in je ^ trošnik pripravljen na ^ delovanje. Zato prosim r!^ dovolite in ne zamerj^ da se vmešavam v to devo. Skušam le pri^Z^ vati k sprejemljivi rešj^ za izvajalca in za potrJ nika. Naj povem, da je . letos na zboru občani krajevne skupnosti gradom za teren podan predlog za zmanj, sanje števila odvo2o,| smeti na enkrat tedensko ker bi to število usi^ odgovarjalo terenu, s č mer bi bili potrošn;.- razbremenjeni za polo\^ co tega plačila. IstočasaJ) se je tudi opozarjajj; (morda ne dovolj prec^. no) na razne surovin^ ki jih občani odlagajo, smeti in z njimi kopičij, gore, s katerimi je težks delo in veliki stroški, veku pa zmanjšajo žj^ Ijenjski prostor. Na drii gi strani pa industriji 5,^ rovin primanjkuje za pi^; delavo in jih tudi uvaža. Prikazano je bilo rudi, ^ je gorljive odpadke m ; no uporabiti za kurje:, humozne pa za komp:; za vrtne in cvetlične gre. de. Občani so na sestan- ku predlog podprli, saj je vsakomur znano, da lah. ko uporablja tudi 80-litr. sko posodo, če bi bile potrebno. Predlog pa n: bil sprejet. Potrošnik me- ni, da zaradi že opisane- ga enotnega poslovanja Ob objavi »SMETI T VREČE« pa je zopet mož- FRAN ROS grega in gela (3) V tem trenutku se je vznemiril in stemnil Gregov pocjled. Kakor v mrazu se je stresel. Telo se mu je najJelv v lok 4n se v sunku skrčilo. Glava mu je votlo iii/.nila oh pod. Nagli krči so Gregu zvijali telo, oči so se mu obra- čale. Stisnil je čeljusti, da so mu zaškripali zobje. Na ustmce so mu stopile penaste sline. Zavest ga je za- pvstila S])ogledala sta se gospodar in hlapec. Sklonila sta se k bolniku. Gela je stokala in se križala. »Primi ga za glavo, da si je ob zidu ne obtolče!« je Lojz velel hlapcu, sam pa je božjdslnika zgrabil za roke. Se so si sledili sunki, a šibkejši so postajali, dokler ni Grega utrujen, ves v znoju obležal na slami. V gr- grajočih vzdihih so mu trepetale razgriznjene ustnice. »Razjezil se je nad ženskami, siromak! Kaj le ima od tega, da se je kdaj rodil?« je menil Lojz. In ko je zdaj pogledal po hiši, Markovke in Kozlovke že ni bilo več. »Da je vsakomur že v naprej namenjeno tako ali tako, dobro ali slabo, pravijo, če je to res, potem člo- vek svoje nesreče ni sam kriv,« je pripomnil Tona. »Giega je prav gotovo ni sam kriv,« je odvrnil Lojz. »Pomagati mu bo treba. Moral bo oditi v bolnišnico ali kara. Pojdiva! Danes ga pustiva v miru. da si odpočije! Pošljemo mu kaj toplega, da ne poreče, kako smo ne- usmiljeni, jutri bom govoril z županom.« Siromak je ležal na slami, akor da se ne briga za ni- česar okoli sebe. Gela je pričela gristi kos trdega črne- ga kruha. Ko je videla, da se Lojz s hlapcem odprav- lja, je tiho rekla: »Se kaj pridita, če že gresta! Kadar sem sama z Gregom, me je včasih strah. Bojim se, da bi ga spet takole vrglo. Ampak nočem od njega, saj je tudi ubog. K tmu pa bom prišla po moko, po zabelo, če mi boste kcj dali, gospodar! Tudi mleko . . .« »No, bomo videli!« ji je prikimal Lojz in ji glasno zavpil na uho: »Grega naj bi šel v bolnišnico! Ti pa tu- di ne boš tukaj ostala'« »Ne, ne,« se je branila, »saj je tukaj čisto dobro! Jaz bi kar ostala, Grega pa tudi, ko sva že tukaj . . .« Grega se je zganil kakor iz mučne dremavice. »Veš, Lojz,« je leze rahlo izšepetal. »Saj imam rad, kidar me takole prime in drži. Takrat me nič ne boli. ničesar ne čutim, samo da me ne bi izpustilo. Kadar m.e je otroka takole držalo, me je tvoj stari oče pre- pustil hlapcu, da me je nadiral z bičem. Ni dosti gle- dal, kam bo padlo, jaz pa tega tudi nisem čutil. Samo pozneje, ko sem se prebudil, so me skelele rdeče ma- roge. Zdaj pa si ti gospodar te koče in bi tudi lahko tako naredil z menoj. Samo izpustiti me ne bi smelo potem nikdar več. Vse predolgo se mi že vleče živ- ljenje .. .« »Nikar ne misli na to, minilo je. Da te ne bi spet prijelo. . .« Goipodar in hlapec sta se vrnila v vas. Pred hišo sta naletela na Lojzovo ženo, košato mlado Kurandov- ko. Trdo je vprašala: »Je Grega z babo že zunaj?« »Veš,« se je izgovarjal njen mož, »božjast ga je pri- jei-i, noga mu gnije, hoditi ne more, pa mu Gela stre- že. Do župana pojdem, naj ga pošlje v bolnišnico. Dol- go itak ne bo živel « »Nit mu ne prizanašaj! Ni nas vprašal, ko se je vse- lil.« »S tak.šnim siromakom je težko kaj početi. Občina bo morala poskrbeti zanj. Gela pa je tudi reva. Ali mu ne bi mogli mi tačas poslati kaj kruha ali nekaj tople- ga? Samo toliko, da bo zdržal na potil v bolnišnico. Njegova mati je nekoč služila pri naši hiši in tudi sam.« »Bogoe koliko nam. je po njivah kdaj že pokradel! PremUiak si, ne znaš ravnati z ljudmi, kakor to zaslu- žijo, zato te izkoriščajo. Ti bi nemara hotel oba kar priaržati v koči. Ven morata! Kočo bomo podrli! Ce ne ti, bom sama stopila do orožnikov...« Lojz je na večer krenil v sosednjo vas k županu. Našel ga je pod kozolcem, kjer so njegovi otroci pri luči stiskali prvo odpadlo sadje. Zupan se je branil, da sam kaj stori z Gregom, čez teden dni da bo ob- činska seja in tam naj možje sklenejo, kar bo potrebno. Sam da ne sms in noče ukrepati o stvareh, ki občino oljemenjujejo s stroški. Nezadovoljen z uspehom svoje poti se je Lojz vra- čal. N(. cesti je zagledal Gelo, ki je po hišah beračila, a so jo skoraj povsod odganjali, tako je bilo videti. Otroci so se vrešče podili za njo. »Gela, ne hodi k nam,« je zavpil nad njo in ji še z ro!:o pokazal, da ji domov k njemu ni treba hoditi, ker bi ničesar ne dobila. Segel je v žep in ji v roko stisnil kovanec, dvaisetak: »To je za Grega, za njega. Daj mu!« Hihitaje se je zahvaljevala Gela in božala svetli de- nar. Zavezala si ga je v robec, nato pa je pohitela skozi vas. menda nazaj h Gregu. Zvečer je Lojzu povedal hlapec Tona, da je medtem po gcspodinjinem naročilu bil še enkrat pri Gregu. Groziti mu je moral z orožniki, če naslednji dan ne za- pusti koče. Naj kamor koli gre, preseli naj se k županu ali pa t občinski urad. In Grega je obljubil, da se izseli, pri tem pa ni bil prav nič užaljen, nič osoren. Lojz Kuranda je skomignil z rameni, za hip se mu je zmračilo čelo, a ženi ni rekel besede, čutil je, da se krivica godi siromaku, ki je nekoč s svojo materjo služil pri hiši, zdaj pa še v njihovi prazni, podrapani koči ne sme prebivati. A zaradi miru z ženo se je z mi- slimi na vse to smel zdaj vse manj ukvarjati. Na neki način se bo že uredilo tudi to. Ko je Kurandorka drugi dan opoldne spet poslala hlapca gledat v kočo, se je ta vrnil z zavestjo, da Grega in Gele tam ni več. Odpravila da sta se, a kam, se ni dalo še izvedeti. Skozi vas, kjer bi ju bil gotovo kdo opazil, nista krenila. Ali sta se nalašč izognila Mlačam in si tik pod hribom poiskala stezo do drugih vasi? Da bi se bila napotila v hrib, je bilo prav malo verjetno. saj se je Grega z bolno nogo komaj mogel premikati Sredi popoldneva pa je vso vas vznemiril krik. Gels je pribežola do hiš in je kakor brezumna vpila: »Grega je vrgla božjast! V vodi leži!« S prstom je kazala k hribu, ki se mu je ob vzno:- JU vijugal potoček. »V Ločje sva hotela, tam je im.el žlahto! Pa ga je si niio v potok! Pojdite pogledat, tam leži in vodo pije..' Cela jih je vodila in so ji sledili občinski sluga Cent Kuiandov hlapec Tona in nekaj otrok. Minila še ni ura, ko so se otroci vrnili od tam. P» vedah so, da je Grega utonil. V komaj dobro ped # boki vodi je našel smrt. S steze tik ob potoku ga ;■■ božjast pognala v strugo, samo tako se je moglo : doijodiii Ob napadu je izgubil zavest, zato si nit mogel pomagati. Gela bi mu bila morala vsaj glo^-- dvigniti iz vode, je pa zmedena kriče pobegnila v K Gabrov Grega je bil mrtev. Prišli so orznik, občinski tajnik in zdravnik. U Kuranda se jim je pridružil. Želel je Grega še vidi' m ga z dobro mislijo naprositi, da mu oprosti. Saj W; gotovo ničesar ni zameril. Nikdar nikogar ni sovraži niti onih ne, ki so mu kaj slabega storili. Zdaj po ' dočakal svoj konec, svoj mir in mu bo lepše, bolj^ Njemu prav gotovo. Zvečer so Gregovo truplo položili v krsto, zbito neotesanih smrekovih desk, ki jo^ je naročila obči'i^ Podložili so ji dva drogova, da so jo dva kočarja in hlapca iz vasi prenesli čez travnike do ceste, kjer so > naložili na kratek voz. Konj je potegnil k fari, k f kopališču in mrtvašnici. Občinski sluga Cene je bil žejen in je hitro zavil' vaško gostilno. Pridružili so se mu štirje, ki so n"*'' Grega. Zanje je bil župan naročil tri litre jabolčnih' in hlebec kruha. Pogovarjali so se: »Grega ni bil lahek. Pa teklo je od njega po maK^ vso pot, dovolj se je vode napil. Smrdelo mu je ' noge, iz rane, po gnoju.« »Kar dobro je, da je imel hiter konec, še od G' se m utegnil posloviti. Dosti je pretrpel. Zdaj opravil.« Cene si je po novem požirku obrisal siveče brke pripomnil: »Denar je imel pri sebi, pomislite. V njegovem smo našli dvajsetak. nov kovanec. Za ta denar je Gf^- občini zmanjšal stroške, še naš jabolčnik bo z lahko plačan. Vidite, ni bil slab človek,« se je nas^, ml. »No, prav bo tudi tako. Temu je življenje pač ^ ^ sel je, drugemu je v nadlego. Ta si ga želi podaljšata ^ drugega pa je bolje, da se mu kar najbolj skrajša- v.se pač nič ni enako. Tako je na svetu bilo od u\ z ljudmi. Samo da je Grega opravil! Naj si v ^. odpočije! Zanj, za občino in tudi za Kuranda bo dO tako.« gjjl Prisluhnili so. S ceste se je oglasil cvileč jok- je Gela, gluha Gela, ki je tulila za Gregom. «4 —" 6. september 1973 -- NOVI TEDNIK — stran 11 ^t, da se takratni pred- ^ uveljavi. •^^a izboljšanje obstoje- „a stanja je potrebna i-romnost in varčnost L)'vsod: od potrošnika pa ?g najvišje ustanove. Naj g^vedem primer. Obvez- bi morali ločiti smeti \ vseh odpadkov, ki so tot surovina za predela- Točno navodilo naj se izdalo vsem stano- vanjskim potrošnikom, -gstinskim in trgovskim ystanovam, kot tudi in- dustrijskim obratom itd., torej povsod, kjer je to piožno. Medtem je pa po- trebno sodelovanje podje- tij, ki zbirajo surovine, podjetja naj bodo zadol- žena, da organizirajo po- niožne zbiralne baze tam, kjer to potrošniki pogre- vajo. Možno je tudi, da odvcznik surovin napove in objavi kraj in čas na teden ali mesec za pre- vzem vseh odpadnih su- rovin, ki jih kdorkoli želi odložiti, odvoznik pa te surovine odpelje v matič- no bazo. Prevzem in od- voz surovin mora biti brezplačen. Za odmet smeti in surovin na ne- dovoljenih krajih in pro- storih pa so potrebna opozorila in kaznovanje kršiteljev za onesnaženje okalja. Ko bodo surovine ločene od smeti, bo na- stala velika razlika v ko- ličini smeti in bo zaradi tega seveda potrebno, da se sprejme vsak predlog u zmanjšanje števila od- vozov smeti. Sorazmerno bi se tudi zmanjšalo pla- čilo za odvoz smeti, saj se bo zmanjšala hitrost rasti smetiščnih grmad (te težave so že opisane). Nastala bo potreba, da izvajalec odvozov zmanjša svoj poslovni aparat na nivo, ki mu ne bo ogro- žal obstoj. K objavi, da to imajo že v drugih državah, je potrebno pripomniti, da to imajo tam, kjer imajo to možnost. A ni še si- gurno, da bodo pri tem tudi ostali. Kajti vsaka sprememba mora prinesti tudi boljšo in ne slabšo računico. V programu za spre- membo načina odstranje- vanja smeti je treba še razmisliti, kaj bo spre- memba prinesla. Menim, da sem vse iz- nesel le dobronamerno, zato bom eventualno kri- tiko potrpežljivo prene- sel. Želim le, da bi se še kateri oglasil in pripomogel k zadovo- ljivi spremembi odstra- njevanja smeti. A. Celje DOBRO ZA »POGLEJMO NAOKROG« v tako vročih dneh res nisem pričakovala vašega pisma, pa čeprav v služ- bi teče delo dalje ne gle- de na to, kako visoko ka- žejo termometri. Pa sem ga bila vesela, zato zanj prisrčna hvala. Zanima vas moje mne- nje o poletnih številkah Novega tednika. Na se- stanku sourednikov je bi- lo precej pripomb in predlogov za urejanje ča- sopisa. No, in od takrat dalje sem opazil, da ste zelo dosti upoštevali in temu primemo tudi pri- lagajali vsebino. Moram reči, da sem z vsem zelo zadovoljen, predvsem pa me veseli, da se je bi- stveno spremenila zadnja stran časopisa in po- zdravljam zamisel Poglej- mo naokrog, saj veliko ljudi prebira časopis od zadnje strani proti prvi strani. Zdi se mi, da rav- no domislice in ti kratki zapisi, ki so zbrani na zadnji strani, bralca nav- dušijo za nadaljnje prebi- ranje časopisa. Ne vem, če bi bilo po- trebno program še pope- striti, saj je vsebinsko časopis skrbno priprav- ljen. Vendar sem o neki stvari pa že res razmiš- ljala, pa ne vem, če bo izvedljivo. Namreč, ko se na primer piše v ča- sopisu o kakšnem zani- mivem dogodku v dolo- čenem kraju, tako morda praznovanje občinskega praznika ali o kakšni ob- letnici ne vem česa že, ali v takšen odstavek ne bi mogli v nekaj stavkih vključiti znamenitosti ti- stega kraja z okolico, morda tudi kratek spis o razvoju kraja, saj bi na tak način bralec lahko od tednika do tednika spo- znaval kraje v bližnji in daljni okolici. Morda mi tudi ne boste zamerili, če predlagam, da bi v nekaj številkah napisali razgovor z naj- starejšimi upokojenci na celjskem območju. To menda ne bi bilo težko izvedeti pri Zavodu za socialno zavarovanje, ka- teri so najstarejši upoko- jenci, da bi nam tudi oni povedali, kako so delali včasih in na kakšen na- čin so prišli do zaslužene pokojnine, ker na starej- še ljudi po mojem miš- ljenju pri nas vse preveč pozabljamo. Saj o borcih iz NOB še kaj napišite, ne vemo pa veliko o lju- deh, ki so trdo delali in služili pri različnih gospo- darjih, danes pa verjetno niti nimajo dovolj velike pokojnine za zadovoljeva- nje osnovnih življenjskih potreb. Za tokrat bo menda dovolj, če pa mi bo še kaj šinilo v glavo, potem pa bodite prepričani, da se vam bom hitro ogla- sila s kakšnim kratkim pisemcem. Martina Ivančič, Mariborska 16 Slovenske Konjice Odgovor: Tov. Martina, res hvala. Predlogi so do- bri, mi pa jih bomo po- skušali uresničiti. KDO SE BO ZAVZEL ZA NAS Kot vaša naročnica NT se vam tudi jaz drznem oglasiti z nekaj vrsticami. In vam priznam, da sem zadovoljna z vašim tedni- kom. Le bolj slabo vidim. Mi pa tisk dela preglavice, ker so tako drobne črkice. No, pa če človeka nekaj zanima, že prebere še tako drobno branje. Najbolj me v NT navdu- ši branje, ki opisuje živ- ljenje in položaj kmečke- ga človeka. Zelo je razve- seljivo citati tudi to, da je mladina in to v briga- dah, pripravljena pomaga- ti in delati za boljše živ- ljenje kmečkega ljudstva. Zelo je razveseljivo, ko so se sedaj zavzeli za Koz- jansko in jo bodo uredi- li, da bodo tudi na Koz- janskem ljudje imeli obču- tek enakovrednosti. Tudi v našem kraju bi bile potrebne takšne de- lovne organizacije, da bi nam asfaltirali cesto od Sel proti Goričici vsaj do žepine, kjer se že začne asfalt. Tu je ta rep makadam- ske ceste v zelo revnem stanju. Sedaj pa po njej vozijo številni težki tovor- njaki, ki vozijo ves mate- rial (menda na tej progi) za hitro cesto. Njeno sta- nje se je občutno poslab- šalo. Mogoče bi se pa le še znašel kje kakšen sklad za asfaltiranje tega cesti- šča. Kar žalostna sem, ko slišim po radiu in čitam v časopisu, kako v tej ali oni občini in celo v vasi napredujejo, a za te naše kraje se nihče ne zavzame. Pa le verjemite, da bi bili tudi naši kraji in va- si lepše, ko bi ne bile vse bele od cestnega prahu. Po mojem mišljenju bi se še tu na Blagovni lahko razvil turizem, ribniki, ri- bolov (mogoče kopanje v ribniku), ureditev kakšne- ga bifeja, za dobro razpo- loženje pa bi poskrbeli mladi iz vasi, saj že kar dobro igrajo in tudi in- štrumente imajo. Toda žal, vse je prepu- ščeno usodi časa, ker ni nikogar, ki bi se zavzel tudi za te vasi. Jaz pa le imam občutek, da se nam dela krivica, in veste, kri- vica boli! Saj smo tudi mi Titovi in — Tito je naš! Rozi Mihelčič VOJAKOV GLAS Oglašam se zato, da bi vas vprašal, če bi lahko dal v vaš časopis sliko z opisom mojega vojaškega življenja. Napisati pa vam moram tudi to, da dobi- vam vaš časopis v JLA. Prosil bi vas, če mi odpi- šete. Tone iz Banja Luke Odgovor: Kar korajžno! Bomo objavili. Če imaš »prašiča«, zmrzovalno skrinjo — ne moreš vedeti za pomanjkanje svinjine. Pred dnevi nekje v Savinjski dolini posnetek iz kolin. Foto: T. Tavčar ANTON NOVACAN: (2)^ — Bolj krščansko govori, prosim te! je mrmral Gre- ffec. Janes pa se je smejal in postal. Bila sta v vasi. Na daleč sta se izognila gruči fantov, ki so tesno Menjeni stopali po cesti in peli. Tiho sta stopala med hišami in srečno prišla do Lenkinega okna. — Tik okna se postavi in čakaj, da jo zakličem! je ^ašepetal Janez Gregcu in je potrkal na okno. Nič se oglasila. Potrkal je še enkrat, pobobnal s prsti po ^^pah, zarožljal z nohti in je začel z močno spremenje- ^"^n glasom: — Lenka, ali spiš ali bediš, ali pa rokce okrog glav- držiš. Videl sem te, videl sem te, oči si imela čmr- ^eve. Pa m. ne dajo več m.ru, mc 2 ^ice je o, cz stra- Od daleč prihajam k tebi v vas, da bi slišal tvoj ^^adki glas. Oglasi se in odpri mi, besedo prijazno vo- ^či mi... »Moj Bog! Kako zna!« je pomislil Gregec in ves je v ognju. Posebno »rokce okrog glavce držiš« se mu '6 silno dopadlo. Kar videl jo je, lepo Lenko, kako ^okce krog glavce drži in spi, ne da bi sopla, kakor Ptičica. ~~ Kdo pa je? je zaklical droben glas in Gregca je ^preletelo mrzlo od glave do pet. Okno se je začelo oprezno odpirati. Prikazala se je ^nka z lahnim usmevom, Gregcu se je zazdelo, da P^hti od nje vseh sedem pregrešnih sladkosti. — A saj si ti, Janez! je dejala. Bila je gologlava, z ^'^^puščenimi lasmi. Krog vrati je vrgla v naglici vol- šal in ga je stiskala na prsih. . — Pa zakaj si spremenil glas, hudobnež! mu je sme- podala roko. Janez je segel v okno in jo objel okrog pasu. Potem je sklonil in ji je nekaj nadolgo šepetal. . Ah! je kriknila Lenka, in se mu izmuznila. Stekla Jfi na posteljo, okna pa ni utegnila zapreti. — Bo kaj? je vprašal Gregec s tresočim glasom. . -• Stopi k oknu in nagovori jo! je odgovoril Janez ^ 9a primaknil k oknu Gregec je gledal v poltemno izbo tresoč se po vsem '^oiu. Videl je tam mkaj belega in je razločil postelj, ^ postelji pa zopet nekaj belega, tega pa že ni več '^^^ločil. — Govori, obrni jezik! ga je spodbujal Janez. Gregec je premislil in je povedal: Lenka, oče so mi rekli: Gregec, oženi se! —- Tako! Pa kaj so še rekli? je vprašala Lenka in je komaj, komaj pridrževala smeh. — Nič več niso rekli, ampak jaz sem sklenil! Lenko vzamem, če bo božja volja... — In če ne bo bo^ja volja?... se je zasmejala de- klica. — Pa bo . . Jutri prideva snubit. .. — Liter vina dobita na mizo!... Gregec je hotel v tem hipu nekaj povedati, ker se mu je zdelo najbolj važno, ko ga je ugrabil nekdo od zadaj za vrat. Strahoma se je ozrl in je videl, da Ja- neza ni več blizu m da stoji okrog njega gruča fantov. Tisti, ki ga je držal, je dejal zaničljivo: — Svetnik, pa k dekletom v vas hodi! Lepa reč! — Saj sem le snubit prišel, pustite mi! je prosil Gregec in se je ozirai, kod bi pobegnil. — Petam veter, fant, če ne, boš tepen! so ga opom- nili in izpustili. Gregec je skočil kot srna. Doma se je zaril v seno in je pozabil večerno mo- litev. Utrujen je zaspal, ampak še v spanju se mu je zdelo, da beži, pa ne pred fanti, temveč da teče za Len- ko, ki drči čez travnik vsa bela in urna.Vsa bela in urna in sedem pregrešnih sladkosti sije od njenega te- lesa. II. Drugo jutro je stari Zavožen lovil svojega sina s kre- pelcem krog hiše in je vpil, da so culi sosedje: — Kaj, ubogal me boš! K Lenki pojdeva! Gregec je stal za vodnjakom in se je kislo držal. — K Lenki že ne! je ponavljal in si obiral senene bilke, ki so ga šegetale krog vratu. — Pojdeš, pa mir besedi! Ta bi bila lepa, da bi jo zdaj zapustil in drugo jemal, ko si imel ž njo grešno znanje . . . Takega greha ne bi trpel v svoji krščanski hiši . . . Gregec se je poredno muzal, stari pa se je postavil kot mašnik na pnžnici in ga svaril. — Ubogaj me! Praznično se obleci, umij si lica, ro- ke, ušesa, vse ... da boš kot ženin ... Potem pa zapre- zeva in pri Lenki posnubiva. Če ne bo nič, greva dru- gam. — Oče, čujte me! Samo k Lenki ne, prosim vas! je jecljal Gregec za vodnjakom. — Nič ne pomaga, nič ne pomaga, moraš! če me ne ubogaš, pa se ženi sam, niti koraka ne storim za tebe. In grunta ti ne zapišem, ženi se na kočo . .. Odšel je v hišo in skozi okno je opazoval svojega sina. Gregec se je še nekaj časa obiral, potem pa zajel vedro vode, se pripognil, in si začel umivati vse po vrsti: noge, roke, lica, ušesa. — Bo že šlo! je mrmral stari zadovoljno, zakaj ni- koli se še ni Gregec tako skrbno umival. čez eno uro sta bila gotova; oba v praznični obleki, obrita, umita. Mlada kobila je rezgetala pred koles- Ijem in kopala z nogama Stari Zavožen je napravil z bičem dva križa pred njo, sedel na koleselj in počakal Gregca, da je zaklenil hišo. Potem sta oddrdrala po blatnem kolovozu. Lenka je bila danes nekoliko žalostna. Dasi se je z Gregcem kruto šalila, ji je vendar šla ženitev po glavi. Kaj če bi jo njen ljubček Janez zapustil in si našel drugo, lepšo in bogatejšo, komu bi se potem ponudila za ženo? Zavoženovo lepo posestvo jo je silno mikalo. Nak je Gregec tudi prismuknjen in krščanski, še lepše, še boljše se ji bo godilo. Sama bo lepo gospodinjila, go- spodarila, Gregec bo vse ubogal in v vse privolil. Take so ženske: ženitev jim je najslajša, najčarobnejša be- seda. Koliko priseg razveljavi, koliko ljubezni omaje in zamori! Nemara je to hrepenenje po združitvi naj- lepša ženska lastnost zavoljo katere jo je narava ob- darila s skromnostjo in vzdržljivostjo. Zato je ženska največja naravna sila na svetu... Lenka je hodila po vrtu med gredicami, brskala je zdaj pa zdaj med zelenjavo, se vzravnala in se na skriv- nem ozirala po kolovozu. Ljubezen do Janeza je po- tisnila nekaj stran in jo je tolažila z mislijo, mož je mož. Ampak ko je ugledala Zavozenov kolosej in na njem Gregca, tako nedolžnega in sveto neumnega, ko je minila vsa zamišljenost, nobenega dvoma ni bilo več. Zasmejala se je prisrčno in je prav prijazno odzdrav- Ijala prišlecema. — Dobro jutro, dekletce! je sladko zinil stari Zavo- žen , misleč, da je povedal zelo zaljubljeno reč. — Dobro jutro! je ponovil, so ata doma? Kako si zrasla dekletce, kar te nisem videl. (Nadaljevanje prihodnjič) OD RINKE DO SOTtE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD Ribištvo PROBLEM S KRIVOLOVCI Viki Vanovšek je že sedmo leto predsednik ritdške dru- žine Celje. Z ribolovom se ukvarja že od svojega devete- ga leta dalje. Rad ima nara- vo, mir ob rekah in življenje v njih — ribe. Do letošnjega leta je bil med najboljšimi športnimi ribiči v Sloveniji (tudi večkratni republiški pr- vak in zmagovalec številnih ostalih ribišnih tekmovanj), letošnjega republiškega pr- venstva pa se ni udeležil zato, ker je prezaposlen z osta- lim, predvsem organizacij- skim delom. »Prenehal sem s športnim ribolovom. Za to moraš imeti čas, tega pa sam nimam več.« Kdaj ste začeli tekmovati? »Že kot dijak sem se za- ,čel ukvarjati s športnim ribo- lovom, kasneje pa sem se bolj posvetil organizacijske- mu delu. Najprej sem bil gospodar, kaseneje pa pred- sednik.« Kako je danes z ribolovom na našem področju? »Vode so se zaradi umaza- nije in zastrupitev začele kr- čiti, zanimanje za ribolov pa iz dneva v dan narašča. Lju- dje ljubijo rekreacijo, ki jo jim ribištvo v polnem pome- nu besede daje. Ker ni dovolj čistih vod, smo se odločili za razna jezera, kjer gojimo ribe z željo, da bi jih bilo dovolj za vse. Tu mislim predvsem na Šmartinsko je- zero, ki se zelo lepo razvi- -^ja.« Danes Imate registriranih 600 ribičev. Koliko pa je še ostalih priložnostnih? »Prepričan sem, da jih bo- mo do konca letošnjega leta zabeležili več kot deset tisoč, od domačinov do tujcev.« Kje imate največje zaled- je za gojitev rib? »Največje zaledje je sedem jezer na Blagovni, kjer siste- matično gojimo ribe vseh vrst, pretežno krape, pa še smuče, Itnje, some, belega amurja in ostale vrste belih rib. Tako dobimo v šestih mesecih 1200 do 1300 kilo- gramov rib na 1 hektar rib- nika. Delamo po novih, so- dobnih metodah, kar nam omogoči tako lep prirastek.« Koga zalagate s temi riba- mi? »Praktično zalagamo vse ri- biške družine v Sloveniji, med jezeri pa prevladujejo Blejsko, Braslovško in Šmar- tinsko ter vse reke.« Kaj vam pri vašem delu povzroča največ težav in pre- glavic? »Vsekakor krivolovci. Sa- mo v zadnjem mesecu (av- gustu) smo zabeležili okoli sto primerov krivolova. Lju- dje nimajo nobenega odno- sa do življenja v vodi. Ko katerega dobimo, se izgovar- ja, da je prvič lovil, da rib sploh ne je itd., pri njem pa najdemo po več kot sto rib, večinoma nedovoljene mere. Viki Vanovšek Seveda takšne predamo sodi- šču.« Morda kakšen primer? »Pred mesecem smo v Pe- trovčah dobili skupino sed- mih Italijanov iz Milana, ki je lovila ribe. Nalovili so 210 rib v skupni teži okoU sto kilogramov, oena tega pa je okoli 300 starih tisočakov. Res je, da so lovili z dovolil- nicami, vedar se niso držali predpisov, koliko lahko uja- mejo. V avtomobilih so ime- li stoliterske hladilnike za prevoz rib. Takšnih tolp je še več.« Kakšna bo letos ribja leti- na? »Verjetno ena najboljših kljub nizkem vodostaju in slabemu vremenu. Te ribe bomo v glavnem prepeljali v šmartinsko jezero.« Kaj pa društveno življenje? »Vsako leto pripravimo po dve večji klubski tekmovanji. Tudi letos bomo priredili tek- movanje ob šmartiskem jeze- ru in to 16. septembra. Pri- pravimo tudi izlet za člane v neznano in tekmovanja za razne sindikalne organizacije po naših delovnih kolektivih. Želimo, da bi bilo šmartin- sko jezero dostopno vsem, samo krivolovcem ne.« TONE VRABL KONJICE PREKO 62 JAVNIH RAZPRAV Po najnovejših podatkih bo v kratkem v konjiški občini okoli 20 javnih razprav na terenu, organizirale pa jih bodo krajevne skupnosti. V delovnih in sindikalnih orga- nizacijah pa bo 42 javnih razlag o zvezni in republiški ustavi. Izvršni organi občinskih vodstev družbeno političnih organizacij bodo do oktobra meseca zbrali vse dane pred- loge občanov ter jih poslali pristojnim republiškim orga- nom. V. hi VELENJE CESTA KLIČE PO OBNOVI v zadnji 33. številki NT smo pisali, da je cesta v šmartnem ob Paki razrita za- radi polaganja kabla. Danes z zadovoljstvom lahko ugotav- ljamo, da so kotanje izravna- ne in je nanje položen asfalt. Žad pa delavci niso izravnali in asfaltirali vdobline na ce- sti, ki se odcepi od glavne ceste in pelje od koplanije proti postaji. Tudi kupi prsti in kamenja pred spomenikom NOB niso odstranjeni. PTT sekcija Celje naj še to uredi, potem pa bomo zadovoljni. ZA PRAZNIK OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH — 7. SEPTEMBER VSEM OBČANOM ČESTITA KOLEKTIV SGP ROGAŠKA SLATINA PRIPOROČA SVOJE USLUGE TEKSTILNA TOVARNA » J U T E K S ii ŽALEC zaradi razširitve proizvodnje na področje talnih oblog (PVC topU pod) Išče več strokovnih delavcev in sicer naslednjih profilov: 1. diplomirani ekonomisti ali ekonomistij za vodilna mesta v komercialnih ini v finančnih poslih j 2. komercialisti za delo v prodajni službi; 3. ekonomski tehniki po možnosti s prakso Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Za- interesirani smo predvsem za kadre z ustrezno prakso in po možnosti s stanovanjem v bližini se- deža podjetja. Interesenti naj se prijavijo čimprej zaradi osebnega razgovora o vrsti in o pogojih zaposlitve v našem podjetju. Komisija za delovna razmerja pri TOZD FOTOLIK CELJE razpisuje naslednja delovna mesta: 1. TRGOVSKEGA POMOČNIKA 2. VAJENCA grafične stroke — knjigotiskarja 3. VAJENCA grafične stroke — ročnega stavca POGOJI: pod 1.: končana poklicna šola trgovske stroke teh- nične smeri; pod 2. in 3.: uspešno končana osemletka. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Fotolik, Celje, Slomškov trg 4 — Komi- sija za delovna razmerja. i KONEt Dopusti pa še ng, vrnila in povprašali", koliko so porabili (j? pustih, so z njimi v j še šU, se jih veselijo,| je treba marsikaj jJ se naj spočili in r2 je treba žrtvovati 2 se pač kdo znajde. * da ves dopust ne \z^ na morju, ostali del] videne trenutke, koti Zvone Perlič, zaposlen nomercatorju: »Bili | Umagu v počitnišld, Šest nas je bilo: sd moja družina. Za ves sem potrošil 563 staril kov z vožnjo vred. B pa moram, da smo i kuhali. Dnevno smo a meso zapravili po i starih din. Povedati l da je bilo mesa dovoli temu, da je bilo naj prijetno, vreme odlii vse ostalo tudi, bom] nje leto to drugače« ral. Preveliko je ddi' hanjem in nabavljanj« Darja Marolt, s" »Moji starši so bili i ju sedem dni. Za - so plačali po 10 s'^' čakov na osebo Ln Sama nisem bila ni • ker sem le-tega pr* knjigah in na stadi<< ba je študirati in J želim si na dc^ na morje in verj^ tudi šla v seperotof' ma, ampak s prij^ Upam, da bo klji*j berskemu vremenu' du in da bom nabr«' moči za študij.« Tako naši s^^^ ki niso zajeti v drugače, vsaj potrebe kot drUŽ', pa se je le ze JJ na letnih do- ici pa bodo 'je, za katerega ^^opust, kjer bi 'opravljanje dela, denarja, kakor J^i smo opazili, ^1 ga izkoristijo '^Icakšne nepred- jjfoad, radijski dni sem pre- na Debelem p, dni na Pohor- Aerjevem domu. Jo lepo. Na mor- jfdemdnevni pen- i osebe odštel 110 ^ov, na Pohorju jeli pensiona. Za lust sem poleg 1 morju potrošil (tisočakov. S hra- na obeh krajih [jen, prav tako tu- ja morju. Prepri- 1 je pametno kom- ijnšek, Aero Celje: E zaradi bolezni ina prav tako pa feina. Hčerka je dni na mor- zženo pa ne. Ni- if^di pomanjkanja "uveč zaradi mo- ^"lani še šest dni tega bom verjet- [i Radencih. Ne f'-'' ampak privat- ^ leta smo hodili ^ prihodne bo- *>o zdravi. Leto- pis samo majhna upokojenec: nimamo de- J^t. Kupu sem 1J Gorjem ni bi- jj^nje leto, nič. leto. Polet- I ^' Ob rekah in K'"V>lovu. Sem „ ribič. No ja, J^em dni v Ko- C lovil ribe v na Kolpi do o^je bilo lepo, saj i^^o prijemale. C to, da sem zraku, ob re- spjjem, kjer je ^stj^^ tudi ostali, ^ Preživeli kako tiJ^^a pač večje ^^ja kot prvi. Draža vas — Ziče aU Lt I UASILSI Vri 25. novembra letos bo Ga- ' silsko društvo Draža vas Žiče stopilo v 51. leto svojega de- j lovanja. V želji, da bi bila o plodnem delu tega vaškega društva informirana tudi šir- ša javnost, sem obiskal po- veljnika društva Antona Pil- paherja in v pogovoru z njim in tajnikom Francem Rate- jem izvedel mnogo zanimive- ga. Pobudo, da bi vasica Dra- ža vas in Žiče imeli svojo gasilsko društvo je leta 1923 dal takratni žiški šolski upra- vitelj Janko Časi. Na ustanov- nem občnem zboru 25. no- vembra 1923 je bil izvoljen za prvega predsednika Franc Satler iz Draže vasi. Društvo je takoj pridno zaživelo. Pri- rejali so igre in veselice in tako zbirali sredstva. Že leta 1925 so s svojim denarjem kupili 25 uniform in ročno gasilsko brizgalno. Nujno so potrebovali prostore za delo. Največ zaslug za izgradnjo gasilskega doma ima pokojni Franc Vucej, ki je dolga leta pomagal društvu s sredstvi in delom.. Zato je bil kot pr- vi izvoljen za častnega člana. Nov gasilski dom v Draži vasi so svečano odprli 8. juli- ja 1928. Šele leta 1938 so ku- pili prvo motorno brizgalno. Zanimivo je, da je prva si- rena na domu zatulila šele leta 1958, prej pa je gasilce klical na dolžnost zvon, ki ga je društvu podaril že ome- njeni Franc Vucej. Ob 40-letnici je društvo raz- vilo leta 1963 svoj prapor. Posebno aktivni so člani dru- štva v zadnjih letih. Tako so leta 1971 kupili novo mo- torno brizgalno, lani nov ga- silski avto, letos pa so te- meljito prenovili svoj dom in kot prvi v občini razvili pionirski gasilski pra^por. S prenovljenim domom, ki je okras in ponos Draže vasi, in z razvitjem pionirskega pra- pora so prizadevni gasilci iz Draže vasi in žič 1. julija le- tos na najlepši način prosla- vili bližajočo se 50-letnico. Prav je, da ob tako po- membnem jubileju imenuje- mo še žive ustanovne člane društva Antona Gosaka in Antona Koširja iz žič in Alojza Stalerja, Alojza Paho- leta in Franca Satlerja iz Draže vasi, ki še vedno radi pomagajo pri delu. Posebej zaslužne člane je društvo imenovalo za častne člane. Trenutno so častni člani štirje: Franc Kranjc iz Žič je bil dolga leta tajnik, Alojz Satler predsednik in poveljnik društva, Marija Ulčnik in Radoslav Perovič pa sta društvo že mnogokrat finančno podprla. Danes šteje društvo okoli 25 aktivnih odraslih članov, 10 rezervnih članov in 15 pi- onirjev. Delujeta dve članski in pionirska desetina. Že šest let vodi delo društva Jože Vrhovšek, kmet iz Draže va- si, pridno pa mu pomagajo zlasti Franc Kvas, Franc Ra- tej, Miha Klokočovnik, Ivan Cugmas, Peter Leskovar, Slavko Hlastec, Avgust Le- vart, Ivan Ratej, Anotn Pil- paher in mladinca Marjan Vucej in Ivan Ratej ml. Ima- jo dva gasilska častnika in se- dem podčastnikov. Zelo hva- ležni so za pomoč, ki jo več- krat dobijo od večine pod- jetij v občini Slovenske Ko- njice. Zlasti Konus, LIP in Kostroj iz Slov. Konjic, Ko- vaška industrija iz Zreč in Opekarna iz Loč so največ- krat priskočili na pomoč z denarjem ali raznim materi- alom. Pomaga jim tudi ob- činska gasilska zveza, mnogo pa pridobijo sami s prosto- voljnim delom in veselicami. Pri obnovi gasilskega doma so letos opravili kar 1767 udarniških ur, to pa je za društvo z okoli 50 člani o- gromno. Glavna naloga društva je pomagati pri požarih, pa so vendarle veseli, da je teh so- razmerno malo. Lani so po- sredovali trikrat, prav toliko- krat pa v tem letu. Ko sem se poslavljal od prijaznih sogovornikov, sem že bil prepričan, da bodo ga- silci iz Draže vasi dosegli v drugem petdesetletju svojega obstoja še več uspehov. Go- tovo bodo že v nekaj letih izpolnili svoje trenutne načr- te. Kupili bodo nove unifor- me in zgradili stolp in prizi- dek h gasilskemu domu. Spoznal sem, da so zagri- zeni entuziasti, taki pa vedno uspejo. Gasilcem iz Draže vasi iz Žič lahko ob njiho- vem visokem jubileju samo čestitamo in zaželimo še do- sti delovnih uspehov in oseb- nega zadovoljstva pri tem po- membnem družbenem delu. FR.\NČEK MALI Pionirska desetina, skrajno levo je naš sogovornik A. Pilpaher CEUi INTERNA PRODAJA KNJIG Ker so se šolske klopi že napolnile, nas je zanimalo, na katerih osnovnih in sred- njih šolah je organizirana in- terna prodaja šolskih knjig v začetku leta. V osnovnih šolah učenci iz višjih razredov prodajo knjige svojim naslednikom že ob koncu leta. Izmed srednjih šol i>a bo sejem imela le Gimnazija. Posebej pa se moramo usta- viti pri Ekonomski srednji šoU, ki ima organizirano šol- sko zadrugo, katere motor je prof. Ljuban šega. Zadruga nabavlja vse knjige in zvezke za dijake, odkupi pa tudi stare. Knjige tudi izposojajo, vendar za to ni velikega za- nimanja. Nabavljajo pri Mla- dinski knjigi, največ pa pri Dijaški založbi na Ekonomski srednji šoli v Ljubljani. Za- druga je opremila nekaj ka- binetov. Tako so dali v zgo- dovinski kabinet atlase, v zemljepisni pa poleg atlasov še knjige. V zadrugi pomaga tudi di- jakinja, ki obračunava in po- bira denar od razredov. Na koncu lahko rečemo, da je to zelo zanimivo in vzgleda vredno delo. dj PRVAKINJE Ob praznovanju 100-letnice industrijskega gasil- skega društva v Preboldu je bilo tudi tekmovanje gasilskih desetin tekstilne industrije Slovenije. Pri ženskah je nastopilo 8 desetin, zmagala pa je de- setina Tovarne nogavic Polzela pred Tekstilno to- varno Prebold, Tekstilano Ajdovščina itd. Moških desetin je nastopilo 12. Zmagala je desetina Tek- stilne tovarne Prebold pred Tovarno nogavic Pol- zela, Tekstilno industrijo Jarše itd. Prve tri najboljše desetine so dobile pokale in diplome, te pa so dobile vse nastopajoče desetine. Na sliki desetina Tovarne nogavic iz Polzele, ki je osvojila prvo mesto. Besedilo in slika: T. Tavčar siovo Težko sem verjela, da je zopet ugasnilo mlado življenje. V Splitu, kjer je letoval, se je smrtno ponesrečil komaj 20-letni Roman Grum iz Celja. Ko je skočil v vodo, je z glavo udaril v skalo in si jo pri tem poškodo- val. Kmalu je v splitski bolnišnici umrl. Številni beli venci in beli šopki, ki so ležali na njegovem grobu na celj- skem pokopališču, so pri- čali, da ga je mnogo lju- di imelo rado. Bil je mlad fant, še poln življe- nja, pa vendar mu je ne- sreča pretrgala življenj- sko nit in solze ter vse cvetje ga ni moglo več obuditi. Za vedno se je poslovil od 7ias, a vendar bo vselej živel v srcih vseh tistih, ki so ga po- znali, da so iz svoje sre- dine izgubili mladega, ple- menitega človeka. , MARINA KOCEN mali intervju Jure Draksler je tisti, ki je na dvorišču domače go- stilne »Pri lovcu« v šmar- jeti pri Rimskih toplicah uredil majhen živalski vrt. Ima lisico Miki, ki je v ujetništvu imela letos mla- diče, sovo Urško, ki ga po- zna po korakih in se mu oglaša, potem ima veveri- ce, pa golobe, papige, štin- geljce, prepeličke, pritlika- ve kokoške in petelinčke. jerebičke. Vsa ta menežari- ja seveda terja veliko dela in še več ljubezni. OD KDAJ STE TAKO NAVDUŠENI ZA ŽIVALI? Že kot otroku nama je, bra- tu in meni, oče prinesel sr- nico. Oče je lovec in smo živali imeli zelo radi. Po tem sem začel širiti svojo živo zbirko. Imel sem že udomačene polhe, bele mi- ši, kanje in vse tisto, kar ste videli. STE TUDI LO VEC, KOT JE OČE? Ne. Ne morem ubijati živali. Preveč jih imam rad in smilijo se mi. STE SAMO VI NAVDUŠEN REJEC. ALI JE VAŠ BRAT JAKI TUDI? Tudi on jih ima rad. Zdaj je pri vojakih. MAMA PRAVI, DA VAŠ »MINI ZOO« PRIVABI MNOGE LJUDI K VAM IN DA JE VABA ZA GOSTE. JE RES? Najbrž bo že res. Je pa tudi res, da živali stanejo. Zato, ker bi bilo predrago, si ne morem pri voščiti živali, ki bi jih mo ral krmiti s svežim me- som. So pa ljudje tudi ne- sramni. Imel sem divje ra- ce, pa so mi jih ukradli. KO STE SI IZBRALI VRT NARSKI POKLIC, JE BI- LO TO PO VAŠI ŽELJI ALI NAKLJUČJE? Ne, ni ■ naključje. Rad imam nara vo. Tako živali kot rastlin- stvo. Doma imam na skrbi okrasno rastlinje, rože. VAS LJUDJE NADLEGUJE- JO, DA BI JIM KAJ OD- STOPILI, PRODALI? Se- < veda me. Saj tudi dam, I toda nerad tja, kjer vem, da je želja samo plod tre- nutnega navdušenja. Pot- lej živali, ki nimajo nege, zdijo in životarijo kjer v osami. MAMA JE POVEDA- LA, DA STE TAKO DALI MLADO LISIČKO, KI PA JE GOSPODARJU UŠLA IN SE ZDAJ NE PUSTI VEČ PRIJETI. DA BAJE ŽE ROPA. KAJ PRAVITE? Hudo mi bo, če jo bo tre ba ubiti. Toda upam, da jo bodo le ujeli. KAJ PA PRASKE, KI VAM JIH LJUBLJENCI POVZROČI- JO? Saj to ni hote. Vsaka žival ugrizne in praska le, če smo storili kaj napak, kar ni prav razumela. Ži- val nima pameti, človek jo ima. In na koncu smo dobili dovoljenje, da bomo sem in tja obiskali mali žival- ski vrt in vam pokazali ka- Mm.S&mmivo sUko. -ec 14. stran — NOVI TEDNIK St. 34 — 6. seotember ig^ Potopisna heležnica (Jože Volfand) Znotraj kremeljskega obzidja je vselej radovedna množica domačih in tujih turi- stov. Največ obiska sta poleg notranjosti starih cerkva deležna več stotonski zvon (na sliki) in ogromen top, ob katerem se človek počuti kot pritlikavec. V Moskvi spada obisk borodinskega muzeja med obvezne dele programa. Poleg na- zornega slikovnega gradiva o bojih med Rusi in Napoleonovimi vojaki je resnično doživetje ogled političnega prikaza bitke pri Borodinu. Vsega tega turistična razglednica ne pripovedu- je, če se spomnim ponos- ne križarke Aurore, ki je res privlačna znamenitost, moram na žalost tudi pri- znati, da nisem našel niti ene lepe barvne razgledni- ce tega simbola oktobrske revolucije. Morda bi za de- vize uspel v leningrajski Beriozki. A se tja nismo odpravili, še huje je v Moskvi, kjer je ponudba razglednic neverjetno sla- ba. Tudi črno-bele niso nič boljše, še barvni posnetek cerkve Vasilije Blaženega se ne bi mogel kazati z najslabšim izdelkom »raz- gledniške« ponudbe pri nas. čudno je to. Sovjeti bodo bržkone kmalu spo- znali, da pomenijo razgled- nice z bogato izbiro spo- minkov nacionalne, folklor- ne starožitnosti najpo- membnejši del turistične ponudbe. Tiste, ki da slu- žiti. Hotelsko in gostinsko udobje ni izvzeto. Toda novi hoteli, ki jih sovjet- ske turistične želje gradi- jo v najmodernejšem slo- gu, razkošno in po med- narodnih standardih, go- vore, da turizem ve, kam se mora usmeriti. Hoteli Leningrad, Ukrajina in drugi so vzor svetovljan- skega razpoloženja. Pa če- prav balalajke otožno za- zvene v moderne hotelske prostore ali zabavni an- sambel pričara takte pri- jetne ruske plesne melodi- je. Turist se počuti, kot da bi sedel nekje v Pari- zu. Res se lahko napije brezalkoholnega morsa. Za predjed naroči kaviar in potem spije steklenico do- brega ruskega šampanjca. A vse to ne izbriše občut- ka, da bo najbrž že čez leta sovjetska turistična ponudba na kavostni med- narodni ravni. Ne da bi se preočitno razlikovala od os- talih evropskih mest. Kajti sovjetska narava in zgodovina že sama, že sedaj, ko zahtevnejši tu- rist še ne dobi vsega, kar želi, vabita na Baltik, na sedaj najbolj uveljavljeno turo Leningrad, Moskva, Kijev ali pa v Sibirijo in drugam. Ko smo na raz- stavi dosežkov sovjetskega gospodarstva v Moskvi vr- teli glave v izjemnem ki- nematografu z menda enaj- stimi širokimi platni, smo vsaj drobno zaznali pro- stranost in pisanost naj- večje dežele sveta. V ok- rogli dvorani smo istočas- no lahko občudovali več kot deset pejsažev, detaj- lov in prizorov iz življenja in dela sovjetskih ljudi. čudovitih posnetkov pro- storov, kamor bi radostno zakoračila turistova noga. Lepote narave, zgodovin- ske znamenitosti in poceni turizem — kaj si lahko želite še več? Popotnikovo oko morda zmoti na sovjetskih uUcah precej propagandnega gra- diva. Panojev, parol, skic, pozivov. Vzdušje, ki hrani revolucionarni zanos in po- nos. Reklamnih sporočil in svetlobnih napisov pa ni. A to je posebnost, ki vendarle sodi v vsakodnev- ni utrip prve socialistične države sveta. Med zanimi- vimi drobci iz srečanj z meščani Leningrada in Moskve (o sprejemu v Ki- jevu kasneje) moram ome- niti vsaj dva. V ulici Ma- rata v Leningradu sem tež- ko odkril fotografski la- boratorij, ko sem imel te- žave z »Zorkijem«. Vsaj štirje obiski pri fotografih niso prav nič pomagali, da bi se rešil zadrege. Zelo preprost fotoaparat je imel težave s previjanjem filma. Pri debelušni, sim- patični in spoteni delavki v fotolaboratoriju sem mo- ral samo mimo počakati v vrsti in je bil problem kmalu rešen. Previjanje in vstava novega filma. Vpra- šal sem za plačilo. Nič. Na mizo sem položil 30 ko- pejk in se poslovil. Ustavil me je hud delavkin pro- test, češ — »njet« podkup- nine! Kopejke sem pustil. Nisem pa se počutil ugo- dno, ker sem bil prepri- čan, da sem jo užalil. Podoben pripetljaj sem doživel v eni izmed vele- blagovnic v Leningradu. Mlad prodajalec prav ta- ko ni hotel nobene napit- nine za opravljeno uslugo. Drugi kraji, druge, lepe, navade. A ne le take. Zgodbice o tem, da pri- vatni turist v hotelu ne bo postrežen, ne držijo več. Res je osamljenih potni- kov malo. Resnična atrak- cija je bilo za vso jugoslo- vansko skupino srečanje z beograjsko družino pred Borodinom. Točneje, pred spomenikom generalu Ku- tuzovu. V škodi se je od- peljal na dolgo pot čez Češko in Poljsko v Mos- kvo. Pravim — takih je malo. V »gostinici« Mos- kovski v Leningradu boste dobro postrežem z dunaj- skimi zrezki. Z vodko. Z vsem, kar sodi k okusni večerji, ki se prileze po opoldanskem boršču. Naj- večji užitek pa bo obču- dovati med Francozi, Šve- di in dmgimi tujci pri na- sprotni mizi preprostega ruskega delavca v nehotel- ski obleki in s kupom me- dalj na prsih. Najbrž se je vračal s kake seje. In ko je odšteval rublje, so mu roke nerodno polaga- le na mizo plačilo. Toda bil je zaverovan v pomem- bnost početja, ki mu je očitno godilo. A v njem ni bilo nič nenaravnega. V »gostinicah«« ne boste vselej prijazno postreženi. Prav narobe. Zato sem za- pisal, da se med »druge navade« prištulijo tudi manj prijetne. Air condi- tion še ni \^eljan. Zato vas v nekaterih večjih re- stavracijah že pri vhodu, ko pridete na vrsto, prav nič okusen vonj požene na ulico. Z ledom so prav tako križi in težave. In po- nekod s pristno flegmatič- nostjo strežnic. V Kijevu smo se morali prav »na- kuhati«, da smo dobili na mizo mrzlo vodo. No, to ni nobena posebnost sov- jetskega turizma, ta vse- enost. V Leningradu sem se nepričakovano, sredi po- poldneva, znašel v baru. Zaradi hude vročine. In žeje. Najprej sem moral odšteti za dve osebi tri rublje vstopnine. To ni po- ceni. A moram reči, da mi je ruski bar ostal toplo zapisan v srcu. In kaj je ta bar? Tiha zabavna, predvsem zahodna glasba z magnetofona. Okusna le- sena oprema z okroglimi mizami in stoli. Polmra- čen prostor v rdečih od- tenkih. Mladi pari in šepe- ti. In na račun vstopnine dovolj pijače — brezalko- holne, kave, pa tudi alko- hola. Za počitek in ljubezen- sko kramljanje več kot spodobno. Med cestnimi utrinki je veljalo presenečenje od-. govoru našega vodiča, da so gledališčniki na gosto- vanjih. Da moramo priti kdaj kasneje. Vsa gledali- šča seveda niso zapustila Talijinih hramov. Vendar pa vseeno nismo videli nobene gledališke ali balet- ne predstave. Sovjetska zveza premore preko 500 gledališč. Okrog 40 oper- nih in baletnih, 350 dram- skih, komedijskih in glas- benih, pa čez sto za otro- ke in mladino. Naši vodiči so s ponosom razložili, kako bogato je kulturno življenje v vseh treh veli- kih mestih, ki smo jih obi- skali. (Nadaljevanje prihodnjič) Pogled na Kijev in Dnjeper. Obale te velike reke so bile gosto posejane s sovjetski- mi turisti, ki jim je v hudi avgustovski vročini kar prav prišla hladna dnjeperska prha. Na ulicah je mnogo manj mladih rdečearmejcev, kot sicer nekateri znajo povedati- V Kijevu, pred spomenikom neznanega junaka, pa se je eden izmed članov naš« skupine spustil z njimi v pogovor. li-;-- 6-september 1973 NOVI TEDNIK — stran 15 ob začetku šolskega leta obiskali smo osnovnošolce, zbrane v ponedeljek na Ijfci/i dvoriščih, ko so obkrožali svoje nove učitelje in j.Helpce. Poslušali so njihova navodila, beležili v svoje \.ez}ce vse, kaj morajo prinesti naslednji dan v šolo in doh ^^^o vzdušje nekje med slavnostjo prvega šol-t ^legci dne in prvimi skrbmi. Nekateri obrazi so bili LsKrbljeni, češ, kako bo v »višjem« razredu, ali bol 0a »tršica« huda, nekateri pa so bili bolj mirni aZi^ ^^lo že razposajeni. Pogumnejši so zatrjevali, da to\ j posebnega, če greš v višji razred, da bo pač šlo podobno. \ Res pa je tudi to, da so vsi, kolikor jih je bilo 'o- manjkanje delovne sile, .saj se iz sosednjih oličin vozi na de- lo v velenjsko okoli 2200 de- lavcev ali 31 odstotkov vseh zaposlenih v občini. Projekci- ja razvoja prebivalstva in nje- gova starostna struktura do leta 1980 kažeta, da se bo raz- položljiva delovna sila v obči- ni povečala le za okoli 3340 prebivalcev. To pa praktično pomeni, da bi mogli z razpo- ložljivo delovno silo v občini pokriti le okoli 39 odstotkov predvidenega povečanja novih delovnih mest. O vseh teh in ostalih problemih bodo raz- pravljali v septembru po kra- jea-nih skupnostih in delovnih organizacijah. Iv REKLI SO Rekla je: VIDA STRMŠEK, učenka osnovne šole v Ločah: »Letos bom šla v sedmi raz- red. Imamo lepo šolo, le te- lovadnica .še manjka. Letos bo- do začeli z gradnjo. Zdaj te- lovadimo v sobi ali pa na prostem. Ko bo v lo.ški šoli še telovadnica, potem hodo Lo. če imele šolo, ki bo v ponos konjiški občini. Jaz sem doma iz Žič in hodim v Loče, ki že imajo a-sfalt in so sploh bolj razvite od Žič. Imajo lo- ške prireditve, tu v 2ičah pa zdaj polaj^ajo asfalt.« ŠENTJUR: VSE NARED Koordinacijski odbor za pripravo javne razprave o ustavnih spremembah v šentjur-ski občini je ukre- nil vse potrebno, da bo tudi na tem območju ste- kla dobro pripravljena razprava o ustavi. Na zadnji seji so potrdi- li stališče, da sta poleg vseh drugih družbeno po- litičnih organizacij nosilca javne razprave Socialistič- na zveza na terenu in sin- dikat v delovnih organiza- cijah. V šentjurski občini so se odločili, da bo v prvi polovici septembra posve- tovanje članov političnih aktivov v okviru krajev- nih skupnosti in v delov- nih organizacijah z ude- ležbo predstavnikov samo- upravnih organov in poli- tičnih organizacij. Na vseh teh sestankih se bodo po- govorili ne samo o vode- nju ustavne razprave, mar- več tudi o tem, kako zajeti v te razigovore čim več ljudi. M. B. LETINA PA TAKA! Da je bila narava letos s svojimi sadovi res rado- darna, je bilo v preteklem tednu najbolj vidno na celjski tržnici. Od prej- šnjega tedna so se cene artiklov znatno znižale, a kljub temu je zlasti zele- njava še predraga. Tudi krompir, ki je dobro obro- dil, je po dinarju in pol, pa tudi po tri dinarje ga prodajajo, predrag. V ko- rak z njim gre tudi sola- ta, ki doseže ceno 8 di- narjev za kilogram. Paradižnik in stročji fi- žol so prodajali po 3 di- narje, papriko bo 4 do 5, od sadja pa je bilo dovolj breskev po 6 do 10, sliv po 4, hrušk po 3 do 5 in jabolk po 2 do 4 dinarje. Grmado lubenic so proda- jali po 3 dinarje. Jajčka so bila po 1,30 do 1,40 dinarja. Z. S. V GRIŽAH HOČEJO ASFALT Zaselka Podkamnik in Zahom štejeta nekaj nad trideset hiš. Tu živijo pri- dni in marljivi ljudje, ki nikoli ne počivajo. Sedaj so se odločili, da bodo na- daljevan z asfaltiranjem ceste, ki so jo pred leti že začeli. Zbrali so blizu 300.000 dinarjev samopri- spevka, še več pa bodo pri- spevali s prostovoljnim delom. Vendar pa to še ne zadošča za uresničitev njihovega cilja, zato so se odločili, da bodo iskali pomoč pri delovnih organi, zacijah. Nekatere so po- moč že obljubile. Pričaku- jejo jo od tisith,, ki jih bodo še obiskali, še zlasti zato, ker pelje ta cesta proti planinskemu domu na Homu. Hom je zelo prijetna izletniška točka in jo vedno obiskujejo pred- vsem občani Savinjske do- line. ZDRAVKO ZAG02EN V VSAK DOM NOVI TEDNIK 16. stran — NOVI TEDNIK §t. 34 — 6. september ^ TRI- KOT- NIK Z NA- GEM Zločini (takšne ali dru- gačne vrste) so bili in bodo. Zločini rodijo tragedije. Največkrat družinske in to je najhujše. Tako je bilo tudi v Andražu nad Polze- lo v hiši št. 119. Bila je ena izmed mnogih trage- dij. Družinskih. Trikotnik. V literaturi pravimo temu ljubezenski trikotnik. Raz- lika je samo v tem, da je v našem ljubezenskem trikotniku moral umreti človek, ki so ga vsi spo- Jtovali in cenili kot do- brega človeka, moža in očeta. Zato tudi takšen naslov, čeprav ne trdimo, da bi obratno bilo kaj bolj- še. Žalostno je tudi to, da takšne tragedije rodijo ce- lo vrsto najrazličnejših besedičenj, ugibanj in na- tolcevanj, pa čeprav so zraven otroci, ki so pri vsej stvari najmanj krivi. Nedolžni so, nedolžni kot so trije otroci Franci, Da- in in Zdenka pokojnega očeta Franca Turnška, ki je umrl zaboden z nožem v srce tam na svoji njivi pod hišo, kjer je živel tri- najst let z ženo Vikico. Govornik ob grobu, Francijev delovni prijatelj, je govoril o tem, kako je bil pokojnik delaven, saj je celo dopust izkoristit zato, da je delal, saj je vozil med časom obiranja hmelja traktor na zadruž- nem posestvu v Poljčah pri Braslovčah. Tudi njegova žena je vzela dopust in z otroki obirala hmelj, to zlato Sa- vinjske doline, ki se je po nekem čudnem naključ- ju spremenilo v kri, črne obleke, solze in obtoževa- nja. Pa si je Vikica izmis- lila pri sosedu Ivanu Du- šiču, da gre domov sku- hat večerjo za moža, v resnici pa je pričakovala prijatelja, ki je k njej za- hajal že več mesecev. Ivan Dušic, ki smo ga obiskali po tistem hudem dogodku, je pripovedoval, da je pokojni Franci vse potrpel. Včasih se je pri- toževal, kaj mu počenja žena, vendar ukrepati ni hotel, ker bi rad vse rešil na lep, miren in dostojan- stven način. »Hmeljarski likof smo imeli. Vikicini otroci so ostali pri meni, da se vr- ne tudi mati. Potem sem okoli pol devete ure zve- čer zaslišal klic: »Janez, Janez, Janez ...« Trikrat me je poklical, Franci na- mreč. Ko sem v temo pro- ti njegovi domačiji vpra- šal, kaj je, nisem ničesar več čul. Sedel sem na moped in se odpeljal k Turnškovim. Žena je re- kla, da sta se sporekla in spoprijela, vendar da ne ve, kje je mož. Strojanšek, ki je zahajal k njej, se je medtem že odpeljal v služ- bo. Z ženo sva tavala po travnikih in njivah okoli hiše, kjer sva nekaj sto metrov nižje tudi našla Franca. Ležal je na hrbtu, na vsaki strani pa je bila kri. Potem smo ga prepe- ljali v celjsko bolnišnico. Bilo je prepozno ...« Francijeva sestra Jožica je, vsa pretresena nad iz- gubo brata, uspela pove- dati samo: »Če bi imela Vikica vsaj nekoga rada, potem bi se za tistega po- tegnila, poskušala prepre- čiti najhujše. Tako pa ...« Turnškova družina — Franci in Vikica s tremi otroki od trinajstega do desetega leta — ni slabo živela. Oba sta bila za- poslena (on kot kvalifici- ram voznik viličarja v Go- renju, ona kot nekvalifici- rana delavka v Garantu), doma imajo 38 arov zem- lje in precej veliko, lepo ohranjeno hišo. Ni nekaj velikega, je pa dovolj za normalno, solidno življe- nje. Franci je bil potrpež- ljiv človek, delaven in tu- di pokojni Vikičin oče ga je imel rad. Hotel je nje- mu prepisati kmetijo, s čimer pa se hčerka Viki- ca ni strinjala. Ob prvi bolezni ga je spravila v dom, kjer je letos spomla- di umrl. Medtem se je Vi- kica tudi spoznala s Fran- cem Strojanškom in Do- brovelj, ki je bil prav tako zaposlen v Garantu kot ona. Začelo se je. Naj- prej skrivoma, potem že dokaj javno. Franci je vse to trpel, prosil ženo, naj s tem konča, ona pa nič. Ona pa nič. Prišlo je do tragedije. Mož je mr- tev, ljubimec v zaporu. Vi- kiča pa obsojena na življe- nje, ki ji bo vse prej kot lahko. Ostali so tudi tri- je nedolžni otroci. In to je najhuje. Ljubezen se je spremenila v krvav nož, ki dolgo ne bo pozabljeni če sploh kdaj bo. Res je,' da življenje teče, dalje spomini pa vseeno osta- jajo in pečejo. Hudo je to, ker bodo najhuje pe- kli prav otroke. Tega se bo nekoč (morda se že?) zaveda tudi Vikica, ki mor- da niti ni slutila, da se njena ljubezen s Strojan- škovim Francijem lahko sprevrže v to, da bo mo- ral Franci umreti. Kakor- koli že, takšnih in podob- nih tragedij, kjer zaljub- ljeno srce odloča o življe- nju človeka, je bilo in še bo veliko. Vprašanje je, ali se takšne stvari ne bi dale drugače reševati. Zakaj je treba, da zaradi takšnih primerov umirajo ljudje, se rušijo družine, nekateri sedijo v zaporu, drugi ležijo v grobu, tret- ji so izpostavljeni vaški srenji na vpogled in za- smehovanje? Zakaj? Morda tudi zato, da se pogrebne svečanosti izra- bijo za žaljive napade, ki so vse prej kot pietetni, tako do pokojnika kot do sorodnikov? Tako je na- mreč bilo tudi na Franci- jevem pogrebu, kjer si je starejši vaški nadebudnež privoščil cel južnoslovan- ski repertoar žaljivk na račun Vikica, prisotnih pa je bilo več sto pogrebcev in trije Francijevi otroci, ki so poslušali žaljivke o materi. Otroci, ki so osta- li sami z materjo in ki bo skrbela za njih. Ne posku- šamo biti v tem primeru sentimentalni do Vikice, vendar smo prepričani, da iz humanosti in pietete takšne govorice ne spada- jo k poslednjemu slovesu. Zaradi tega se je po- grebna svečanost sprevr- gla v jok in smeh, v odo- bravanje in ogorčenje. Ne odobravamo trikotnikov z narobe konci (kljub temu, da je to stvar vsakega posameznika ali pa tudi ne, saj v kritičnih trenut- kih gre za otroke!), prav tako pa ne odobravamo tudi podobnih nastopov, kot si ga je privoščil va- ški nadebudnež (pa naj bo še tako prizadet!) na pokopališču v Andražu nad Polzelo. Osebno se čudim, da ni bilo človeka, ki bi ga odstranil, saj je govoril celo dvakrat — pred hišo žalosti in na pokopališču. Štorija ni končana, kon- čan je samo zakon dveh ljudi s tremi otroki in kon- čano je Francijevo življe- nje. Ostala je Vikica s tre- mi otroki. Kako naprej? »Delala bom, kolikor bo v moji moči, samo da bo- do otroci jedli, če že jaz ne bom.« Jok sredi črne rute in bel robec, ki briše solze. To pa ni dovolj, česar se verjetno nekateri tudi zavedajo ali pa se še bo- do. Zgodba še ni končana. Najhujši del šele pride: vračanje v okolje, ki te je izvrglo zaradi tragedije. Ta povratek je najtežji. Hudo je, ker so zraven tudi tri- je otroci. Trije nedolžni otroci. Tekst: TONE VRABL Foto: TONE TAVČAR Vikica, žena pokojnega Francija Turnška, pred hišo. Črn dežnik in trije pari praznih otroških »bata« škor- njev ... »Kako se je moglo kaj takega zgoditi...« tarna med solzami Francijeva sestra Jožica. »Trikrat sem slišal klic Janez, potem pa sem se odpe- ljal k Turnškovim...« pravi sosed, kmet Ivan Dušic. i j4 — 6. september 1973 NOV? TEHNIK — stran 17 V BI LETAL ^^jub teimu, da ni bno že prej napovedanega prihoda jlnih letal predzadnje etape jugoslovanskega aero ral- je bilo nad letališčem v Levcu zelo živahno. Spet so ^v^li celjski letaci svoje veščine, med njimi pa smo »jbolj zavzeto so bile oči uprte v nebo, kadar so se razpela »opisana športna padala. (Foto: D. Medved) Kjer je bila pred 25 leti samo livada, Je danes sodobno urejeno letališče. (Foto: D. Medved) občudovali starega asa Maksa Arbajterja, ki je navdušil s svojim kovinskim jadralnim letalom. Miting se je pričel s prihodom vojaškega helikopterja, ki je po^kazal nekaj veščin, zatem pa so padalci, člani aerokluba iz Lesc s svo- jimi skoki osvojili številne gledalce, ki so prišh kljub navadnemu delavniku v velikem številu na letališče. Prelet dveh kraguljev, reaktivnih letal naše vojske, je pokazal, da se z njima ni šaliti. Jadralci so spet prikazali svoje mojstrovine v elegantnih pticah, ki so neslišno drsele nad nami. Najbolj atraktiven je bil prihod starega veterana — vojaškega transportnega letala DC 3, ki je zasedel kar nekaj prostora na letališču. S tem, da je ponesel pod oblake pa- dalce, ki so skočili že drugič, je bila tudi njegova naloga opravljena. Brnenje letal pa ni utihnilo po uradnem delu mitinga. Marsikdo je tisti dan seg^el v žep, plačal aero- taksi in šel gledat zemljo od zgoraj navzdol, m ni mu bilo žal. Res, škoda, da je bila v četrtek vidljivost zelo slaba, tako nismo videli preko trideset letal, ki bi morala pristati v Levcu, tudi MIG 21 ni prihriunel nad celjsko nebo. Kljub temu pa so celjski letalci ponovno potrdili zaupanje, ki ga uživajo pri številnih prijateljih letalskega športa, potrdiU so zaupanje, ki ga ohranjajo že petindvajset let. četrkov miting pa je pokazal potrebo po še več takšnih in podobnih prireditvah. , —do Modelarji so pokazali kaj znajo in poželi mnogo aplavzov pri gledalcih. (Foto: D. Medved) LAŠKO: ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE mladinski odsek planiiuske- p društva laško letos drugič organizira orientacijsko tek- movanje za prehodni pokal smohorja. tekmovanje bo v nedeljo, septembra s pritetkom ob !■ mri pred planinsloim domom na šmohorju nad lažkim. ™ipe, ki tekmujejo v slo- J**; orientacijski ligi, bo- ^ tekmovale po tekmovalnem pravilniku za slovensko ori- »tecljsko ligo, člen 8, tofika J — t—2 u-mi nočm pohod in umi pohod — ločeni tek- novanji. tekmovanje ekip, ki tekmu- ■•io «a ligo se bo pričelo že • »boto, 8. seiptemtora ob 20. 5- pred planinskim domom ^ šmohorju. t^tmovaiija za prehodni po- I« smohorja se lahko udele- rjoekipe planinskih društev, *Wnr;šiQi odredi, zd.ruženja J*fvnih vojažkih starešin, *'pe jla, ekipe miaidanskih ^'■vov itd. . . tekmovalna ekipa šteje 3 člane, ki tekmujejo v nasled- njih tekmovalnih panogah: mjadinci — rojeni 1955 in mlajši ter člani rojeni 1955 in starejši. lapobnik fanika NOV DIREKTOR ZDRAVSTVENEGA DOMA V CELJU Včeraj je bila redna seja 61ano delavskega sveta celj- skega zdravstvenega doma, na kateri so obravnavali tudi iz- volitev novega direktorja. Za to delovno mesto je bil pred- lagan dr. Joško Majhen, doslej vodja cdravstvene postaje v Šmarju pri Jelšah. Do izvolitve novega dirrfi- torja je prišlo po odhodu do- sedan.)ega direktorja dr. Anto- na Fazarinca na položaj re- publiškega sekretarja za zdrav, stvo. NA NAŠ RAČUN v zapisu zavihani rokavi je ttekarski škrat dobro ponaga- jal. »doslej je bilo porablje- nih preko 10 starih milijo- nov . . . «. ne porabljenih, pač pa zbranih! na kulturni strani ste pod sestavkom obnovljena lekarna in zgodovina zaman iskali še eno fotografijo, ki je ostala v tintami. verjetno za se- me. v nagradni igri vaša ocena nismo posebej navedli, da mo- rate zapisati naslov sestavka in se kak predlog povrh. KONEC POLITIČNE ŠOLE V LJUBLJANI več kot 400 mladinskih ak- tivistov iz vse slovenije in zamejstva je pred dnevi zapu- stilo prostore šole za vzgojo kadrov za notranje zadeve v tacnu. enotedensko politično šolo je organiairala rk zms s podporo vseh občinskih kon- ferenc zms. šole se je udele- iilo tudi najmanj .so mladin- skih aktivistov s celjskega ob- močja. TOj'^'", gradi novo proizvodno halo. Možnost za še hitrejši razvoj tega kolek1»va v mo- ' Občini, Konjice GASILSKO SLAVJE Proslava 100-letnice Gasil- skega društva Slovenske Ko- njice se je pričela v nedeljo 2. septembra z otvoritvijo RAZSTAVE GASILSTVA SKOZI 100 LET. Ob 8. uri so se zbrali gase- či in zastopniki družbeno i>o- litičnih organizacij pred Do- mom kulture, kjer je s kraj- šim slavnostnim govorom ot- voril razstavo predsednik od- bora za razstavo Branko Po- lanec. Razstavo, ki bo odprta ves teden, si je že prvi dan ogledalo več sto gasilcev. Na stadionu NK Dravinja so se zbirale tekmovalne de- setine. Ob 9. uri se je priče- lo tekmovanje moških in žen- skih desetin gasilskih dru- štev. Vodstva tekmovanja se je prijavilo 3jJ rpoških in 5 ženskih desetirt.. Za moške je obsegal tekmovalni program: trodelni napad, polaganje ce- vovoda in vezanje vozlov, za ženske pa trodelni napad in prva pomoč. Tekmovanje je v redu po- tekalo, sodniški zbori so po- samezne ekipe strokovno in pravično ocenjevali. Na tekmovanju je nastopi- la tudi naša olimpijska dese- tina gasilskega društva Po- brežje, najboljša v Jugoslavi- ji, na olimpiadi pa je zasedla 8. mesto. Rezultati tekmovanja bodo objavljeni v nedeljo, 9. sep- tembra ob 13. uri v parku pri ribnikih, kjer bodo pode- lili pokale in priznanja vsem sodelujočim desetinam. SPORED PROSLAV Sobota, 8. septembra: ob 15. uri vaja enot civilne za- ščite na območju mesta; ob 17. uri otvoritev prenovljene- ga doma; ob 19. uri gasilska baklada z ognjemetom, nato zabava v parku pri ribnikih. Nedelja, 9. septembra: ob 6. uri bvidnioa; ob 8. uri sprejem gostov in društev; ob 9. uri slavnostna seja društva v domu kulture; ob 10.30 pa- rada gasi^kih enot in civilne zaščite; ob 13. uri razglasitev tekmovalnih rezultatov v par- ku pri ribnikih, nato gasilska veselica z bogatim srečelo- vom. VARNO ČEZ CESTO ČGP DELO ENOTA NOVI TEDNIK in RADIO CELJE razpisuj e JAVNO LICITACIJO za povečevalnik Magnifax in razmnoževalni stroj Gestetner Licitacija bo v sredo, 12. septembra ob 11. uri. Ogled dopoldne v prostorih NT in RC v Gregorči- čevi 5 v Celju. Interesenti, ki bodo sodelovali, morajo pred licita- cijo položiti 10 odst. varščine. 18. stran — NOVI TEDNIK Št. 34 — 6. september Obiskali smo celjske strelce ^^^^ ^^^^ Pred odhodom današnje ge- neracije celjskih strelcev na republiško prvenstvo z malo- kaliberskim orožjem, smo obiskali celjske strelce na Gričku. Tam imajo izredno lep dom, kjer redno vadijo. Vadijo t5liko, kolikor imajo časa in pogojev za delo. V prvi vrsti mislimo tu na mu- nioijo in orožje, ki je med celjskimi strelci že precej iz- rabljeno in se zaradi tega ne morejo kosati z najboljšimi v republiki. Tone Jager, nedvomno eden najboljših celjskih strelcev v MK puški, nam je postregel s podatki, ki nazorno kažejo, zakaj celjski strelski šport na- zaduje in zakaj ne morejo dr- žati Celjani več koraka z ostalimi. Celjski strelci so bili takoj po vojni med najboljšimi v Jugoslaviji. Takrat srečamo imena Pavle Štefančič, Gusti Keblič, Gusti Gradišnik, Mira Gradišnik, Rudi Jager, Mirko Mejavšek, Ivan Putnik, dr. Marjan Pavlic, Vlasta Pavlic in Drago čater Le-ti so do- segli uspehe in so pridobih v svoje vrste mlade privržence tega športa iz katerih čez leta srečamo Slavka, Polda, Cirila in Jožeta Tržana, Toneta Ja- gra, Jožeta Strajherja, Marja- na in Hedo Dobovičnik, Alen* ko Vrabl, Majdo Želj, Tone- ta Klopčiča, Vilija Dečmana, Franca Brečka, Hočevarja, Ervina Seršena, Jerama, Roz- mana in Pihlerja. Ta, lahko bi rekli »zlata« generacija celjskega strelstva danes nemočno stoji ob stra- ni. Naj samo omenimo uspe- he teh strelcev. Jože Tržan je kot član Celja bil deset let član državne reprezentan- ce. Je še danes nosilec držav- nega rekorda v streljanju s pištolo velikega kalibra. Tri- desetkrat je bil republiški pr- vak. Njegov brat Polde Tržan je znan po tem,"da je izenačil svetovni rekord s puško pro- ste izbire s 400 krogi od 4(K) možnih. Bil je 18 krat član republiške reprezentance in streljal v Švici in Zahodni Nemčiji. Mirko Mejavšek je bil državni prvak z vojaško pištolo in član državne repre- zentance. Tone Jager je stal- ni član republiške reprezen- tance. Šestkrat je bil prvak Slovenije in enkrat drugi v Jugoslaviji. Največji uspeh je dosegel v Luzernu, ko je med strelci dvanajstih držav osvo- Tone Jager jil bronasto kolajno v strelja- nju z vojaško puško. Nosilec je desetih celjskih rekordov. K tem uspehom moramo pridati še odlične mlade strel- ce Marjana Dobovičnika, Vi- lija Dečmana, ki sta že osvo- jila naslove republiških prva- kov in mladinske državne na- slove. Mladinski državni pr- vak je bil tudi Ervin Seršen in večkratni prvak Slovenije v streljanju z zračno puško. Vsi skupaj so v ekipnem tekmovanju prav tako prine- j sli mnogo naslovov v Celje. Največji uspeh so dosegli leta 1965, ko so na republiškem prvenstvu osvojili vsa prva mesta. Celjski »pištolarji« so bili dvakrat prvaki Jugosla- vije, z MK in vojaško puško pa drugi. Toda to so uspehi pretek- losti. V zadnjih petih letih ni več u.spehov. Jože Tržan je zaradi boljših pogojev od- š-al k Olimpiji. S tem si je Olimpija prisvojila vse naslo- ve državnih prvakov med »pištolarji«. Strelstvo v Celju pa stagnira. Tako po rezulta- tih, kot po številu članstva. O tem nam je Tone Jager povedal: »S strelstvom se ukvarjam že 21 let. Toda vse kaže, da bomo morali tudi mi prepu- stiti ta šport stihiji in re- kreaciji. V kolikor ne bomo takoj sanirali celjsko strel- stvo, bo ta koristna športna disciplina, ki je nujne potre bna zaradi splošnega ljudske- ga odpora, popolnoma pro- padla. Z večjimi finančnimi sredstvi bi lahko danes še marsikaj rešili. V prvi vrsti bi potrebo- vali profesionalnega trenerja, istočasno pa bi morali na- baviti novo orožje, opremo in strelivo. Aktivnim strelcem bi morali omogočiti dvakrat- ne vadbo na dan, kakor ima- jo to urejeno v Sarajevu, Ljubljani in Vojvodini. Strel- ske organizatorje bi morali primerno nagrajevati, naj- boljše dosežke strelcev pa primerno stimulirati v obliki hranarin. Seveda vse v okviru amaterskih norm, kot jih imajo ostali športniki v celj- ski občini. Dalje bi bilo po- trebno urediti Partizansko čast o, ki vodi iz Otoka do strelišča in s tem omogočiti novim članom prihod na stre- lišče. Izredno slaba cesta od- bija marsikaterega, zlasti v zimskih mesecih. Strelci pričakujejo pomoč. Da je sedaj naša prošnja že pravi poziv na pomoč, po- trjuje tudi število strelskih družin, ki jih je vedno manj, oziroma so nekatere še samo na papirju. Po petindvajsetih letih bi morali bogato tradi- cijo celjskega strelstva ce- liti in izvrstnima strelskim^ vrstama iz Celja in štor po- magati. Današnji strelci si v bodoče ne bodo mogli več sami sebi nabavljati za svoj denar zahtevno in kakovostno municijo iz tujine.« J. Kuzma TRIM' VESTI v ZR Nemčiji je bila . strokovni ekskurziji deieg^j' j a športnih delavcev iz g,' venije, "ki se v glavnem uj^^.,"' ja z organizacijo rekrea^'' delavcev. V delegaciji sq ^ tudi trije Celjani Tine Veb^ Jože Lubej in Tone Go^.; O svojih vtisih bodo porodi na seminarju za referent«" skrbijo za rekreacijo v ^ sameznih delovnih organjj cijah. Seminar bo v petek r 10. do 17. ure na Gričku, j ganizira pa ga Komisija ■ rekreacijo in oddih pri (j činskem sindikalnem sve Celje- V enodnevnem sen narju bodo udeležence ^ poročila o obisku v ZR Nej čiji seznanili še o priprav, na TRIM teden, ki bo od] do 23. septembra, o prog mu sindikalnih športnih jj do konca letošnjega leta, organizaciji TRIM popoldi vov za organizacije v TRi centru na Gričku, prikas bodo film o TRIM tednu p snet lani, ob koncu pa bo praktičen prikaz TRIM j poldneva z aktivno udelef: vseh prisotnih na seminar: V primeru slabega vreme bodo isti program izvedli ponedeljek, 10. septeral prav tako ob 10. uri. ZAKAJ PORAZ? Kladivar je skoraj pripravil največje presenečenje v repu- bliški nogometni ligi v dru- gem kolu. V srečanju proti Slaviji so Celjani pričeli od- lično. V prvih 45 minutah so dali domačinom pravo lek- cijo. Povedli so preko Kudra in Dobrajca z 2:0. že smo pričakovali gotovo zmago, ko je domače moštvo Slavije v petih minutah drugega polča- sa doseglo tri zadetke. Trener celjskih vratarjev Ivan Bau- man nam je povedal, da je celjska obramba v teh mi- nutah igrala tako zmedeno in neodgovorno, da niso zaslu- žili niti ocene »ena«. S tem pa je bilo odločeno tudi sre- čanje. Vratar Kladivarja Ka- sestnik pa pri tem ni popol- noma nič kriv. Končni re- zultat 3:5 (2 : :0), tretji za- detek je dosegel Reberšak, je le pokazal, da bo potrebno pri nekaterih igralcih celjske obrambe več resnosti za do- sego boljših uspehov. V ne- deljo igrajo Celjani doma proti Kovinarju. Nogometaši šmartna so se izenačili s Celjani na lestvici. Tokrat so doma po koristni igri premagali Ljubljano 3:0. V začetku j-e bila igra izenačena, toda bolj ko se je srečanje iztekalo, boljši so bili domačini. V teh minutah pa so dosegli tudi še dva za- detka. Razveseljivo je, da je bilo na tekmi preko 1000 gledalcev. V conski nogometni ligi so moštva celjskega področja nastopila v pi-vem kolu. Olimp je v Slovenskih Konji- cah izgubil proti Dravinji 0:1, Brežice so premagale Bakovce 2:1, Velenjčani pa igrali s Tehnostrojem iz Lju- tomera 3 : 3. Tekma med Ste- klarjem in Branikom je bila zaradi izgredov v 77. minuti prekinjena pri rezultatu 1:1. Start je tako za moštva celjske regije zadovoljiv. Za boljše rezultate bo potrebno več resnosti in discipline ter poslušnosti. Z neodogovorno igro se ruši še tako dobro pripravljeno moštvo in na- črti. J. Kuzima ŠPORTNIl UTRINKI Rokometaši Trim ekipe iz Ce- lja so v nepopolni postavi podce- njevali moštvo Griž in popolnoma zasluženo izgubili s 16:1'8 (6:6). Strelci so bili Tavčar 6, Antulič 5, Hriberoik 3, Korežija in Me- saric za Trim ter Žagar 4, Tum- šek 5, Dolinar 3, Herman 3, Pir- nat 2 in Hlačar 1 za Griže. V Žalcu so igrali domačini pro- ti Kovinarju. Presenetljivo so zrna. gali igralci Žalca, ki so igrali v prvem polčasu popolnoma podre- jeno vlogo. Kovinar je namreč že poveUel 9:2 in polčas odločil v svojo korist 11:8. Toda to ni bilo dovolj, žalčani so se zbrali in zmagali z 20:16. To ,je že njihova druga zmaga. Odbojkarji, ki bodo štartali ok- tobra, so ostali brez dveh iz\'rst- nih igralcev. Slavko Kajtner in Hinko Jager sta odšla v vojsko. Toda kljub temu. pravi trener Rado Planteu, Celjani ne bodo ig- rali v republiški ligi podrejene vloge. Mladi bodo dobili tokrat priložnost. Celjski hokejisti na travi bi morali odpotovati v Italijo na mednarodni turnir. Vse pa kaže, da do gostovanja ne bo prišlo. Epidemija kolere bo verjetno usta- vila vsa mednarodna športna sre- čanja v sosednji Italiji. Pa kidaj drugič! ROKOMET APLAVZ NA SKALNI KLETI Celjski rokometaši šo startali. V prvem srečanju so na Skalni kleti pred- stavili letošnje moštvo. Predstava je bila odlična. Ponovno smo videli kvali- tetni rokomet, poln duho- vite igre, kombinacij in izredne obrambe. V prvem polčasu so gostje iz igre dosegli samo en zadetek in še temu je botroval do- mači igralec, od katerega se je žoga odbila v na- sprotni kot, kamor je od- šel Marguč. Zato nas ne čudi, da je celotno mo- štvo, posebno pa vratar Marguč, dobilo aplavz na odprti sceni. Zmagali so domačini z 19:10 (10:3). Gostje, mošt- vo Industromontaže iz Ku- tine, niso igrali slabo. To- da tokrat so naleteli na mnogo boljše moštvo, ki je imelo izrednega Margu- ča in Jureta Korena, ki je bil najboljši igralec. ŠPORTNE VESTI KOŠARKA- — Pričel se je jesen- ski del tekmovanja v republiških košarkarskih ligah za mladince, pionirje in ženske. V republiški mladinski ligi — vzhod so košarkarji Kovinotehne gostili 2KK Maribor — vodeče in neporaženo moštvo na lestvici. Gostje so -se predstavil: kot zelo dobra ekipa in zasluženo zmagald z 82:79 (43:37). Celjani so izgubili tekmo predvsem zaradi slabih zu- nanjih igralcev, ki niso znali po- dajati uporabnih žog svojim cent- rom, pa tudi met od daleč jim tokrat ni šel. Pri Celjanih je bil daleč najboljši Sabolčki z 39 do- seženim: koši. ostale zadetke pa so dali: 2oher 12, Kralj 8, Škof- lek 8, Muhovec 6 in Kuljad 6. KOTALKANJE — V Velenju je bilo državno prvenstvo v kotalka- nju, kjer pa ,je bila konkurenca izredno slaba, saj je nastopilo sa- mo 15 tekmovalcev iz štirih klu- bov. Največ uspeha so imeli do- mačini in Celjani, ki so osvojili kar tri prva mesta od .štirih. Pri mladincih je zmagal Celjan Kav- čič, med člani oz. članicami pa Jurčič in Štajnerjeva, oba Velenje. Lep uspeh ,je dosegla tudi Celjan- ka Jakopova, ki je bila v konku- renci mladink tretja. KONJiCi MLADINSKI. NOGOMET NA POHODU Mladinci NK Dravinja Slovenskih Konjic so v le« njem letu dosegh najv« uspeh, saj so postali reput ški mladinski prvaki. S a so si priborili pravico, dal do gostitelji ene izmed ii polfinalnih skupin za najbo še mladinsko moštvo v Ji^ slaviji. Tako bodo od 6. 9- septembra igrali na po nalnem turnirju v SlovensI Konjicah poleg domačinov Budučnost (Titograd), Bol (čačak) in Liria (Prizre To bo vsekakor kvalitetam gometni turnir, kjer bodo stopili štirje prvaki treli publik in pokrajine. Domi ni se vestno pripravljajo doslej največjo nogomfil prireditev v njihovem W in želijo, da z nadaljnja uspehi upravičijo naslov publiškega prvaka. Da bo; ganizacija zahtevnega in f kakor kvalitetnega turtf mladih nogometašev usp* so poskrbele tudi delovne ■ ganizacije. TRENERJI IN GLEDALCI Začenjamo z novo nagrad- no igro, v katero smo vklju- čili ekipe iz Celja, ki nasto- pajo v I. in II. zvezni ligi: Rokometni klub Celja, Košar- karski klub Ko vino tehna. Ho- kejsko drsalni klub Celje in TVD Partizan Gaberje, sek- cija hokej na travi. Kdko poteka igra? Trenerji vseh štirih ekip (košarkarji in hokejisti se bodo vključili takrat, ko bodo začeli tekmovati) bodo ob po- nedeljkih po vsaki tekmi v sezoni 1973/74 ocenili po tri najboljše igralce na zadnji tekmi v svoji ekipi (prvi dobi pet točk, drugi tri in tretji eno). Ob koncu sezone bo skupen zbir točk ocen trener- jev in bralcev, ki si bodo eno ali več bekem ogledali ter izpolnili kupon in nam ga poslali, dal štiri najboljše športnike v štirih ekipah. Vsi bodo dobili naša posebna pri- znanja — simbol Celja s po- svetilom. S tem želimo stimu- lirati najbolj prizadevne športnike, njihov odnos do treninga in igre, moralne kva- litete in vse ostalo, kar pri- speva k pravemu liku šport- nika. Da ne bo zmešnjav: upamo, da bodo kupone pošiljali sa- mo tisti, ki si bodo resnično ogledah tekmo. V kuponu smo združili vse štiri ekipe, vendar si ni treba vseh štirih ogledati, ampak si lahko sa- mo eno, vpišete svojo oceno za ogledano tekmo in poš- ljete najkasneje do p>onedelj- ka (Novi tednik izide v če- trtek, kupone moramo imeti v ponedeljek). Lahko E>ošljete tudi po več kuponov. Za so- delavce v naši novi igri pri- , pravljamo ob koncu lepa pre- senečenja Na kupon pa pri- pišite tudi svoje pripombe ter ne pozabite na naslov. Vaš, seveda, drugače s presene- čenjem ne bo nič. In kakšne so prve ocene trenerjev? Franc Ramskugler, trener RK Celje: »Start je bil dober, vendar bomo morali odpra- viti še nekatere pomanjklji- vosti. Ocenil bi takole: Jure Koren 5, Ernest Marguč 3 in Bojan Levstik 1.« Rudolf Kovan, trener ho- kejistov na travi Gabea-je: »Ob startu smo malo razočarani, predvsem nas moti neučinko- vitost. To bo treba z resnej- šimi treningi odpraviti Oce- ne: Vojko Bratec 5, Martin Jošt 3 in Milan Bratec 1.« tv ^46. september 1973 NOVI TEDNIK — stran 19 NAGRADNA KRIŽANKA SKRIVUUAMI ^led reševalce s pravilno rešitvijo bo žreb razdelil na- v skupni vrednosti 350 dinarjev: C^rada: 100 dinarjev nagrada: 50 dinarjev j^rezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: NOVI rfOVlK, Gregorčičeva 5, Celje. Na pisemski ovitek napi- NAGRADNA KRIŽANKA. Pri žrebanju bomo upošte ^ yse rešitve, ki bodo v uredništvu do četrtka, 13. sep- Kdibra. Križanka s krivinami je obi- čajna križanka, le da ima po- leg opisov pod vodoravno in navpično tudi opise za kri- vine. VODORAVNO: 1. rastlina ameriškega rodu stročnic, 3. pripomoček za smučanje, 10. Odtisi stopinj divjadi, 13. kar- ta najvišje vrednosti, 22. središče vrtenja, 23. žensko pokrivalo gorenjske ljudske noše z okroglim oglavjem in bogato vezenino nad čelom, 27. priprava za dviganje te- kočin z zračnim tlakom, na- tega, 30. kemični element, ki obarva plamen zeleno (znak TI). NAVPIČNO: 1. ozek morski zaliv s strmimi pobočji, 6. bk, omejen od krakov kota in loka krivulje (npr. krož- ni...) , 15. kravica, 16. izrek, reklo, 18. veliko mesto v Po- rurju, znano po železarnah, jeklarnah in strojnih tovar- nah,, 20. skala, čer, pečina. KRIVINE: 2. razkošje, obi- lje, 4.' tržno naselje na pre- hodu iz Spodnje v Zgornjo Savinjsko dolino, (na sliki) 5. dekoracija, okras, 7. javen obrat za klanje živine, 8. zme- nek, rendez-vous, 9. oblepek, levkoplast, 11. roparska žival z žlezami smradnicami ob zadnjici, 12. šolski pripomo- ček za vlečenje črt, 14. zdra- vilna krogUca ali tableta, ob- lita s čokolado, 15. izvod, pri- merek, 17. domača pernata ži- val, 19. pozornost vzbujajoča nečedna zadeva ali dogodek, 21. sopihanje, težko dihanje, 24. pripadnik Aztekov, naj- močnejšega izmed mehiških indijanskih plemen, 25. žen ska, ki je drugi ženski izred- no FK>dobna, zlasti po zuna- njosti, 26. obstoj bivanje, 28. glavno mesto afriške države Tunizije, 29. značilnost grde- ga, grdoba, 31. brezbarven, ostro dišeč plin, ki se lahko utekočini, 32. pravo ime slo- venskega pisatelja iz Kotel j na Koroškem (Prežihov Vo- ranc). Značilno za to križanko je, da so v njej zajete vse črke abecede. REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: dno, ženska. Fromm, pisava, los, šport, Sclea, brivec, avto, Inari, Mitra, Haile, Zaire, oniks, blisk, Mott, Ganka, juriš, Aba- no. Po, esej, mehač, omega, m, Orb, Prus, Artur, fevd, Miele, gibon, JH, Utrillo, Ocvirk, meffiu, vatar, laik, ra- keta, atek, očala, Anka. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, ob- javljeno v Novem tedniku 23. avgusta, je žreb razdehl na- gra-de takole: 1. nagrada: 100 din — DRAGO BRLNŠEK, Celje, I. Uranjekova 2 2. nagrada: 50 din — NINA KLEPEJ, Strmca 7, Laško 3. nagrada: 50 din — BOJANA TRUPEJ, Kozje 94, 63260 Kozje 4. nagrada: 50 din — CVETKA iMEDVED, Prvo majska 4, 61270 Litija 5. nagrada: 50 din — ZVONKO SMRKE, Dolenja vas 83, 63312 Prebold 6. nagrada: 50 din — TEODOR VOJTA, Žalec, Levstikova 10. Vsem - izžrebancem bomo nagrade poslali po pošti. Če- stitamo! HUMOR Italijanski glasbenik Otto- rino Respihgi je naletel na obupanega prijatelja. »Kaj ti je?« »Oh, ne morem plačati dol- gov; zaradi tega me bo ko- nec ...« »To si neumen.« pravi Re- spighi, »prepusti to žalost upnikom!« Ko je neki radijski poroče- valec vprašal Maurica Cheva- liera. kaj svetuje mladim lju- dem, je slavni pevec odgovo- ril: »Svetujem jim, naj v letih uživanja pustijo tudi nekaj časa za dolgčas, da bodo la- hko v letih dolgočasja nekaj časa tudi uživali.« KATERI KAMNI MANJKAJO? JO: 5. v prvi koloni, 4. v drugi in 3. v tretji koloni Arheolog je v težavah, ker mu manjkajo trije kamni, da bi lahko sestavil dragoceno podobo, katere reprodukcijo vidite na levi zgoraj. Moralo bi biti 15 kamnov, ima jih pa le 12. Kateri manjkajo? HUMOR VSI, KI BODO DO 15. septembra 1973 vplačali osebni avto zastava 101 FERDO GODILA 1 BE-LE TilLPIKE Homan poklanja bralcem Slovenija 48 ^^^rohotnim, mirnim nasmehom, ki je lasten samo nje- 'JJ^i poda roko in gosposko udari s petami. Gospod Vendel!« j^^^rišeZ sem, ne da bi se vam prej javil. Nepoboljšljivi *u'^^^ se je k mizi, pri kateri je prej sedel. Pila sva, k ' Se poznala že dolgo časa. Kljub svojemu aristokrat- ^ " obnašanju je imel na sebi nekaj, kar mi je bilo i(j ■ ^edla sva rm škripajoče stole. Rataj je hodil daleč kakor da bi se ne upal blizu. Vendel je bil visok ]fjj^l'3ovarjala sva se o vremenu in drugih vsakdanjostih, ^[g^'" nama ni Rataj postregel s pivom. Ostala sva z Ven- ^ pri oknu sama. Grofovski gost se je nagnil k meni. 'Obrita lica so mu bila rdeča. Lep človek je bil Ven- del. Vsak njegov gib je kazal, da se giblje v družbi aristo- kracije. »Zakaj nočete ostati v Turnišču«? me je naglo vprašal. Smeh mu je izginil z obraza in skrb se je pojavila na njem. »Nisem prosil za nobeno drugo mesto, gospod Vendel. Tu ostanem,« sem se začudil. Videl sem, da jim v gradu ni vseeno, kdo je dušni pastir v njihovi patronatski cerkvi. »Morali bi prositi za mesto plebanuša v Turnišču, kakor serri vam svetoval.« Vsako besedo je pribijal. Da bi poto- lažil resnega, mladega Vendela, sem smeje dejal: »No, bom pa zaprosil, če vam je toliko na tem.« Prijel sem kupico, da bi pil. Vendel se je naslonil nazaj. Nejevo- ljen je bil. Iskal je po hlačnih žepih tobak. »Prepozno, gospod kaplan,« je zase rekel. »Kako prepozno?« Držal sem kupico v roki. »Grofica je privolila v Grafičevo instalacijo?« »Ne,« je dejal Vendel. »Grafič gre iz Turnišča.« »In kdo bo dobil tu plebanuševo mesto?« sem presene- čen vprašal in postavil kupico nazaj na mizo. »Dekan Jerebic!« Novica me je potrla, da sem sklonil glavo in gledal v tla. Skušal sem se zbrati. Mogoče nisem dobro slišal ali nisem dobro razumel, kajti Jerebic ne more priti v Tur- nišče. »Saj se šalite, gospod Vendel,« sem se skušal rmsmeh- niti. »Svetoval sem vam, da bi vi zaprosili. Grofica bi bila za vas. Meni je zelo žal, verjemite.« Gostilniška soba je bila prazna. Muhe so preletavale temni prostor, kjer je dišalo po vinu. Še enkrat sem vpra- šal Vendela. Skušal sem se oprijeti vsake biljke, kajti po- tapljal sem se. »Skoraj ne morem verjeti.« Vendel si je medtem prižgal pipico. Držal jo je v roki in z enim prstom tiščal vanjo tobak. Z drugo roko je iskal vžigalice. Ko si je prižgal, je prekrižal noge, spustil dim pod strop in mi začel pripovedovati. Pred kratkim je bil škof v gradu. Vendel je bil za tol- mača, ker grofica ne zna slovenski, škof pa ne madžarski. Zdaj sta končno poravnala spor, ki je trajal med grofico in škofom že deset let. Vendel se je z lakti oprl na mizo. Od časa do časa je potegnil iz pipice, a pripovedovanja ni prekinil. Jerebic je imel v Lendavi spor z Zidi, spor zavoljo nove sinagoge. Židje so na ministrstvu dosegli, da mora dekan v kratkem zapustiti Lendavo, škof je bil v stiski. Nobene primerne fare za dekanijo ni imel prazne. Turnišče je bilo najbolj primerno, ker grofica v Grafičevo instalacijo ne bi nikoli privolila, škof drugega ni mogel, kakor da je dal dekana sem, Grafiča pa je premestil nekam čez Muro. Jaz bi mo- ral prehiteti dogodke, pa bi bil danes plebanuš v Turni- šču.« »Da, prehiteti bi jih moral,« sem rekel. Slonel sem na mizi. pozabil sem, da je Vendel navzoč. Utrujenost sem čutil po udih. »Ne zamerite mi,« je hotel Vendel nekaj reči. »Pustite, dobro ste mi hoteli,« sem prekinil. »Žal mi je za vas, bogme,« me je skušal potolažiti. Pivo je stalo na mizi. Nisem se ga mogel dotakniti. Ven- del je videl mojo poparjenost, pa ni vedel, kaj bi ukrenil. Nasmehnil sem se mu. »Hvala za skrb, ki mi jo posvečate. Prav lepa hvala.« Segla sva si v roke. Stal je kot sveča. Rad bi mi pomagal. Opotekal sem se proti farofu. Bil sem razdvojen. Konec bo miru, ki sem ga toliko časa užival v Turnišču. Farof- sko dvorišče je bilo prazno. Zdaj vem, zakaj je prazno. Skrivnostni molk Grafiča in Marice mi je postal razum- ljiv. Tako je. Ne dneva ne vemo, ne ure, pa moramo iz kraja v kraj. Taka je naša usoda. Grem po stopnicah. Izkričal bi se rad. Moji koraki od- mevajo od sten, zamolklo se odbijajo. Zaklenem se v svojo sobo, kakor bi se bal, da bi pri- šel kdo k meni. Sam hočem biti do tedaj, dokler ne bo med te stene zavelo sovrašttfo, ki mi bo pilo kri. Pomagaj mi, mati! Brez moči sem, da bi se dvignil iz blata, v katerega sem zabredel. Stene so bile gluhe, vsi predmeti v sobi mrtvi. Legel sem. Ena sama nejasna misel mi je bila nepre- stano pred očmi, če bo v resnici prišel dekan Jerebic! Resnica je. Jerebic pride v Turnišče. Kolikokrat sem že odložil pero, da ne bi več pisal o svojem življenju. Dovolj žalosti je bilo in dovolj trpljenja. Vendar moja pot na Kalvarijo še ni končana in zato pišem dalje. Sklonil sem glavo pod križem in napel poslednje moči. Že dolgo je tega, odkar je Grafič odpel iz Turnišča. Tu sedaj domuje Jerebic. Farof še stoji, kakor je stal nekoč, tudi cerkvici stojita druga poleg druge kakor v Grafičevih časih. Po desetih letih je prišla zopet grofica Szichp, ki je obiskala grobnico svojih prednikov. Na betonskem po- krovu ni našla več psov, ki bi se hladili. Kljub temu se ni dolgo mudila. in 1300,ga dobijo po starih cenah - starih cenah - starih cenah! 20. stran — NOVI TEDNIK St. 34 — R. sfint*»n>|)g^ zenin vsakdan Jesenski modni drobiž Ker je jesen z vsakim dnem bliže, je prav zdaj čas, da se seznanimo z novo jesensko modo in si pcjgledamo, kaj 80 nam kreatorji pripravili lepega in zanimivega. Vodilna modna misel nove sezone je: športno in udobno podnevi, igrivo in fantazijsko zvečer. Nova modna linija prinaša tudi nove materiale in barve. Modni stil se zgle- duje po klasičnem stilu 50 let Dolgi jopiči, bluzoni in volneni kardigani so novosti letošnje jeseni. Moderni so veliki koničasti ovratniki, dolg šal ovratnik ali klasični reverjj z moških suknjičev. Všiti žepi s poklopcem, ve- liki gumbi in manšete ali zavihki na širokih rokavih. Materiali: double — face tvveed, angora — jersey in volnena flanela. Barve: podnevi rjava in beige v vseh odtenkih in kombinacijah, vedno elegantni bela in črna, zvečer pa kovin- sko siva, modra in zlata. 1. Velika novost jesenske mode so debele pletenine, ki včasih zamenju- jejo celo jopiče in plašče. Takšna sta tudi modela na prvi skici. Zraven se nosijo dolge hlače z zavihki, ki so od bokov navzdol enakomerno široke. Hla- če imajo visok pas in ob straneh všita žepa. 2. Krila so nagubana ali valovita. Novost je dolžina, ki vedno pokriva kolena za centimeter ali več. Puloverji so dolgi, segajo do bokov ali pa so kratki do pasu. Imajo široke rokave. V izreze ali visoke puli ovratnike. Veliko je širokega rebrastega patenta. 3. Za nekoliko poznejšo hladno je- sen bodo primerni dolgi plašči spet modernih krojev 50. let. Posebnost so veliki šal ovratniki, široki zavihani ro- kavi ali poudarjen velik zarezan ovrat- nik. Plašči so krojeni ohlapno ali pa so preprosto zavezani s pasom. Moda prinaša poleg teh sprememb seveda še kopico drugih drobnih no- vosti, kot so zelo raznovrstna pokri- vala, zopet nekoliko umirjeni in udobni čevlji in preprost modni nakit Staša Gorenšek med štirimi očmi % OBUPANI CIRIL Star sem devetnajst let. Pred štirinajstimi dnevi sem imel prve spolne od- nose s sedemnajstletnim dekletom. Toda po nekaj sekundah, ko je moj ud prodrl v notranjost, me je dekle odrinilo in reklo, da naj s tako majhnim spol- nim udom ne poskušam pri nobenem dekletu, ali pa naj si dobim kakšno dvanajstletno, da se bova skupaj le pogovarjala. Od tega časa ne upam pogle- dati za nobenim dekletom več. Cemu in kako živeti, po- vejte mi! Da imajo moški večji penis kot jaz, sem vedel. Moj spolni ud je res zelo majhen. Ko je vzburjen, je velik le 13 centimetrov. Ali je tako majt.en zaradi tega, ker se že devet let samozadovoljujem? Povej- te mi prosim povprečno velikost penisa pri f^tih in pa to, če jaz ne bom mogel zadovoljiti dekleta, ker imam premajhnega? RAZOČARANI CIRIL Dragi Ciril, najprej moram stresti svo- jo voljo na dekleta, ki vam je tako neprimerno zabru- sila resnico v obraz, če- prav to ni bila resnica, ampak le njena nesram- nost in. aroganca. Kaj ni bolje, da ste se s takim dekletom razšU, ko pa ne pozna najosnovnejšega tak. ta, ki je zlasti potreben tedaj, ko imamo opraviti s spolnimi odnosi? Vaš penis res ni velikih izmer, a od njegove veliko- sti ni odvisno ne vaše za- dovoljstvo ne zadovoljst- vo vaše partnerke. Pri spolnih odnosih igra več- jo vlogo kot velikost teh- nika občevanja in spolna predigra, ki nima nič opraviti z velikostjo peni- sa. Mere penisa so različ- ne, tako kot so si različni ljudje med seboj, zato bi vam težko navedla neke določene mere. Važen pa je dotik, bo- žanje, peting, ljubezen rok in še marsikaj drugega. Pa še to! Samozadovoljstvo nima z velikostjo penisa nič opraviti. To je le raz- vada, ki jo poznajo vsi moški in ni nič posebnega. IMA PREVELIKEGA čeprav sem že godna za možitev, imam že 22 let in tudi fanta imam, pre- mišljam o njej. S fantom sva že vse ix>skusila. tudi spiva skupaj, da bi se na- vadila na zakonsko življe- nje. Pa se nama zadnje čase zatika. Pa ravno ta- krat ,ko se imava najlep- še. Mene, veste, med ob- čevanjem zelo boli in ne smem pomisliti, da bo ta- ko vse življenje. Vsi se hvalijo, kako je to »lušt- no«, mene pa boli in v »tistem« nič ne uživam. Jaz mislim, da ima »on« prevelikega, ker jaz sem po rasti veliko manjša od njega. Je to mogoče in kako naj se temu pojavu izognem? MIJA Spošto^vana Mija, pa je življenje res zaple- teno kajne? Najbrž bi vam bolj/e odgovarjal partner, ki v gornjem sestavku to- ži, da ima premajhnega. Spolno življenje in in- t^imni odnosi NISO OD- VISNI samo od velikosti penisov in maternic, če- prav tudi tega ne smemo izključiti. Igra večjo vlo- go ljubezenska predigra, ki je odvisna od fantazije vsakega posameznika. Ka- ko je z vami, bi moral povedati strokovnjak, zdra- vnik, ki bo pregledal oba, vas in vašega partnerja. Morda res nista istih raz- merij in je med vama pre- velika fiziološka razlika, morda pa bolečine med občevanjem izvirajo od če- sa drugega? POGLEJMO NAOKROG-- POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG Vprašali smo Marino Kocen: črnolasa navihanka nam je že marsikaj poslala v ured- ništvo. Bereš tiste besede in si predstavljaš avtorja- Suh, debel, z očali, z brki, z dež- nikom, z aktovko, s fičkom. Ko pride_ je pa čisto druga- čen. Tako je bilo tudi z Ma- rino. Pridem v svojo pisarno in sedi za mojo mizo z na- sprotne strani, na drugi stra- ni mize pa glavni urednik in se prerekata o pisanju. Potem se raje z Marino pogovarjava, kaj hoče nare- diti iz sebe še v teh letih, ko je še čisto mlada in brezkrb- nega, veselega obraza. Rojena je v Celju, točneje v hiši ob Teharski cesti se je po končani osemletki podala na srednjo vzgojiteljsko šolo in jo kmalu zapustila. Zdaj obiskuje v Ljubljani šolski center za blagovni promet, prodaja v tistem velikem Centromerkurju na oddelku kozmetike in misli na čase, kako bo po dveh letih na- daljevala šolanje na komer- cialni- Vmes seveda piše, ho- di na koncerte klasične glas- be (beat jo ne vznemirja kot naprimer Deveta Beethovno- va), rada sede pred gledali- ški zastor, da pa je ne bi presenetili odvečni kilogrami, ki se jih sodobna in pred- vsem mlada dekleta tako bo- jijo, pa se ukvarja še s smu- čanjem in drsanjem. Ni kaj reči, aktivna je naša Marina, če ji prištejemo še funkcijo predsednice mladin- .skega aktiva v Centromer- kurju, je že skoraj popolna. Tako pravi tudi naš urednik, ko bere njene sestavke in re- portaže. Da pretirava, o tem ni dvoma_ res pa je, da ji pero kar dobro drsi po pa- pirju in zato je obljubila, da bo še kaj poslala kljub veli- kemu pomanjkanju časa. D. MEDVED Smeh iz hiše, ki je ni Okna, skozi katerega se smejejo tile okrogiolični otročaji iz Zreč, r»i več. Kovaška industrija iz Zreč je pred meseci porušila graščino, ki je bila napoto njenim razvoj- nim planom. Ljudi iz nje so preselili v nova in svetla stanovanja, ostala pa je še slika za spomin. Foto; Roman Fonda DRUGI ČASI- DRUGI OKUSI Za spremembo, da bo ustreženo tudi tistim, ki se ne dajo terori- zirati splošnemu pre- pričanju, da je lepa postava že nekoliko obraščena fižolnica. To je le ena tistih, ki je burila duhove in mešala glave našim dedom. To je bilo de- kle, ki je v primerjavi z današnjimi shujše- valnicami natanko ve- dela, kaj je dobro in si tisto tudi do sitega privoščila. To je bila Venera, ki je povzro- čala razrast proizvod- nje posteljnega pohi- štva, ki je v vsakem primeru kaj zalegla ... POLITIČNA ma KA J. FONDOVE Jane Fonda, ameriška filmska zvezda, ki je po ne- uspelem zakonu z Rogerom Vadimom odšla naravnost na revolucionarne barika- de, še kar naprej obrača pozornost nase. Igralka, hči Henryja in sestra Pet- ra Fonde, je revolucionar- ka svetovnih razmer. Ko je v Vietnamu pela ameriš- kim vojakom, je šla tudi čez na sever in soglašala, da je bombardiranje mest na severu zločin. Od tam je odletela v Rim, kjer je demonstrirala z italijanski- mi ženami, ki delajo dva »šihta«, v službi in doma. Pridružila se je tudi boju ameriških Indijancev za njihove pogažene pravi- ce... No, in od tam je bržčas njena sedanja globoka zve- za s Tomom Haydenom, ki je prav tako radikalno re- volucionaren Američan. Je povrhu vsega izredno vi- sok in krepak dedec in je potomec indijanskega rodu Apačev. Je v Jane Fondovi, ki med potjo od ene demon- stracije do druge, najde to- liko časa, da posname kak film, revolucionarnost res prevlada nad filmsko umet- nostjo? če bo za filmskim Rogerom Vadimom njen bodoči mož vsestranski rdečkar Tom Hayden, po- tem je potrditev take pred- postavke tu. Ljudje se namreč združujejo v slojih, ki so si sociološko in idej- no blizu. Najpogosteje vsaj. A kaj, ko je pa Jane ta- ko zelo izjemna. Na posnetku. Jane R da in njena nova ljuba Tom Hayden, ki je bilpj leti vodja neke radikal ameriške študentske oii nizacije. Po sklepu Republiškega sekretariata za informaci- je, it. 421-1/72 Je časnik NOVI TEDNIK oproščen plačevanja prometnega dav- ka do 31. 12. 1973. 34 NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih orgamzacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, L^ško, Slovenske KoiU^ Šentjur Šmarje pn Jelšah in Žalec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predaj 161; Naročnina m oglasi- . V. kongresa 10 - Glavni m odgovorni urednik; Jože Volfand, Tehnični urednik. Urago Medved - Redakcija: Milan ^ Edi Goršič. Jure Krašovec Dommika Poš Zdenka Stopar Milenko Strašek Bemi Strmčnik Tone Vrabl - Izhaja 'j četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« — Tisk m klišeji; OGP »Delo« LJubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezni , Vilke Idin - Celoletna naročruna «5 din polletna 24 din Tokoči račun 50102-601-20012 CGP »DELO« Ljubljana - uredništvo 223-69 in 231-05 mah oglasi m naročnine 228-00 >