SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL OB DNEVU USTANOVITVEOF
Vselej smo našli pravo, samoupravno pot
V počmatltav 27. mprtla, dneva ustanovitve Osvobodllne fronte »tovntkmgm narodm, Je blla v petek, 23. aprila v vellkl sejnl dvoranl na Maglttratu alavnoatna »eja občlnske konference SZDL LJublJana Cmntmr. Na *•// ao podellll srebrna prlznanja Osvobodllne fronte najbolj zatlužnlm aktlvlatom In družbenopolitičnln delavcem.
Slavnostni govornik na seji je bil predsednik občinske konference SZDL Vid Stempihar. Poudaril je, da nas spomin na ta zgodovinski dogo-dek, največji v stoletjih našega naro dnega življenja, navdaja s ponosom, hkrati pa nas seveda tudi polno zave-zuje, da uresničimo tedanje vizije, ne le narodnoosvobodilne, temveč tudi revolucionarne, ki jim danes pravimo hitrejša in dosledna graditev sociali-stičnega samoupravljanja.
Nastala je enotna osvobodilna organizacija
Komunistična partija Slovenije je kot edina organizirana politična in mo-ralna sila preživela aprilski zlom 1941 in v tej zgodovinski prelomnici prev-zela nase vso odgovornost za usodo svojega naroda. Na njeno pobudo so se 27. aprila 1941 zbrali na sestanek pred-stavniki naprednih gibanj in skupin. Izoblikovala se je dokončna zamisel o vsenarodnem osvobodilnem gibanju. Osvobodilna fronta je po dogovoru med komunistično partijo in drugimi ustanovnimi skupinami postala enot-na osvobodilna organizacija in ne ne kakšna koalicija političnih strank v klasičnem smislu.
V organizacijo Osvobodilne fronte so se vključevali vsi napredni in dobro misleči ljudje neposredno kot pristaši in pripadniki fronte brez razlikovanja po pripadnosti eni ali drugi ustanovni skupini. Samo tako zasnovana in orga-nizirana osvobodilna fronta je torej lahko zagotovila, da se je slovenski na-rod dvignil v oborožen odpor, v naro-dnoosvobodilni boj, ustvaril svojo par • tizansko vojsko in naposled izvedel tu-di revolucijo.
Slovenski narod je uresničil svo j zgodo vinski sen
Široke ljudske množice ob vključe-vanju v Osvobodilno fronto niso imele pred očmi le boja proti okupatorju in domačim izdajalcem, temveč tudi boj za pravičnejše in svobodnejše življenje po zmagi. Povezale so se skupaj s ko-munisti v Osvobodilni f ronti tudi zato, ker so bile prepričane, da bodo tako ustvarile tudi novo Slovenijo in Jugo-slavijo, v kateri bo oblast morala preiti v roke ljudstva, ki bo v prihodnje sam gospodar svoje usode in tudi sam nosi-lec svojega nadaljnjega življenja.
Slovenski narod je s svojo Osvobo-dilno fronto, s komunistično partijo kot avantgardo in s svojo partizansko vojsko uresničil svoj stoletni zgodo-vinski sen: dosegel je samoodločbo, izvedel je vse narodne revolucije, ustvaril si je svojo lastno državo in soustvaril demokratično skupnost na-rodov in narodnosti Jugoslavije, zgra • jeno na temeljih enakopravnosti, brat-stva in enotnosti, ter obenem na široko odpri pot graditve socialistične sa-moupravne družbe.
Na naši poti nismo imeli vzorov
Pot, ki smo si jo izbrali, je bila samo-svoja, povsem nova. Nismo imeli vzo • rov. Zato je bilo mnogo iskanj, tudi stranpoti, toda vselej smo našli pravo pot, ki je temeljila na delavskem sa-moupravljanju. Samoupravljanje je v preteklih tridesetih letih dobilo svojo domovinsko pravico v slehernem de-lovnem človeku in ni si mogoče več zamišljati drugega sistema, kot ga ra-zvijamo, to je socialistično samouprav-ljanje; sistem, v katerem se bijemo za dokončno uveljavitev delavca kot te-meljnega nosilca pravice do dela z družbenimi sredstvi in razpolagalca z rezultati svojega dela. SZDL kot front-na organizacija, dedič slavne OF z ZK na čelu, pa si prizadeva biti v prvih vrstah tega boja.
Na čelu tega boja sta vedno bila z mislijo in dejanjem tovariša Tito in Kardelj. Globoko sta sg zavedala, da brez ustvarjalne vloge množic ni mo-goče graditi socializma niti ni resnične in prave svobode. To je le ena izmed mnogih bogatih misli, ki so bile izreče-ne na 9. kongresu Zveze komnnistov Slovenije v preteklih dneh.
Gre za pot, ki smo jo poimenovali Titovo in Kardeljevo
Brez nadaljnjega razvijanja in utrje-vanja socialističnega samoupravljanja, brez aktivnega sodelovanja vseh de-lovnih ljudi si danes ni mogoče zami • sliti odpravljanja in preseganja težav, v katerih je trenutno naša družba. Na kongresu slovenskih komunistov je bilo o tem izrečenih mnogo misli in ugotovitev ter odločne želje in zahte-$e, da se naš boj za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja nada-
ljuje, ker je to pot, po kateri smo dose gli to, kar danes imamo, pot, zaradi katere nas danes spoštujejo in cenijo v svetu. Gre torej za-pot, ki smo jo poi-menoVali za Titovo in Kardeljevo.
Vsi vemo, da danes nekateri iščejo izhod iz dokaj zapletenega družbenoe-konomskega položaja po drugih po-teh, kot smo jih zapisali v ustavo in zakon o združenem delu. Prav tako nam je znano, in poznamo besede, da je socialistično samoupravljanje prav 'primerno za »mirna«, z ničemer obre-menjena obdobja. V takem obdobju pa ta trenutek nismo in poiskali naj bi druge, tudi že znane poti. Skratka, v reševanje zapletenih vprašanj naj bi vpregli državo, da s svojimi admini-strativnimi ukrepi prične razreševati odprta vprašanja.
To pa bi seveda pomenUo, da smo se odrekli 30-letnemu vztrajnemu, revo-lucionarnemu prizadevanju za razvoj samoupravljanja, da se odrekamo na-šemu političnemu sistemu socialistič nega samoupravljanja, da se odreka-mo našemu delegatskemu sistemu, odrekli bi se torej vsem demokratič-nim samoupravnim mehanizmom, ki smo jih vgradili v naš sistem. Pred-vsem pa bi to pomenilo izreči nezaupa • nje v Ijudske množice, v delovne ljudi, da so sami sposobni preseči nastale težave in probleme.
Premostili bomo sedanje težave
V  središču naše pozornosti morajo biti v sedanjem  času družbenoeko-nomski odnosi. Vložiti bo treba velike napore, da presežemo današnje težave in probleme na tem področju. V ta prizadevanja je danes vpeta vsa slo-venska in jugoslovanska družba in na nas je, da tudi v naši občini kar največ prispevamo k tem prizadevanjem.
V naši občini je priložnost, da dose-žemo večje rezultate na področju zdru-ževanja dela in sredstev, uveljavljanja znanosti in izobraževanja kot proizvo-dnih dejavnikov, ki naj prispevajo k izboljšanju gospodarjenja itd. Delo v tej smeri je že zastavljeno in podoba je, da bo dalo tudi rezultate.
Teža dejavnosti je na tisočih aktivistov
Tako kot je bila Osvobodilna fronta nekdaj, mora biti danes Socialistična zveza eden izmed močnih subjektiv-nih dejavnikov v naši družbi in spo-sobna, da usmerja njeno dejavnost in razvoj. Kot nekdaj je tudi danes teža njene celotne politične aktivnosti na tisočih aktivistov, ki v vseh družbeno-političnih organizacijah, družbenih or-ganizacijah in društvih, ki sestavljajo frontno socialistično zvezo, jiredano in
nesebično opravljajo vrsto političnih in družbenih nalog, da bi bil naš razvoj hitrejši in da bi bile koristi za delovne ljudi še bolj vidne. To je delo iz prepri-čanja in zavesti. To je delo v političnih telesih in organih ali pa delo v temelj-nih samoupravnih skupnostih, v naj-manjših družbenih celicah, s tem pa seveda prav nič manj pomembno in koristno.
Vsi delamo za enoten cilj: za nadalj-nji razvoj naše samoupravne skupno-sti, za boljše življenje vseh delovnih ljudi, s polno zavestjo, da gradimo boljše življenje za vse. Prav je, da ceni-mo tako družbenopolitično aktivnost in prav je, da se dnažba in tudi naša organizacija večkrat spomni na ljudi, ki se vztrajno razdajajo v političnem in družbenem delu in nesebično vgraju-jejo svojo aktivnost v nadaljnji razvoj naše samoupravne socialistične skup-nosti.
Dobitniki srebrnega priznanja OF v občini Center za leto 1982
Irena Badovinac-Bjellč, Slavka Cerar-Peterc, Matevž Fijavž-Franjo, Mira Fro-lov, Miloš Gabrijel, Hilda Herzog, Jože Jurančič-Jure, Justi Kavšek, Franc Ko-bler, Angela Murko-Pleš, Ciril Pogačar, Hugo Skala, Son|a Skala, Ivanka Turk, Marjan Vahčič, Marjeta Verbič, Ana Ver-dir, Oruštvo upokojencev Tabor In Kra-jevna konferenca ZRVS Stari Vodmat.