REHABILITACIJA OSEB PO AMPUTACIJI ZGORNJEGA UDA
Helena Burger
Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo, Ljubljana
Povzetek
Rehabilitacija vključuje medicinsko oskrbo, oskrbo s protezo, delovno terapijo, fizioterapijo, psihološko in socialno obravnavo ter poklicno rehabilitacijo. V prispevku bomo predstavili vrste protez za zgornje ude, dejavnike, ki vplivajo na izbor in predpisovanje proteze, njeno uporabo, pa tudi razloge proti uporabi proteze.
Uvod
Človeška roka je kompleksen organ s številnimi funkcijami (motorične, zaznavne In izrazne). Idealna proteza naj bi povrnila vse z amputacijo izgubljene funkcije.
Število amputacij zgornjega uda je v svetu kot tudi pri nas bistveno manjše od števila amputacij spodnjega uda. Zato prevladuje mnenje, da naj se z rehabilitacijo teh oseb ukvarjajo posebej usposobljeni tirni strokovnjakov, ki imajo dovolj izkušenj ter dobro znanje s področja ročne protetike in rehabilitacije. Z rehabilitacijo začnemo že pred amputacijo, če je ta načrtovana, in jo nadaljujemo, dokler osebe ne vključimo nazaj v družbo.
Število oseb z amputacijo zgornjega uda zaradi tumorja v Sloveniji narašča. Ob pregledu popisov smo v letu 1993 imeli le eno osebo po amputaciji zaradi tumorja, v zadnjih petih letih pa že devet..
Rehabilitacija
Rehabilitacija poteka v okviru multidisciplinarnega tirna, v katerem poleg bolnika sodelujejo še zdravnik, diplomiran inženir ortotike in protetike, delovni terapevt ter psiholog, vsi s posebnimi znanji s področja ročne protetike. Po potrebi vključujemo tudi ostale člane. Rehabilitacija oseb po amputaciji zgornjega uda obsega sledeče:
1.	Pri načrtovani amputaciji bolnika že pred operacijo seznanimo s potekom rehabilitacije in možnostmi protetične oskrbe.
2.	Primerno oblikujemo amputacijski krn, da bo primerne dolžine, oblike, brez bolečin, prekrit s kožo brez posebnosti in dobro gibljiv.
84