(KMM!Mc£©IESGLAS Leto XLVI - št.31 - CENA 50 SIT Kranj, torek, 20.aprila 1993 Zapostavljene občine so se organizirale Večina občin umira na obroke fo L°ka, 19. aprila - Danes so se v Škofji Loki sestali župani in predsedniki izvršnih svetov 49 slovenskih občin, ki jim je republika odmerila za občinski proračun manj kot 95 odstotkov povprečja tovrstnih denarjev na prebivalca v Sloveniji. Čeprav le dan pred začetkom seje Državnega zbora, na kateri naj bi sprejeli tak proračun, so se dogovorili, da bodo vztrajali na popravku proračuna in sicer tako, da naj ne bi nobena občina od slovenskega povprečja odstopala več kot *a 3 odstotke. Zato bodo svojim poslancem, če ne bodo Upoštevali njihovih pripomb, naročili, da glasujejo proti sprejemu republiškega proračuna- Vesti, da naj bi za izravnavo občinskih Proračunov uvedli nov davek, ocenjujejo kot Povsem nesprejemljivo, saj so prepričani, da Hora priti do prerazporeditve znotraj doslej predvidenih okvirov in da so razmerja, ki segajo od 86 do 143 odstotkov povprečja povsem ^opravičljiva. Tak pristop bi pomenil pristajanje na gospodarsko in politično hiranje ob-*'•>, in je v popolnem nasprotju s tudi z usta-v° opredeljenimi načeli in pomenom lokalne Sarnouprave. Oblast v bistvu izvaja nacionali-**cijo občin, saj odvzema celo objekte zgrajene s samoprispevkom in se vdaja iluziji, da je ftiogoče celotno državo kontrolirati in upra-v'Jati iz enega samega centra. Če ne bo mogo- če drugače, bodo občine sprožile tudi spore na ustavnem sodišču, saj svojih z zakonom določenih obveznosti v takih razmerah ne morejo poravnavati. Višek cinizma je, da se denimo razpisujejo natečaji npr. za demografsko ogrožena območja s 60- do 80-odstot-no lastno udeležbo, obubožane občine pa možnosti za izpolnitev takih pogojev nimajo. Sklenili so, da poleg javnih opozoril, pošljejo pismo predsedniku vlade dr. Drnovšku ter predsedniku državnega zbora mag. Rigelniku, v katerem bodo opozorili na vse posledice takega ravnanja, ter da vztrajajo na amandmaju k proračunu, ki določa, da v občinah proračunska poraba ne more odstopati navzdol od povprečja države za več kot 3 odstotke. • S. Z. ^Jinister doc. dr. Božidar Voljč na obisku Premišljeno v privatizacijo j^nt 16. aprila - Slovenski minister za zdravstvo doc. dr. Božidar Voljč, ki s Sv, ^hm in predstavniki drugih zdravstvenih institucij obiskuje slovenske regije, je °J P^ti tovrstni obisk namenil Gorenjski. V Kranju se je srečal s predstavniki w Jnj$kih bolnišnic, zdravstvenih domov, lekarn, zasebnimi zdravniki in občinskimi vC(jC Pr«den so se začela napoti >.na »rtcanja, se je minister Vkprtinii vri"' scs,al ,udi 7 b - .torjem in člani kolektiva j. isnice za ginekologijo n iu.0QniNtVo Kram- ■ ----57. kjer je ko-izbruhnila ICC ----- rwi-"Jl jav m,r,ulega leta dobro znana alera v PrJ z oddajo bolnišničnih iov; ,H) mimstrov' izJav' na k|ju!)ar^ki konferenci ob za-S«v^u Petkovega obiska |e to \\ j n° nedokončana zgodba, C/2 -o ^ < b r* o h -< SLOVENCI PO SVETU Prijetnejši obisk doma Za Slovence po svetu, ki bodo letos obiskali Slovenijo, pripravljamo številne prireditve. Največ jih bo organizirala Slovenska izseljenska matica. Osrednja prireditev bo 3. julija v Dolenjskih Toplicah. To je že tradicionalna prireditev Srečanje v moji deželi. Vsako leta se ga udeleži več tisoč razseljenih Slovencev in njihovih svojcev. Tudi letos bo opravljeno bogoslužje, matica pa pripravlja bogat kulturni program z nastopom naših in izseljenskih kulturnih skupin. V Dolenjskih Toplicah bo med srečanjem razstava slik slovenskih zamejskih in izseljenskih slikarjev. Prihod napovedujejo mnoge skupine. Prišla bo tudi znana jazz skupina Lea Coacha iz Združenih držav Amerike. Julija, med 5. in 30., bo v Ljubljani 12. poletna šola slovenskega jezika. Slovenska izseljenska matica bo na tem seminarju podelila 20 štipendij za šolnino. Koliko dajemo našim manjšinam Državni sekretar dr. Peter Vencelj je povedal, da smo lani dali za manjšine v tujini dobrih 739 milijonov tolarjev. Predlog letošnjega proračuna predvideva 598 milijonov, kar je precej manj, saj je letos dodatna skrb za Slovence v bivši Jugoslaviji. Vendar se da tudi s tem denarjem marsikaj narediti, predvsem pa bodo že v Ljubljani izbrane prednostne naloge pri delitvi, ker sicer velja pravilo, da tisti, ki dobi prvi, vzame toliko, kolikor se mu zdi, da je prav. Gmotni položaj manjšin se ne bo bistveno poslabšal, saj sta Italija in Avstrija povečali subvencije. Problem utegne biti prihodnje leto, ko bo po štirih letih nehal veljati sporazum z Italijo o obmejnem sodelovanju, kije zagotavljal del denarja za italijansko manjšino pri nas in slovensko v Italiji. Slovenija bo skušala z Italijo skleniti nov sporazum. Več prireditev bo tudi junija in avgusta. 29. junija bo v Cankarjevem domu v Ljubljani okrogla miza Mladi in izseljenstvo. Osnovna tema pogovora bo vključevanje mladih v delo slovenskih organizacij na tujem. Predvsem bo skrb za mlade zagotovila obstoj slovenskega življa, identitete in jezika v deželah, kjer žive Slovenci. Na obisk v Slovenijo prihaja Folklorna skupina Soča iz Hamiltona v Kanadi. Prav tako julija pride na obisk mladinski pevski zbor Circle iz Clevelanda, ki bo ostal pri nas do 10. avgusta. Prijetna popestritev pa bo obisk znanega narodnozabavnega ansambla Vadnali. Predvidenih je več nastpov, vendar kraji še niso znani. Med prireditvami, ki povezujejo nas doma in naše rojake na tujem, so tudi razne razstave otrok naših izseljencev, ki imajo štipendije Slovenske izseljenske matice. Za maja pa je predviden simpozij Kulturna zgodovina Slovencev v Južni Ameriki. Posvečen bo 60. obletnici izhajanja revije Duhovno življenje. • J. Košnjek V 4. številki IKS-a ne prezrite: >- Kaj ponuja sindikalni sklad Kdo bo plačal stroške nor« tožbo? >» S« (• Kavčičev vrC končno razbil? y>~ Direktor med presežki Socialni pakt v Iskri Električna orodja Skrb za pravice delavcev >> Zaposlovanje invalidnih oseb >- Sa) nI res, pa Je... Veterani Manevrske strukture 1990 sprašujejo Zakaj smo tvegali življenja Izjavo so posredovali predsedniku republike, predsedniku vlade, predsednikoma državnega zbora in sveta ter predsednikom parlamentarnih strank. Ljubljana, 16. aprila - 15. maja leta 1990 je general Ivan Hočevar na osnovi navodil iz Beograda ukazal razorožitev slovenske teritorialne obrambe. Slovenija je v nekaj dneh ostala brez večine orožja, ki ga je imela teritorialna obramba. Jugoslovanska armada pa seje do junija 1991 samo krepila, pišejo v izjavi veterani Manevrske strukture narodne zaščite 1990. Nekateri v TO takrat izdajalskega ukaza nismo spoštovali in nismo oddali orožja. Toda nismo bili v večini. Med 15. majem in začetkom oktobra smo preživeli marsikaj. Vsak med nami je moral sprejeti osebno odločitev, s katero je izpostavil svoje življenje. Vsi smo se, ne glede na strankarsko pripadnost in druge kriterije odločili za Slovenijo in smo v popolni tajnosti, ob nenadomestljivi podpori slovenske policije organizirali Manevrsko strukturo narodne zaščite, ki je bila pod kontrolo slovenske oblasti V izjavi pravijo, da so orožje razmestili po skrivnih skladiščih, po domovih in pri prijateljih. Iz zastraženih vojašnic so "kradli" znatne količine lastnega orožja in streliva. S tem so tvegali svojo svobodo, postopke pred vojaškimi sodišči in tudi življenja. Ogrožali so tudi svojce. Veterani se danes sprašujejo po smislu tveganja. Sprašujejo, kako da ni denarja za obrambo, pokojnine bivših oficirjev JA v Sloveniji pa so petnajstkrat višje kot v Srbiji in višje od večine plač slovenskih vojakov. Za slovensko obrambo ni denarja, oficirji J A pa kupujejo hiše in stanovanja po smešno nizkih cenah. Za odkupe dobivajo kredite srbskih ali celo nekaterih slovenskih bank. Kje so zagotovila, da stanovanj ne bodo drago prodali in z denarjem in neodplačanim posojilom pobegnili v Srbijo. Zakaj država ne pobere, kar ji pripada, zakaj vse afere, zakaj se bivšim oficirjem JA ni pobralo orožje, saj ga imajo mnogi med njimi doma velike količine, celo avtomatske puške. Zakaj se predsednik republike ne zavzame za nujna sredstva za obrambo. Zakaj je vodstvo Zveze častnikov ob teh stvareh popolnoma onemelo. In končno. Kdaj se bo naposled ugotovila odgovornost vseh tistih, ki so uresničili izdajalski ukaz generala Hočevarja. Storite vse, da se dogodki iz maja 1990 in juniaja 1991 ne bodo ponovili, so zapisali v izjavi. • J. K. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor začenja glasovanje o proračunu Nad 240 dopolnil k proračunu Poslanci državnega zbora bodo začeli o njih glasovati danes. Kateri bodo sprejeti in kateri ne, je težko napovedati, zanesljivo pa bomo dobili letošnji proračun konec tedna. Vendar se mora o njem izreči še državni svet, ki je sklican za 28. aprila. Spremenjen Ljubljana, 20. aprila - Sprejemanje proračuna ne bo težavno samo zaradi gore dopolnil, o katerih se bodo najmanj dva dneva izrekali poslanci državnega zbora, ampak zaradi nekaterih dodatnih zahtev, ki jih mora vlada uresničiti pred odločanjem o proračunu. Na pobudo poslanca Slovenske ijudske stranke Janeza Podobnika je polovica državnega zbora podpisala zahtevo, da mora vlada pred sprejemanjem proračuna položiti na mizo čiste račune o begunjskem Elanu in sanaciji bank, kar v precejšnji meri bremeni letošnji proračun. Sicer pa je bilo med četrtkovo razpravo o proračunu največ prerekanja o sredstvih za obrambo. Del poslancev je menil, da so v predlogu odmerjena sredstva zadostna ali celo prevelika. Samostojna poslanska skupina, predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič in predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije dr. Jože Pučnik pa so menili, da bi morala dobiti obramba več denarja, sploh pa je to preresno vprašanje, da bi se ob njem lahko politično izživljali. Čeprav bi državni zbor ta teden proračun sprejet, ga mora potrditi še državni svet. Njego- Poslanec Slovenske ljudske stranke Janez Podobnik zahteva pred sprejemanjem proračuna čiste račune o Elanu in sanaciji bank. - Slika G. Šinik va seja je napovedana za 28. aprila, čeprav je o predlogu proračuna svet že enkrat razpravljal in o njem ni imel pretirano pozitivnega mnenja. Ce bi se svet prihodnji teden odločil za odložni veto, potem se bo sprejem proračuna še dodatno zavlekel. STRANKARSKE NOVICE Socialno krilo Slovenskih krščanskih demokratov Rojeni že, krščeni še ne Jedro socialnega krila (krila so legalna oblika delovanja in kažejo na notranjo demokratizacijo stranke) sestavljajo Franc Miklavčič, tudi podpredsednik Slovenskih krščanskih demokratov, Viktor Blažič, Janez Pošt rak in dr. Saša Žužek, imajo pa že precej somišljenikov. Ljubljana, 16. aprila - Na prihodnji seji sveta Slovenskih krščanskih demokratov bo socialno krilo tudi uradno krščeno, kot je dejal Franc Miklavčič, rojeno pa je bilo na seji sveta pretekli torek. Posebna skupina bo do te seje dokončno izpilila program, ki temelji na programu krščanske demokracije, dokončno pa mora uskladiti stališča do cerkve in verskih skupnosti in do preteklosti. V programu ne bo posebej govora o deklerikalizaciji krila, ker že matična stranka sama po sebi ni klerikalna, prav tako pa bo poudarjeno, da je bila NOB osvobodilna in v nekaterih slovenskih predelih tudi državljanska vojna, obdelan pa bo tudi odnos do kolaboracije oziroma kolaboracionistov. V programu socialnega krila je zelo močna skrb za malega človeka in taka programska izhodišča bi utegnila biti privlačna za posameznike in skupine iz drugih strank, ki so doslej v slovenski politiki niso zmogle uveljaviti. Pridobili naj bi širši krog volivcev, ki tokrat niso dali glasu SKD, zaradi te nove socialne usmeritve pa bi se odstotek stranke na prihodnjih volitvah lahko povečal s 15 na 20 odstotkov. O kakršnemkolu sodelovanju s krščanskimi socialisti ni bilo govora, so povedali na petkovi Časnikarski konferenci, ko so predstavljali krilo, prav tako pa jim ni bila znana izjava krščanskih socialistov, da lahko bolje sodelujejo s prenovitelji kot pa krščanskimi demokrati. V socialnem krilu so ljudje, ki že od vsega začetka delovanja Slovenskih krščanskih demokratov zagovarjajo demokratizacijo stranke, socialno vsebino programa in priznavanje NOB kot tudi osvo-bodilnega boja. So za socialno državo, za nadzor nad privatizacijo, za strankarsko neodvisne in neideološke .sindikate, za pomoč družini in rojevanju otrok, nasprotujejo zmanjševanju pokojnin, terjajo pa tudi popravo krivic iz preteklosti, kar je osnova za spravo • J. Košnjek Dejavna Ženska zveza Milica štiirin, predsednika Ženske zveze pri krščanskih demokratih je napovedala izid knjige Ženska in politično življenje in številne izobraževalne in druge akcije, da hi bila ženska enakovredno zastopana v politiki in javnem življenju. Kon čno bo tudi na slovenskem denarju lik ženske in to bo Ivana Kobilica. Zveza bo za lokalne volitve predlagala kandidatke, ki bodo kos nalogi. Prvič bosta podeljeni dve priznanji zveze: dobila ga bosta ženska in moški. Simbol skupnega sodelo\.i nja za iste cilje. privatizacijski zakon Tudi o predlogu Rejčeve komisije za privatizacijo, da bi spremenili zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, povzroča živahne razprave v državnem zboru in komisijah. Nasprotniki sprememb menijo, da je sprejeti zakon dober in nima smisla spreminjati komaj sprejeti zakon, predlagatelji sprememb pa utemeljujejo nujnost sprememb. Rok za vložitev zahtevkov za denacionalizacijo naj bi podaljšali do 10. maja. zahtevke za revizijo pa bi lahk° vlagali tudi po 5. aprilu, pri čemer pa taka revizija ne bi zadržala postopka lastninjenja-Lastninske certifikate pa naj I" dobili državljani glede na starost in ne več na delovno dob°-Do certifikatov naj bi bili upravičeni tisti, ki so bili državljan' Slovenije 9. maja 1990. Vlada se je prva izrekla zoper to spremembo. Ugotavlja namreč, o_a je nemogoče ugotoviti, kdo Je bil državljan 9. maja. Vlada tudi zavrača predlog za ukinitev ekološkega, tehnološkega 'n sklada za odplačilo vojne odškodnine. • J. Košnjek Poslanec Izidor Rejc (SKD) Organizacijsko šepavi parlament Ljubljana, 16. aprila - Poslanec Slovenskih krščanskih demokratov v državnem zboru Izidor Rejc je na petkovi časnikarski konferenci kritično ocenil delo in predvsem organiziranost parlamenta, PJ**J vsem državnega zbora. Dejal je, da mnoge stvari še niso dorečene. Sedanji državni zbor deluje že skoraj 4 mesece, pa so pogoji za delo poslancev na komaj zadovoljivi ravni-Poslancem so bili obljubljen' strokovni sodelavci. Govora je bilo o 50 strokovnjakih, pa se je sedaj število razpolovil0-Od poslancev se zahteva strokovnost, za kar pa ni podpore, je dejal. Seje teles državnega zbora so premalo koordinirane, vse komisije in odbori se nimajo ustreznega osebja. Če je stavba parlamenta na zunaj urejena, naj bo taka tudi njena notranjost. Ob vsem tem pa Jc delo poslancev na terenu še nedotaknjeno in nedorečeno, Jc povedal državnozborski poslanec Izidor Rejc. • J. K. STRANKARSKE NOVICČ iel Slovenska ljudska stranka Naloge in pooblastila preiskovalnih komisij Ljubljana, 16. aprila - Se preden bo državni zbor sPrCJc odlok o ustanovitvi preiskovalne komisije za kontrolo P1""1!^ rov oškodovanja družbene lastnine, je Slovenska ljut»*" stranka sama pripravila predlog odloka 0 ustanovitvi. H**, gah in sestavi te komisije. Stranka bo državnemu zboru prC^ lagala, naj jo vodi predsednik stranke Marjan Podobni • sploh pa bi moral biti predsednik te komisije poslanec o po cijc. Komisija naj bi predvsem raziskala primere oškodovan družbene lastnine v Hitu, I lanu in podjetjih, za katere bi M j raziskavo določil državni zbor. Komisija naj bi raziskala tU vpletenost politikov in organizacij. Komisija naj bi imela 9 ka pooblastila kot pravosodni organi v preiskovalnem P Itopku. Ljudska stranka je ustanovila tudi odbor za sPrt"n11jk nje privatizacijskih postopkov, ki ga bo vodil glavni taj stranke Franci Feltrin. • J. K. Socialdemokratska stranka Slovenije Maja združitveni kongres Ljubljana, 20. aprila Sredi maji bo IdirutitVCOi kongres Socialde-mokraUkc stranke Slovenije in Socialistične stranke, pred njim pa bosla kongresa obeli strank Odbori na terenu so /e dobili kongresno gradivo, predlagali pa bodo tudi funkcionarje nove združene stranke, vodstvena me st.i pa bodo razdeliena skladno / m * JO pos.tme/ne siianke Na združitvenem kongresu bodo tudi predstavniki socialdemokrat- ske Internationale, ki jc zaintere sirana zu močno toi u,'l,t''").1nj' ciio v Sloveniji i" /-' .st,nter' združevalne procese. 111(11 ^Ji1 n.u lonala jc predlagala. ""J^cfl k združevanju povabljeni, socialistov, le demokratu ej\ in stranke Združene li*te> .• \& bodo kmalu prikliučtli iovv..-, |V dovoli dobm pnpraviii M''.lt|/i'r,_' tizacijo, predvsem kar se n ^ tiče Nimamo finančne P^ju m vseh zakonov s teg.' P" Ta trenutek najbolj P"'"' senčnikov u nadzoi ",slltjL j. K-mi nad lastninjerdtrn. • . •' i) (GLAS l Maaotlttlj la lulala«*lj Časopisno !*>d|el)e C.ORl NJSKI GLAS KRANJ l.rrdnitka politika: neodviani nertrankurvki politično informativni nolletlnik ■ poudarkom .... dogajiimih nu Gorenj-ikem ft&BBKfmB5*jfiw&* i.,„ n,,,,k i>,rrkt,.r i- ti..m umlnik \u^} .-" OtU.....injSlir 1 j No»taarjiiaar«i»iki: Helenu loti Kolnkk lu Meni '">''' s,,,,,,, s,„- i>..i.nk.i Sedet Vilma Stanovnik Mariju VoKjak t vetoZupiotnik l>.......1 ŽČl« *T hirAmlrej žului Štefan žurai Laftadraahi Murjcia Voalt< Ie4eawafl)a: donuHi Stnik / Priprava m Vtki Medtu Art Krtini Tlaki Podjetje DELO 11 R n>k caaopinov in revij Ljubljanu V"*B>"Y„^" Pi Judeja I Kranj itkifn«. lll-HSfl .mi « i s uiei.n :ium MmibSsii, ^t^mmm^m^mkmi BleiweiMve I« Kranj telefon 211462 lelefui (064» 215-366 Mati oglati: telefon 2I7-°N1 »prej«1 L^' nrek m icnu U m dnevno n.i .ivlom.ilsk.im odzivniku tn.idne me \s.ikd.mod7 dol me ( .isopis i/h.i|.i ob loikih in petkih N.uocnimi Inmcsecni ohi.icun individualni nurocniki im..... 20 0»l»IOlk<,v ~ ^ Za tujino letnu naročnina 140 DEM oglasne uorlive po eemku Prometni davek po Hopnji s ooMouov v tem taaopju (mnenje rmi m . Z GORENJSKIH PARLAMENTOV V sredo bo zasedala kranjska občinska skupščina To vodstvo je brez pravega programa in idej Poročila o delu državnih organov, proračun in zazidalni načrt Nova Mlaka - Grič so glavne teme tega zasedanja. V nekaterih strankah so s predlogi zelo nezadovoljni. Kranj, 19. aprila - V sredo bodo v Kranju zasedali vsi trije zbori ranjske občinske skupščine, ki naj bi obravnavali poročila o delu •"zavnih organov v preteklem letu, lansko proračunsko porabo in ?Prejeli letošnji proračun. V normalnem parlamentarnem življenju Je to v posameznem letu zagotovo najpomembnejše dejanje, pri nas Pa °,v° normalnosti tako dela občinske skupščine, kot razmer in ze-0 zoženih pristojnosti in možnosti, težko govorili. Kljub temu da običajno zahteva obravnava kar zajetnega kupa Poročil o delu državnih organov, lanske proračunske porabe in zlasti predloga letošnjega proračuna skupno delo, temu v prid pa °> bil npr. tudi predlog za dopolnitev občinske vlade, ki je lahko ■menovana le na skupnem zasedanju, pa se predsedstvo občinske skupščine, kot smo že poročali ni odločilo za tak način dela. Pač pa so sklicana ločena zasedala zborov. Na njih se bo poka-Zalo, koliko so delegati oz. po-s'anci uspeli razbrati iz skrajno obširnih gradiv, saj je očitno, da so vse izkušnje na področju "strežnega informiranja delegatov (poslancev) že zdavnaj pozabljene. Način dela utegne biti ze-,0 naporen: ne samo družbenopo- litični zbor, ki ima zopet stare dolgove v obliki nedokončane pretekle seje, tudi ostala dva zbora se utegneta srečati z zahtevnim medzborovskim usklajevanjem, saj vsaka sprememba in dopolnitev sklepov, teh pa ob mnogih interesih zlasti pri proračunu zagotovo ne bo manjkalo, zahtevajo tak postopek, z zadnjega zasedanja pa ostaja neusklajeno tudi področje sklada stavbnih zemljišč. Prav slednje, enako pa velja tudi za sprejemanje predloga zazidalnega načrta Nova Mlaka -Grič, ki je prav tako na dnevnem redu tokratnega sklica, pa so teme, ki neposredno zadevajo življenje mnogih občanov, možnosti nadaljnjega konkretnega reševanja problemov v neposredni okolici. Ne samo za 18 črnogradi-teljev nad Mlako, katerim naj bi se s sprejetjem omenjenega zazidalnega načrta njihovi grehi "pobelili", kar velikeo števil o gradnje željnih Slovencev menda upa na prelepe parcele, ki jih ta zazidalni načrt obeta, in škoda bi bila, da se vse to "izgubi" v mlinih dolgotrajnih kranjskih skupščinskih "usklajevanj". Mnogi namreč menijo, da je obravnava dela državnih (zlasti upravih) organov, pa tudi proračuna, "ki da ničesar ne rešuje", sama sebi namen. Kakorkoli je v kranjski politiki presoditi, katera od strank je na poziciji oz. v opoziciji, smo za mnenje k predlogom tokratnega zasedanja prosili dve stranki. Poslanci SDP pravijo, da vztrajajo na pripombah k proračunu, ki so jih povedali že ob osnutku, saj je očitno, da si je občinska politika odrezala, kar potrebuje, ostalo pa "pravično" razdelila. Tega pa je vedno manj. Ob krutem liberalizmu slovenske vlade bi morali tudi na občinski ravni pomisliti na ustreznejšo socialno politiko, več kot očitno pa je tudi, da v državnem proračuni z mlačnim in neagresivnim nastopom občinsko vodstvo ni uspelo dokazati pravih potreb Kranja. V vodstvu kranjske LDS pa ocenjujejo, da je predlog letošnjega občinskega proračuna pravo doraz stanja občinske vlade, ki da je brezoblična, brez pravega programa in idej, kaj šele razvojnih vizij. Predlog proračuna pomeni prej poskus kupovanja miru na vse strani, kot pa pokrivanje jasnih potreb, pri čemer se je prav v primeru sredstev za plače upravnih delavcev - ko je poslanec te stranke z izračuni in primerjavami opozoril na vprašljivost višine te postavke, pokazalo, da je mnogo stvari pripravljenih na pamet in brez pravih osnov. To je žal nadaljevanje politike brez koncepta po načelu "vsakemu malo", trdijo v LDS, že triletno tako ravnanje pa bo imelo vse bolj dolgoročne posledice. Edina rešitev so čimprejšnje volitve. # Š. Ž. Sej a jeseniškega izvršnega sveta Kmetje zahtevajo ureditev cest Jesenice, 19. aprila - Jeseniškemu izvršnemu svetu je Kmečka zveza Uredovala predlog, naj bi do višinskih kmetij uredili ceste. Izvršni •"H je predlog sprejel kot pobudo. O nakupu samskega doma bodo snovno razpravljali na zboru združenega dela. Slovenska kmečka zveza - popolnega pokrivanja stroškov Nružn ica Jesenice je jesent-■izvršni svet seznanila s tež-,,ni ekonomskim položajem Mfietijstva, s protesti zaradi ne-azurnevanja slovenske vlade tiij'° PanoK° gospodarstva in vit- S Prou'emom dostopa do n- ,nskih kmetij in povezova-Ja kmetijstva s spremljajočimi ucJavnostmi. Kmetje se zavedajo težkega daKn,°mskc8a PolozaJa g°sP°-cak l * države, zato ne Pr'~ KuJeJo in tudi ne zahtevajo prireje, zahtevajo pa vsaj 80-odstotno pokritje stroškov pri nadpovprečno produktivnih kmetijah. Kmetje, ki so podrobno orisali svoj položaj, tudi vztrajajo, da povišanje odkupnih cen ne sme iti v breme potrošnikov, ampak je treba poiskati ustrezno racionalnost pri posrednikih, zlasti pri trgovini. Težak položaj kmetijstva se je še poslabšal z zaporo izvoza mleka in mesa v Avstrijo in v Italijo, zato mora vlada Re- publike Slovenije položaj kmetijstva prednostno reševati. Kmečka zveza je izvršnemu svetu posredovala tudi predlog za izboljšanje položaja višinskih kmetij v občini. Prvi pogoj za spodobno življenje na višinskih kmetijah in za dopolnilne dejavnosti na teh kmetijah so ceste in dostop do kmetij ob vsakem času. Občina naj bi upoštevala, da je so kmetije predvsem na Srednjem vrhu, na Belci, na Dovjem, na Prihodih in v Javorniškem Rovtu, ki nimajo ustreznega dostopa in zato kaj malo možnosti trženja in normalnega poteka pridelave, kaj šele za razvoj dopolnilnih dejavnosti, kot so domača obrt, kmečki turizem, domači izdelki. Ustrezna infrastruktura je nujna tudi zato, da bodo te kmetije ostale poseljene. Člani izvršnega sveta so ob tej problematiki menili, da je najprej treba oceniti stroške za ureditev dostopnih poti do kmetij, zato so predlog Kmečke zveze vzeli kot pobudo. Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so se domenili, da o nakupu stavbe bivšega samskega doma na Kejžarjevi cesti na Jesenicah razpravlja zbor združenega dela. Lastnik objekta je Hidromontaža Maribor, občina pa naj bi v njem pridobila prostore za družbene dejavnosti, večji del stavbe pa naj bi namenili za socialna stanovanja. Kupnino naj bi poravnali iz sredstev kupnin prodanih stanovanj, preostanek pa iz sredstev za poslovne prostore. • D. Sedej ^prto pismo vladi in ministrstvu za kulturo Poniževalen odnos do parka rjjj fedno dejavnost Triglavskega narodnega parka je v proračunu predvideno 36 £ °jkov manj denarja kot lani, za dokončanje kulturno-informacijskega središ-* v Trenti pa nič. Bled r"'ln *Pr»la - Predsednik sveta javnega zavoda Triglavski naslov u a1*!1* (TNP) dr. Dušan Plut in direktor Janez Bizjak sta natrij.., a,b in ministrstvu za kulturo odprto pismo, v katerem ugo-ievaip*' ^* osnutek proračuna Republike Slovenije izkazuje poni-°dnos do edinega narodnega parka v Sloveniji. ra*Rh iK Sloven'ia I9KI. leta ja ran ...Pr«*cjšen del območ štiri leta gradi kulturno informacijsko središče TNP v Trenti. Čeprav je bila ta naložba na področju kulture doslej vrednotena kot prednostni nacionalni projekt, v letošnjem osnutku proračuna zanj ni predvideno niti tolarja. Kot so zapisali v odprto pismo, predsednik sveta TNP dr. Dušan Plut ne vidi razlogov, da bi še naprej opravljal funkcijo, če financiranje parka ne bo sistemsko rešeno in če država ne bo izpolnila obveznosti, ki jih je prevzela ob razglasitvi parka.• C Zaplotnik 1 rad ,..* vvi^vii uci murnu rnin's. °v|J'xke, jeseniške in to nar.Kip °beine za Trigjavsl a fir •»jefil ia"rs,Vo P-Tka (v'ćlanaš nar«dn uoc,nc /a rrigLvs* i r"' park- "i sistemsko ure "•nciranja. v organizaci dil Več javne m zavodu) so vsa le IUv"<>s, /. ,n° dniarj;, /a redno de »POdar.?8°iav,Ja,i 1 las,no B° Vsem s l dclav"*>sl|o, pred k*r rv. : .."'""kalnim lovom. licu, * J? pP mednarodni defi n° Dr/a veda'n"a,r;H!nih P;"-kov prcp»» redn0 i r/avi» proračun je za prisPev ,|;,Vnos« Parka dotlej NrebnS n,,,MKml K odstotkov °dMo,L ,red8t«v, največ, 35 Sc 2avr! V,i p'' lam v P-"k" w nahcJ. I'1'« da letos glede fi L*»da ,!a nebo bolje kol lani, s<> pričakovali, d.i OS,al' vsa, Ila |.1Mskl ,,, Lni- To ku|tur. f! 1,1 Hodilo, cepra> nu,ku •umor sod, park, v ()s ^ui^r/0^1'',., ohranja lan «*n0 ras/(,,/ beleži celo limbo "i"-t.....irk ic ,U(l1 Knotrtj kulture. Javno prerekanje o tem, kaj je v kulturi bolj pomembno, več vredno, enakopravno in kaj nepomembno, komu vzeti ipd., je za kulturne dejavnosti in njihove nosilce najbolj nevredno in ponižujoče. Morda pa je nekdo (ob primerjavi, da je bilo nekaterim odrezano več kot lani, drugim pa manj) celo hotel doseči nekulturno obrekovanj znotraj kulture?" se v odprtem pismu sprašujeta dr. Dušan Plut in Jane/ Bi/jak in navaja ta, tla naj bi park letos za redno dejavnost dobil le 20 mili|o nov tolarjev ali ikortj 36 oclsto tkov manj kot lani. V parku poudarjajo, da bodo tudi brc/ večje državne podpore prežive li, veiidai pa / dejavnostjo, ki je nasprotna osnovnim ciljem /av.novane narave - to je z lovom in / drugimi komercialni mi posti, m da se bodo zaposle m po sili razmet manj uk\bi jali / dejavnostmi posebnega drui benega pomena, javnimi poo Mastili m / vsem. kar |ini pred pisuje /akon Še slabše kaže / denarjem /a naložbe INP že Razpis za najem pritličja in kleti v loški kašči 'Trdi" pogoji Obrtne zbornice Škofja Loka, 19. aprila - Kako bo z dokončanjem obnove in oživitvijo kašče na Spodnjem trgu v Škofji loki, je še vprašanje. Občinska vlada se je odločila za objavo razpisa za dolgoročni najem pritličja in kleti v kašči, bržkone se bo nanj odzvala tudi domača Obrtna zbornica. V zbornici se ta najem prostorov v sosednji kašči zanimajo, vendar pa so uradi dokaj visokih stroškov, potrebnih za dokončanje obnove, do marca oklevali. Na njihov interni razpis /a oddajo prostorov v pritličju (trgovine) in kleti (gostinsko pivniška dejavnost) se je prijavilo približno petnajst interesentov. Izvršilni odbor zbornice se je potem odločil nekoliko drugače, namreč da zbornica najame in upravlja s kaščo. V pritličju bi naselila ohrtno-poslovno hranilnico ali banko ter finančno in pravno svetovalnico obrtnikom in podjetnikom, v kleti pa gostinski lokal, morda vinoteko. Zbornica za to postavlja občinski vladi tudi določene pogoje; pravno ureditev dvorišča in parkiranja, ureditev lastništva s Šeširjem ter najem za M) let brez najemnine. V zameno je. pripravljena poskrbeti /a ogrevanje, vzdrževanje in funkcioniranje cele kašče, pripravljena pa jc prevzeti tudi skrb za program V drugem in tretjem nadstropni, če se bo zamišljeni (predvsem stalna zbirka del slikarja Miheliča) izjalovil. Od-boi občinskega izvrlnega sveta za prenovo starih mestnih in vaških icdei ponudbo in pogoje Obrtne zbornice načelno sprejema, izvršni svet pa se je, kot rečeno, odločil za razpis pod svojimi pogoji • H. j. Vprašanja in pobude v tržiški skupščini V Kovorju grozijo z zaporo ceste Tržič, 16. aprila - Prebivalci Kovorja in vodstvo te krajevne skupnosti so naslovili na tržiško skupščino pismeni protest zaradi neuresničenih obljub za ureditev dovozne ceste k občinskemu smetišču. Razrešitev problemov zahtevajo do konca maja letos. • KS Kovor je že skoraj pred letom dni poslala Komunalnemu podjetju Tržič in občinski skupščini dopis z zahtevami za ureditev dovozne ceste k odlagališču odpadkov. Pričakovala je obravnavo problemov v izvršnem svetu in ustrezno ukrepanje. Ker se to ni zgodilo, podpira zahteve več prebivalcev, ki stanujejo ob dovozni cesti k smetišču. Le-ti namreč ugotavljajo, da so se razmere še poslabšale zaradi odprtja odpada avtomobilov; skozi vas je še več prometa in hrupa, cesta pa je še vedno neurejena. Ce se ne bo nič premaknilo na bolje, bodo 15. maja najprej napisali prijavo ministrstvu za notranje zadeve zaradi ogrožanja njihove varnosti, mesec dni pozneje pa za en teden opozorilno zaprli cesto proti smetišču, so obvestili zbore občinske skupščine med sejo minulo sredo. Poslanec KS Senično Drago Papler in poslanec KS Podlju-belj Janez Ahačič sta izrazila nezadovoljstvo nad odgovorom podjetja PTT iz Kranja na vprašanji s prejšnje seje. Tudi predsedstvo je od tega podjetja zahtevalo večjo resnost pri prilagajanju poslovnega časa pošte v Križah potrebam prebivalcev in reševanju težav pri telefonskih zvezah v Podljubelju. Tam so namreč ugotovili, da so se povečale njihove težave s telefonijo po priključitvi novih naročnikov na Ravnah, kjer je speljan tudi glavni telefonski vod proti Podljubelju. Na seji je Janez Ahačič dal še pobudo, naj javno pravobranilstvo začne preverjati primere osebnega prilaščanja javnih površin na škodo cest, Drago Papler pa je predlagal, naj bi informacijo o lokacijah malih hidroelektrarn v občini Tržič obravnavali kot posebno točko na prihodnji seji. Poslanec Janez Jazbec pa je zahteval odgovor na vprašanje, ali bi denacionalizacija 6 poslovnih prostorov res pahnila tržiški Mercator v stečaj. • S. Saje Krajevne skupnosti pod Kriško goro Povezava v poslanskem klubu Klub je postavil zahteve za financiranje načrtovanih nalog, sicer ne bo soglasja za sprejem letošnjega občinskega proračuna. Tržič, 16. aprila - Poslanci v zborih tržiške občinske skupščine, ki stanujejo v krajevnih skupnostih Križe, Pristava, Senično, Se-benje in Kovor, so pred skupščinskim zasedanjem minulo sredo ustanovili svoj poslanski klub. Od 21 vabljenih poslancev - po 8 iz družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela ter 5 iz zbora KS - je bilo na sestanku 14 udeležencev. Kot so seznanili druge poslance, ustanovitev kluba nima političnega namena, ampak predvsem povezavo zaradi lažje uresničitve skupnih ciljev. Dogovorili so se za drugo fazo izgradnje telefonije na območju kriške centrale in izgradnjo mrliških vežic. Postavili so jasno zahtevo, da v primeru preusmerjanja pri njih zbranega denarja za telefonijo v druge krajevne skupnosti občina pomaga njihovim krajevnim skupnostim pri izgradnji mrliških vežic. Ce njihova zahteva ne bo upoštevana v predlogu letošnjega proračuna, so vnaprej napovedali nasprotovanje sprejemu tega dokumenta. Kot so zažugali, imajo skoraj polovico vseh glasov v občinskem parlamentu; vztrajali bodo tudi pri padcu vlade, če ne bo šlo drugače. Pobudi se je pridružil tudi poslanec KS Lom, ki je sicer na drugi strani Kriške gore, a prav tako že vrsto let čaka na nove telefonske priključke. Predsednik občinske skupščine Peter Smuk je predlagal, naj bi najprej ugotovili skupaj s PTT podjetjem Kranj, katere naložbe v telefonijo je sploh dolžna financirati občina oziroma krajevne skupnosti. • S. Saje Združenje mobiliziranih Gorenjcev v nemško vojsko Krivica stara 50 let Kranj, 19. aprila - Prav v teh dneh mineva 50 let, odkar so Nemci prisilno mobilizirali v svojo vojsko nad 80 tisoč Slovencev - natančnega števila kot vse kaže nikdar ne bo mogoče ugotoviti - pri čemer jih je okrog 15 tisoč padlo na različnih frontah, v ujetništvih ali na težkem povratku domov, približno 16 tisoč pa se je vrnilo hudo ranjenih in so še danes mnogi med njimi težki invalidi. Menda smo edina država na svetu, ki se ni 50 let potrudila ugotoviti, koliko njenih državljanov je bilo na tak način nasilno potisnjeno v vrtinec vojne, koliko jih je padlo, koliko je invalidov, koliko izseljenih, čeprav bi civilizacijski postopki vsake urejene države to že zdavnaj zahtevali. Vse to in še marsikatere druge podrobnejše ocene in utemeljitve so bile v petek povedane in obrazložene na drugem občnem zboru Združenja mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v času 1941 do 45, ko se je od nekaj nad 3.000 članov v dvorani Gorenjskega sejma zbralo več kot tisoč. Po dveletnem delu združenja so uspeli zbrati mnoge podatke in uradna potrdila, dodobra proučiti načine varstva ljudi z enako usodo v drugih državah, le premikov in sprememb v odnosu do njih v naši državi, kljub prizadevanjem in številnim obljubam, še ni uspelo doseči. Kljub precejšnjemu mrazu so p*o treh urah razprave izvolili nov razširjeni upravni odbor ter sprejeli izjavo, v kateri so strnili svoje zahteve in pričakovanja: nezadovoljni s počasnim in neodgovornim reševanjem njihovega neenakopravnega položaja zahtevajo od Vlade Republike Slovenije in njenih organov takojšnjo pripravo strokovnih osnov za pogajanja z Zvezno republiko Nemčijo, ki naj omogočijo sklenitev dvostranskega sporazuma o povrnitvi vojne škode, s katero naj bi poravnali krivice prisilnih mobilizirancev; Državni zbor naj sprejme državno listino, s katero bodo mobiliziranci v nemško vojsko priznani za žrtve vojne; invalidom naj se prizna vse pravice vojnih invalidov, vdovam, sirotam in drugim preostalim svojcem padlih in umrlih pa pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Pri tem so posebej poudarili, da visoka starost in s tem velika smrtnost njihovih članov ne dovoljuje nikakršnega odlašanja, Zvezi združenj borcev NOV, ki si je po izjavah njenih predstavnikov sodeč prilastila pravico do razsodnika njihovih zahtev, pa taka vloga ne pripada. # S. Ž. PREMIŠLJUJETE O NAKUPU POHIŠTVA ALI BELE TEHNIKE Pokličite TBP 064/403-871, Cestna razpotja Razmišljanje o cestah, s katerimi je Slovenija zares številčno in dolžinsko prepletena podolgem in počez, nas lahko hitro spravi v slabo voljo. Čeprav je enotna in kar nekako splošna ocena, da imamo nasploh in predvsem slabe ceste, bi marsikdaj lahko razločevali tudi med različnimi slabimi voljami. Tista, da si vsi skupaj želimo boljših cest - od krajevnih, lokalnih, regionalnih in magistralnih, je še najbolj enotna in večinska. Avtocest imamo za zdaj še tako malo, da si jih sicer želimo več, vendar ne ravno povsod, največkrat pa ne povsod tam, kjer nam jih država (oprostite politika..., oprostite, saj jih vendar načrtuje stroka) napoveduje. Druga, zanimiva slaba volja je, ko se v kraju ljudje odločijo, da bodo po desetletnem prispevanju za cestno povezavo iz doline zdaj skušali zbrati denar še za zadnji odsek. Pa so s svojim prispevkom žal "prekratki". Da pa je nesreča večja, je denar v občini razporejen. Občinski možje, ki verjamejo krajanom, poznajo dogajanje in njihova ter občinska zavzemanja v preteklosti, jih razumejo, pa so v pripravljenosti, da bi jim ustregli, slabe volje, ker so v tem trenutku pač več ali manj nemočni. Čeprav bi se v njihovi koži najbrž enako "jezil", ker v trenutku, ko je bil morda še čas, ni bilo njihove prepoznavne krajevne pobude, pa takšna jeza spet ni primerljiva s tisto, ko skupina posameznikov zaradi posestniških koščkov, ki naj bi jih "vzela" cesta (da bo urejena in varnejša), ki bo potekala po isti trasi, skuša preprečiti prepotrebno obnovo in v zadnjem trenutku "postaviti na laž" celo številne zbore krajanov in večletne programe v kraju in v občini. Še dobro, da k cestnim razpotjem vodijo sledi, ki jih kljub takšnim in drugačnim "slabim voljam " ni mogoče zbrisati, še manj pa odpisati...! • A. Žalar Cesta Hotemaže - Britof Podpora obnovi, vendar čimmanj posegov Dobra četrtina je takoj podpisala odstopne izjave glede trase oziroma zemljišč. Posamezni razgovori že ta teden. Visoko, 19. aprila - INa sestanku z lastniki zemljišč ob sedanji regionalni cesti Hotemaže - Britof so v petek predstavniki Republiške uprave za ceste, projektant načrtovane obnove, predstavniki kranjske občine in vseh treh krajevnih skupnosti (Hotemaže, Visoko in Britof) v Zadružnem domu na Visokem predstavili predvideno obnovo sedanje ceste. Vsi povabljeni so se na sestanku z obnovo strinjali, posamezni pomisleki pa so bili o potrebnosti delnih posegov na posameznih odsekih v zemljišča in o nujnosti pločnika. Čeprav je na razlago predstavnikov Republiške uprave za ceste in projektanta nekaj (štiri, pet) posameznikov imelo pomisleke o potrebnosti posameznih korektur osi trase in načrtovanega pločnika, je bila podpora, da se cesta, saj je zdaj nevzdržna, obnovi. Na razlago projektanta, da so manjše spremembe na osi ceste potrebne zaradi normativov, ki veljajo za takšno (sedanjo regionalno) in bodočo cesto, ko naj bi le-ta po izgradnji nove obvozne postala lokalna, so bile posamezne pripombe, da to pomeni prikrito napoved, da nove obvozne ceste še lep čas ne bo. Ta pa je nujna, nič manj kot obnova sedanje. Pomisleke, ki so pravzaprav temeljili na prizadetosti zaradi delnih posegov v zemljišča ob sedanji cesti oziroma predvideni obnovi, so ovrgli tako predstavniki RUC kot občine. Pojasnjeno je bilo, da je med 210 odseki novogradenj v Sloveniji obvoznica Hotemaže - Britof na 39. mestu. To pomeni, da bi ob sedanjih sredstvih za ceste prišla na vrsto nekako do leta 2000, kranjska občina pa se zavzema, da bi se ta cesta po razvrstitvi z 39. mesta premaknila čimbolj proti začetku seznama. Po sestanku je potem dobra četrtina mejašev s cesto že podpisala odstopne izjave, že ta teden pa se bodo predstavniki RUC in KS pogovorili še z ostalimi. Ce ne bo posebnih zapletov, nameravajo z obnovo začeti še pred prvim majem. # A. Ž. Na Golniku pričakujejo plin CESTNO PODJETJE KRANJ p. o. Jezerska cesta 20 razpisuje prosto delovno mesto VODJE KOMERCIALNEGA PODROČJA na katerem ima delavec posebna pooblastila Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in pogojev, določenih z veljavnimi kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti, mora delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi na razpisanem delovnem mestu izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene ali komercialne smeri; - da ima nad 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih; - da predloži ustrezen program komercialne strategije C P Kranj Kandidati za navedeno razpisano delovno mesto morajo k prošnji priložiti ustrezen program, dokazilo o izobrazbi, delovnih izkušnjah in kratek življenjepis z navedbo vseh dosedanjih zaposlitev. Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. Pred odločitvijo bo s kandidati opravljen obvezen razgovor o predloženem programu, ki bo vplival na izbiro Rok za vložitev prošnje poteče osmi dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dni po izteku razpisnega roka. Možnosti tudi za sosednje KS Država "prednostno gleda" na plinifikacijo v bolnišnici. Če bo program s sredstvi podprl tudi UKC, potem bo plin na Golniku lahko še letos. Golnik, 19. aprila - Razmišljanja o plinu v kurilnici Inštituta oziroma Bolnišnice na Golniku segajo že v leto 1980. Že ob takratni rekonstrukciji kotlarne je bilo predvideno, da bi prešli na kombinirano ogrevanje in sicer na plin in tekoče gorivo. Kljub naftni krizi v osemdesetih letih pa je takrat obveljala odločitev, da bo Bolnišnica imela ogrevanje na mazut. Resne priprave na plinifikacijo pa so se začele spet pred petimi leti, ko je Bolnišnica dobila prepoved obratovanja pretakališča mazuta in še posebno dve leti za tem, ko je Slovenija dobila alžirski plin. Danes je vsa stvar že tako daleč, da je pravzaprav potreben samo še denar za izdajo gradbenega dovoljenja. Plin bi Bolnišnica Golnik dobila s priključka Križe - Retnje, od koder je do Golnika 3,5 kilometra (z Mlake je do Golnika kar 7 kilometrov). Vse bo seveda odvisno od sprejetja letošnjega proračuna, vendar vloga Inšti- tuta Golnik za plinifikacijo je že v republiških programih obravnavana letos kot prednostno. Tako je na primer že opredeljeno, da bi 220.000 dolarjev za izgradnjo plinovoda od Retenj do Golnika financirala država, razliko (okrog 13,5 milijona tolarjev) pa bi moral pokriti Univerzitetni klinični center. Tehnični vodja v Inštitutu Golnik in hkrati predsednik sveta KS Golnik Friderik Mali pravi, da so tudi zadeve glede lastnega deleža v UKC v teh dneh že precej dorečene in če ne bo posebnih zapletov pri sprejemanju državnega proračuna, potem se bodo dela lahko praktično začela. "Zapletov z lokacijsko dokumentacijo v tržiški in kranjski občini ni in celo o izvajalcih smo že razmišljali. Gradbena dela bo opravljal SGP Tržič ali kranjski Gradbinec, inštalacijo pa IMP Ljubljana. Izgradnja plinskega priključka od Retenj do Golnika pa seveda odpira velike možnosti tudi za samo KS Golnik in sosednje KS kot so Gorice, Trstenik J morda tudi še Tenetiše. V nasi krajevni skupnosti je med kraja* ni že precejšnje zanimanje *jj plin. Zanj pa so se že zanima'1 tudi v sosednji krajevni skupno* sti Gorice." Kakor se morda prvi hip shsl nenavadno, je torej plinifikact-ja Golnika in s tem tudi tega dela kranjske občine pod gora; mi že bližnja realnost. Da pa N Golniku in okoliškim krajem prinesla še drugačne razvojne možnosti, je seveda že drug3 zgodba. Vendar pa imajo tudis tem v zvezi v Inštitutu na Golniku že nekatere programe. • A. Ža"«r' Nove poslovilne vežice v Lescah Ce bodo zbrali eno tretjino Na občnem zboru minuli mesec je Turistično društvo sprejelo sklep, da prispeva dve tretjini za gradnjo novih vežic, krajani pa naj bi zbrali razliko. Lesce, 19. aprila - Za marsikoga, predvsem od gostov na letošnjem zboru Turističnega društva Lesce, je bil sklep nemajhno presenečenje. Društvo je namreč namenilo znesek okrog 200.000 nemških mark za izgradnjo novih poslovilnih vežic na pokopališču v Lescah. Pogoj za prispevek društva je le, da krajani v treh obrokih po 20 nemških mark zberejo razliko. Za poznavalce društva in njegove dejavnosti v minulem obdobju in predvsem za krajane, pa sklep ni bil posebno nenavaden. Nenazadnje je prav Turistično društvo v preteklosti vedno sodelovalo pri reševanju različnih problemov in načrtov v krajevni skupnosti Lesce. Se pred leti je kazalo, da bodo pokopališče v Lescah morali kmalu opustiti, potem pa so z urejenim žarnim zidom njegovo namembnost spet podaljšali. Zdaj načrtujejo, da bodo uredili še en žarni zid in tako bo pokopališče služilo namenu še kar nekaj desetletij. Zato pa so postale "kamen spotike" poslovilne vežice, ki so, mimogrede, med najstarejšimi na Gorenjskem. "Turistično društvo Lesce je skladno z razvojem krajevne skupnosti že financiralo izdelavo načrtov za nove vežice in sicer na mestu, kjer so sedanje. Idejno zasnovo je pripravil poseben odbor pri krajevni skupnosti, gradnja pa je usklajena tudi z župniščem, ki bo za to zamenjalo del zemljišča. Po programu nameravamo sedanje neugledne vežice podreti in zgraditi nove in sicer bi objekt imel dve vežici z ločenimi prostori za svojce, sanitarijami in pomožne prostore. Pred vežicami pa je v načrtu tudi večji pokrit prostor za žalne svečanosti. Upamo, da bodo krajani pobudo Turističnega društva in odločitev sveta kraje* vne skupnosti podprli in bod0 prispevali del zneska za izgra"" njo," poudarjata predsednik gospodarske komisije in član sveta KS Andrej Čufer in dele; gat občinske skupščine iz K^ Anton Globočnik. Posameznim mnenjem, da so nove vežice preobsežno zastavljene, v vodstvu KS odgovarjajo, da gre za objekt, ki b0 zgrajen za nekaj desetletij Z*| to pričakujejo, da bodo krajan' prispevali po 1300 tolarjev m3' ja in junija in 1400 tolarjev jul'* ja. Z gradnjo nameravajo začeti takoj, ko bo večina podp''a gradnjo, izgradnjo pa načrtujejo jeseni. Načrti za vežice s0 razstavljeni v prostorih Dt*g benega centra, v vodstvu pa se bodo še odločili, če bodo v zvezi z gradnjo sklicali še poseben zbor krajanov. • A. lar Referendum za novo šolo? Radovljica, 16. aprila - Ko jc Lado Eržen, predsednik sveta krajevne skupnosti Radovljica, zaključeval torkovo razširjeno sejo sveta o načrtovani gradnji turistično-gostinske šole v Radovljici (na lokaciji med vrtcem, zavarovalnico Triglav in stavbo Klektra Žirovnice), je med drugim dejal: "Ce bodo mnenja o šoli še naprej tako ra/lična, nam referendum ne uide." Kol je pokazala torkova razprav, i, m nekateri novo šolo in rešitev prostorske lokacije želijo bolj, drugi iz različnih razlogov manj; nekaterim ne ugaja lok.ki ja, drugim ne lokacija in ne šolska stavba s telovadnico, ki bi kot prva v občini bila primerna i ud i /a prirejanje državnih tekem. Ob vsem tem je še najbolj nevarno, da bi ob poskusu iska nja rešitev, ki bi ustrezale vsem (tO, žal, ne bo nikoli), šola "splavala" po vodi, prav tako tudi "sa njarjenja" o Radovljici kot kulturnem in šolskem mestu Andrej (lOlčman je menil, da je zmogljivost sole /a 900 dijakov, ki bi jih šolali za potrebe gorenjskega gostinstva in turizma, pretirana, še posebej zato, ker je podobna šola v Ljubljani in ni pričakovati, da bi na šolanje v Radovljico prihajali tudi dijaki od drugod. Preden bi se odločili U Srednjo nove šole na novi lo kactji, bi bilo treba preveriti vse motnosti, ki jih dajejo obstoječe stavbe in lokacije na Bledu in v Radovljici. Dr. (ene Avguštin je dajal, da nihče nima nič proti io li in da gre le za vprašanje, kje in kako jo zgraditi. Področje, kjar naj bi stala šola, je namreč zelo občutljivo, saj je v bližini zavarovano območje ledeniških giobelj, ki so edinstven naravni spomenik Ker je v malo mesto zelo tež ko "postavljati" velike stavbe, je po mnenju dr. Avguština treba še posebej pazili na arhitekturno podobo šole in telovadnice Jože Dežman je dejal, df m mors K-1 dovljica, če pač želi biti mesio. r.t/vi|ati na kulturnem, šolskem m spoi l nem podfOČju. Lado Krzen ic izrazil nezadovoljstvo nad lem, da je bila krajevna skupnost takt) pozno vključena v razpravo o novi šoli Predsednik i/vršnega sveta Jože Resman je povedal, da je občina preverila številne lokacije in možnosti in da tudi lokacija med vrtcem in zavarovalnico ni bila "gotovo dejstvo", SBJ se si cer občina ne bi odločila /a natečaj Dr. Avgust Mencinger jc podvomil 0 tem, da bi bila država v sedanjih razmerah sposobna sfi-nancirati šolo in da bo denar namenila prav /a radovljiško. Veliko vprašanj je bilo tudi o šolski telovadnici. Ob pomislekih, da je načrtovana prebogato in da Radovljici laltO velike ne potrebuje, se je oglasil Janez & iar, povedal, da je normaf'.-(standarde) določil republ'*£ strokovni svet za vzgojo i'1 braževanje, in vse zbrane sP''n. nil na ne posebno star skupš1'., ski sklep, da občina potreb« športno dvorano, ki bo prirT,cr.jc*, vsaj za prirejanje državnih movanj. Šolska telovadnica 1 '• bi bila sestavljena i/ treh <";,"Jn ših, z umikom pregradnih "* ^ pa bi prišli do v ečje I >a nC j,i preveč kvarila podobe mesta- ^ jO precej vkopali v zemljo-* /.aplotnik Odločitev ob skupni akciji Na sobotni skupni očiščevalni akciji so se predstavniki KS Duplje in PodMf je odločili tudi za obnovo mostu čez Bistrico. Duplje, 19. aprila - Več kot trideset krajanov in med njimi predstavniki vodstev krajevnih skupnosti Duplje in Podbrezje v kranjski občini ter tudi domačina in člana i/vršnega sveta občine Kranj so v soboto popoldne očistili obrežji Tržiškc Bistrice od nekdanjega mostu v smeri proti tržiški občini. V akciji, ko so levi in desni breg očistili polivinila in drugih odpadkov, bilo je tudi precej "odpisanih" gospodinjskih aparatov, so sodelovali tudi člani Ribiške družine Tržič ter člani Kluba ljudi dobre volje iz Dtlpelj, ki pO ■taja vse bol| pobudnik kulturnega m družabnega dogajanja v KS Ihipi je. "/.brali smo skoraj 15 kubičnih metrov različnih odpadkov. Predvsem je bilo veliko polivinila, ki ga je Bistrica "prinesla" s tržiškega koma. Sicer pa je to /daj prvi del akcije. /< prihodnjo soboto bomo v obeh KS čistili naselja in obronke gozdov, ribiči pa načrtujejo akcijo od mostu navzdol ob Bistrici prihodnji mesec," sta zvečer na srečanju pri Trnovcu v Dupljah povedala predsednik ks Duplje Ivan Skrjanc in predsednik KS Podbrezje Viktor Jesenik. se ta povezava uredi," sta pjtfg darila člana izvršnega *v • Jaka Korenčan iz PodbfJJ in Tadej Markič iz. Tadej Markič, ki je dipWn Skoraj 15 kubičnih metrov odpadkov so "nabrali" v *<' jih s traktorskimi prikolicami odpeljali na odlagališče v občino... boto ir/i*- lik« "Današnja akcija pa nas je spodbudila tudi k odločitvi, da prihodnje leto obnovimo most Čez Bistrico, ki je že včasih bil najkrajša pot med Dupljami in Podhre/jami in jc /c nekaj let želja krajanov obeli KS, da rani inženii y.iadbciiistvJ^ je [Mojcktiral že več j. na (loreniskem, |e <>n t M ^ lotnotti napovedal kot začetek te pripravil projekt most • a. Žalar kupne /.i n0vl Ob obisku ministra za zdravstvo doc. dr. Božidarja Voljča Privatizacija, izgube, računalniki Kako se prilagajati v obdobju, ki je tudi v zdravstvu prelomno, so z ministrom razpravljali predstavniki gorenjskih zdravstvenih ustanov, prisluhnil pa je tudi zastopniku zavarovancev. Za javnost najzanimivejše teme pa zadevajo izgubo v bolnišnicah, nedokončano zgodbo kranjske porodnišnice in sporne računalniške programe v slovenskem zdravstvu. 16. aprila - Osem slovenskih bolnišnic je minulo leto sklenilo z ^gubo v vrednosti 13 milijarde tolarjev, med njimi tudi jeseniška. O so V •? vro*.- naJemni pogodbi kranjske porodnišnice in zasebnika ^Jnrnister in prizadeti moževaU za zaprtimi vrati. Zavod za '""»jstveno zavarovanje Slovenije glede računalniških programov "Iravstvo nuna slabe vesti. Porodov je premalo, zato drugi viri zaslužka Glavna težava kranjske porodnišnice je v drastičnem upadu Porodov, smo slišali tudi ob ^inistrovem obisku v Kranju. Movenija je doživela padec roj-Jtev z 32 tisoč letno na lanskih 20 tisoč, v Kranju, kjer se je v najboljših letih rodilo od 2600 do 3000 otrok, pa so jih lani pravili na svet samo še 1600. To Je tudi razlog, da iščejo druge vire ^služka. Eden teh naj bi bila 'Udi oddaja bolnišničnih prostor-?v v najem zasebniku, kar je pred Koncem minulega leta v kolekti-Vu Bolnišnice za ginekologijo in Porodništvo povzročilo veliko nude krvi. Na novinarski konfe -,f.nc-Je minister povedal, da je °ua v BGP posebna ginekološka komisija (vodila jo je prof. dr. JrldlJa Andoljšek), ki je presodila, da zasebnik ne ovira siceršnjega Oela v porodnišnici. Sporna pogodba, ki jo je skupina ginekologov tedaj ocenila kot škodljivo za BGP, pa bo deležna temeljite Presoje strokovnjakov na ministrstvu. Tudi predlog omenjene Kupine ginekologov, da bi nam-[c£ alternativne vire financiranja iskali v zgodnji diagnostiki raka ?a dojkah, bo ministrstvo upoš-evalo. Skupaj z vodstvom BGP l13) bi namreč nastal projekt o 'ozadevani razširitvi ponudbe v jj^njski porodnišnici. Z zgodnjo a6nostiko raka na jajčnikih in "Pernici se že dobrega pol leta *yarjajo na novem ultrazvočni1 aparatu, kjer zmorejo 10 oh°Ču Pregledov letno. Petkov Za V porodnišnici se je začel Zaprtimi vrati, končal pa z Klub otvoritvijo, in sicer štirih novih bolniških sob z nadstandardno ponudbo. Stare stavbe, dotrajani aparati, zdaj pa še izguba_ Kaže, da vse gorenjske bolnišnice pestijo enake težave: stavbe so stare (kar še zlasti drži za begunjsko psihiatrično bolnišnico), najvažnejše diagnostične aparature propadajo pred očmi zdravnikov (najbolj iztrošen je rentgenski aparat na Golniku, za katerega pa je minister obljubil, da sodi med šest najbolj urgentnih potreb, ki jih bodo reševali letos), prekoračitev programov pa žene v izgubo. Zadnje težave ima v Sloveniji osem bolnišnic, Splošna bolnišnica Jesenice je med njimi. Ta ustanova 7. 298 posteljami, kjer je dobra petina programa namenjena tudi specialistični ambulantni dejavnosti, je v težavah že od leta 1984,prve izgube pa je imela leta 1989. Neprijetne dediščine se je težko otresti, sicer pa vodstvo te ustanove izgube pripisuje dej -stvu,dav bolnišnici opravijo več storitev, kolikor jim jih plačajo. Minister, ki v vse slovenske bolnišnice z izgubo pošilja kontrolo SDK, je o prekoračitvi programov dejal, da zdravstvo lahko porabi samo toliko denarja, kot se ga zanj namensko zbere in nič več. To načelo velja tudi v bogatejših državah, saj <»nobena država ne more plačati toliko, kot zdravstvo lahko porabi«>. S povečevanjem storitev ne more noben zdravstveni zavod računati na dodatna sredstva, je strogo menil minister. Že tako zagotovljen obseg zdravstvenega varstva pri nas obsega 90 odstotkov potreb, kar je več kot kjerkoli v Evropi, zato se tudi povečujejo dodatni viri financiranja, denimo, dodatno zdravstveno zavarovanje. O zdravstvenih zavodih z izgubo le še to, da bodo deležni temeljite sanacije, ko njihovo poslovanje prečeše SDK. Dvakrat sporni računalniki Računalniki, ki jih je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije nakupil za zdravstvene ustanove, so že dvakrat razburili duhove. Prvič zaradi megalomanske vsote denarja, ki so jih odšteli zanje, drugič pa zato, ker so jih menda opremili s programi, ki vsakomur nepoklicanemu omogočajo dostop do najbolj osebnih podatkov o človekovem zdravju. Izkoristili smo navzočnost direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Franca Koširja ob ministrovem obisku v Kranju in ga poprosili za komentar. »Petnajst let že govorimo o enotnem zdravstvenem informacijskem sistemu in o potrebi po računalnikih,« je povedal Franc Košir. »Z uvedbo dodatnega zdravstvenega zavarovanja in izpostavitvijo sistema "zelena knjiga" pa se je izkazalo, da brez računalnikov ne bomo več kos obračunavanju zdravstvenih sto -ritev. Zato smo sklenili z njimi opremiti "delovišča" zdravstvene dejavnosti, kjer pač prihaja do obračunavanja storitev. Septembra 1992 smo rezervirali sredstva. Ugotovili smo, da bi bilo za 550 milijonov tolarjev mogoče opremiti zdravstvene zavode, zato se je upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije odločil iti v to naložbo, potrdila pa jo je tudi skupščina zavoda. Nakupili smo računal- nike za obstoječo zdravstveno mrežo, nekaterim zdravstvenim domovom, ki so že imeli svoje računalnike, pa smo namenili denar, vsakemu 2.750 DEM. Ugotavljamo, da je zdaj s hard-warom opremljeno vse zdravstvo. Nato smo načrtovali izdelavo računalniškega programa, ki bi vseboval elemente za obračun storitev. Največ izkušenj na tem področju je imelo podjetje Info Net, kjer smo naročili program v dveh fazah, sprejeli pa so ga tiste zdravstvene ustanove, ki še niso imele svojega. Prav je, da je ob tem načeto tudi vprašanje varovanja osebnih podatkov, sicer pa se s tem spopadajo tudi drugje. Zdravstveni podatki nastajajo v zaprtem sistemu zdravstva in zdravstveni delavci so še veliko bolj kot drugi dolžni varovati njihovo nedotakljivost V računalniški mreži je seveda mogoče priti do bolnikovih osebnih podatkov, a to je bilo mogoče tudi tedaj, ko so obstajale zgolj kartoteke. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije zbira samo obračunske, ne pa tudi zdravstvenih podatkov, razen izjemoma. Diagnoze, zdravstveni statusi in anamneze gredo zdravnikom in slednji so odgovorni za te podatke. S problematiko varovanja podatkov se v zdravstvu srečujemo ves čas, obstajajo dogovori o standardu teh podatkov, o pooblaščencih, ki jih smejo dajati, o tem, da se jih sme pokazati le na zahtevo pacienta, sicer pa si jih lahko izmenjujejo le zdravniki med seboj. Vse drugo je le stvar etike in morale.« Dodajajo še, da so podatki v zdravstvenih domovih, ki vsebujejo diagnoze, še posebej varovani, saj ima vsak zdravnik svojo vstopno kodo v računalniški program. Nekaj podobnega so nam pretekli teden zatrdili tudi v kranjskem zdravstvenem domu, kjer zdravniki že delajo z računalniki. - D.Z.Žlebir učiteljcv in učenci iz Kranja kaznovanje pomladi 2N> 17. aprila - Jeseni osnovan klub učiteljev, ki druži pedagoge S?n°vnih šol v kranjski občini, se je tokrat prvič pokazal javnosti. **uP»j z otroki je pripravil zanimive in poučne delavnice, od poslovne, glasbene, likovnih, tehničnih, literarne do kuharske. 2tvjušeni otroci in njihovi starši bi želeu, da bi si tak način pouka '»hneje utrl pot v šolske klopi. Pobrateno mesto Tržiču Že tretja pošiljka humanitarne pomoči Tržič, 17. aprila - Iz francoskega mesta Ste Maric aux Mineš je v pobrateni Tržič v soboto prispela pošiljka humanitarne pomoči, namenjena beguncem, ki so se tja zatekli pred vojno v BiH. Že decembra 1991 so iz tega s Tržičem pobratenega francoskega mesta poslali 7 ton zdravil in sanitetnega materiala za občino Ludbreg na Hrvaškem, ki je prav tako pobrateno s Tržičem. Med vojno na Hrvaškem se je namreč v Ludbreg zateklo precej beguncev iz bolj prizadetih delov države, imeli so veliko ranjencev, zaradi vojne pa so se težko oskrbovali z zdravili. Svoj klic na pomoč so poslali prek Tržiča v Ste Marie aux Mineš, od koder so se odzvali s 7 tonami Življenjsko pomembne pomoči. Prireditve, ki so jo učiteljice iz kluba poimenovale Praznik pomladi, se je kljub soboti odzvalo blizu dvesto otrok iz nižjih razredov kranjskih in okoliških šol. Predmet osmih delavnic, ki so jih postavili v osnovni šoli Jakoba Aljaža na Planini, je bila sicer šolska snov, le da so jo učiteljice v dveh urah brez Šolskega zvonca na zanimivejši in bolj sproščen način približale otrokom. Pritegnil je celo tako resen šolski predmet, kot je naravoslovje, ko so otroci pod drobnogledom opazovali žabji mrest, vmes pa ljubkovali prijazno žabo iz Šolskega akvarija. Pobudnici kluba učiteljev, ki ima sicer namen skrbeti za izobraževanje, sla Marija Kuralt in Emina Veselic, učiteljici gostiteljske Aljaževe šole, pra/.mk pomladi pa je pomagalo pripravili kakih dvajset zagretih pedagogov. Preden so registrirali kranjski klub, so se udeleževali klubskih srečanj ljubljanskih učiteljev, nato pa zaradi povezave šol, izmenjave mnenj, izkušenj in informacij osnovali svojega. Sodeč po sobotnem praznovanju pomladi, ko so si otroci na prijeten, manj šolski način pridobivali znanje in se pri tem imenitno zabavali, si lahko od 1J Preccff.vIUDi! obclamo *e veliko dobrega. Upamo, da tudi v J »ormalnih Šolskih vsebinah' - D.Z.Žlcbir VaatJJi Častni komandant Krneil Schaer in komandant Marc Schaer z begunci iz BiH v TViiču, skupaj s predsednikom tržiške Občinske gasilske zveze g. Pavlom Hudobivnikom. - Foto: Cebron Francoski pobratimi očitno z zanimanjem spremljajo dogajanja na tleh nekdanje Jugoslavije, saj jim je dobro znano tudi dejstvo o velikem številu beguncev na slovenskih tleh. Tudi v Tržiču jih je veliko, družine, pri Katerih bivajo, pa jim zaradi lastnih socialnih stisk težko zagotavljajo potrebno pomoč. Občina Ste Marie aux Mineš je zato v sodelovanju z odbori krajevnih organizacij Rdečega križa, združenja prijateljev pobratenih mest, protestantske in katoliške župnije priredila humanitarno akcijo v korist beguncev iz Bosne in Hercegovine, ki so našli zatočišče pri tržiških družinah. Pred božičnimi prazniki 1992 je v Tržič prispela pošiljka, v kateri jc bila poldruga tona hrane, 240 kilogramov sladkarij, 140 kilogramov igrač, 4(X) kilogramov posteljnine in odej, 760 kilogramov otroških oblačil, 1200 kilogramov drugih oblačil in obutve ter 11 kilogramov mila. Občinski Rdeči križ je pomoč razdelil med begunce. Zasluge za tretjo pošiljko, ki je prispela v soboto, pa imajo gasilci iz Ste Mane aux Mineš. Zbrali so predvsem tiste predmete, za katere so jim i/ Iižiča sporočili, da jih za begunce najbolj potrebujejo, to pa jc spodnje in posteljno perilo, športna oblačila in obutev ter higienski pripomočki. • D.Ž., foto: O. Sinik Kulturno ustvarjanje mladih Tržičanov S pesmijo in plesom v pomlad Tristo nastopajočih na srečanju otroških pevskih zborov in plesnih skupin. Tržič, 17. aprila - Mladi pevci in plesalci so navdušili občinstvo v bistriški osnovni šoli. Če bi imeli pravo dvorano, bi Tržiču ne manjkalo prireditev, trdi Mira Kramarič iz Zveze kulturnih organizacij. Vrvež pred osnovno šolo Bistrica v petek zvečer je napovedoval pestro prireditev. Kdo so njeni ustvarjalci, nas je zanimalo že pred nastopom pevcev in plesalcev. Ker je bilo med približno tristo nastopajočimi nemogoče, da bi dali besedo vsem, smo zapisali izjavi le dveh od njih. Tadeja Gašperlin iz Kovoria, učenka 5. razreda OS Bistrica: »Že v vrtcu Deteljica sem začela peti v tamkajšnjem zboru, ker rada pojem. Iz tega zbora je nastal naš zbor Sončni žarek, s katerim sem že večkrat nastopala. Nazadnje smo se predstavili na gorenjskem srečanju gledaliških skupin z M glasbeno pravljico, za današnji nastop pa smo pripravili tri pesmi. Prireditve se mi zdijo kar zabavne, sicer pa je zanje treba redno vaditi dvakrat na teden. Tretje leto se učim tudi klavir. Od kod veselje za glasbo? Moja mami vodi zbor, v katerem je še mlajša sestra Barbara.« Zbor, ki deluje pri ZKO Tržič, vodita skupaj Marija Gašperlin in Milena Hostnik, vzgojiteljici v vrtcu. Obe sta male pevce popeljali v zbor Sončni žarek, ki sedaj združuje 18 pevk in 2 pevca. Trikrat so nastopili na regijskem srečanju, upajo pa tudi na državno tekmovanje. Karmen Markič iz Tržiča, učenka 3. razreda OŠ Zali Rovt: »Oči, ki rad pleše, me je že pred šolo vozil na plesni tečaj v Podljubelj. Potem sem v prvem razredu celo leto obiskovala plesno šolo v Kranju. Lansko jesen sem se z veseljem pridružila plesni šoli v Tržiču, kjer sem se naučila veliko zabavnih točk. S plesom "Krokodilčki" sem sodelovala v televizijski oddaji Klub klobuk, sicer pa danes nastopam že četrtič s to šolo. Ples je moje najljubše razvedrilo, zato bom še vadila.« Voditeljica plesne šole Anita Vihtelič, ki skupaj z Markom Hrenom vsako sredo prihaja iz Ljubljane v Tržič, pohvali navdušenje malih prebivalcev tega mesta za ples. Kar 60 jih obiskuje šolo, ki po vsakem od štirih semestrov prikaže znanje staršem, ob koncu pa bodo imeli skupni nastop in srečanje plesnih šol Slovenije na Bledu. Učenci OŠ Zali Rovt radi pojejo. Na sliki: otroški pevski zbor. -Foto: G. Šink Obiskovalci v prepolni šolski dvorani so navdušeno spremljali letošnjo prireditev pevcev in plesalcev, ki so jo letos prvič združili v skupni nastop. Kot je nastopajočim zaželela predsednica ZKO Tržič Mira Kramarič, naj bo to zanje delček spomladanske radosti. In ni bil samo zanje, še starejše je spomnil, da sta pesem in ples njim pomenila isto! V prvem delu so se predstavili Otroški pevski zbor in Mladinski zbor OŠ Zali Rovt pod vodstvom Mateje Ušeničnik, zbor OŠ Bistrica pod vodstvom Beti Bitežnik in že znani Sončni žarek, čeprav je slednji požel najburnejši aplavz, bi zaradi razlik v sestavi zbora in izbiri pesmi med njimi težko izbrali najboljšega. Vse so nagradili z ličnimi priznanji, ki so jih prejele tudi plesne skupine. Mikijeva mala plesna šola je z pokazala, kaj znajo "Robotki", kako hodijo "Krokodilčki" in kaj je "Kavbojska polka", starejša skupina Plesne šole Tržič pa je obparu Barbara Suhi in Gorazd Štrukl zaplesala ročk and roll. Medtem ko se je plesna skupina MIŠ MAŠ - FORMA EXTRA pod vodstvom Alenke Dolenc - Križaj sprehodila od baleta prek charlestona do jazzovske izvedbe pesmi M. Jacksona, so že odrasle plesalke skupine ARABESK pod vodstvom Jolandc Meglic ostale zveste revijskemu jazz baletu. Odmor v skoraj dveurnem sporedu, ki ga je povezovala Bojana Kališnik - Sušnik, je zapolnil ansambel Karla Ahačiča iz Podljubelja. Kot po koncu prireditve z zadovoljstvom ocenila predsednica Kramaričeva, bi zmogli pripraviti še več takih prireditev, pa tudi obisk bi bil boljši, če bi le imeli v Tržiču primerno dvorano.- Stojan Saje SGP GRADBINEC KRANJ, Nazorjeva 1 GRADBINEC KRANJ Po sklepu vodstva podjetja objavljamo prosta dela za KVALIFICIRANE ZIDARJE IN TESARJE Pogoji: - končana poklicna šola oz. srednje usmer. izobraževanja, gradbena smer - dve leti delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za določen čas z enomesečnim poskusnim delom Pisne prijave z dokumentacijo pošljite v 8 dneh po objavi v časopisu na naslov SGP "Gradbinec" Kranj, kadrovski oddelek, K ran), Nazorjeva 1. KULTURA GORENJSKI GLAS • 6. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Torek, 20.aprila 1993 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavljata slike in grafike akad. slikarki Petra Vari - Simončič in Zora Stanič \z Ljubljane. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikarka Maja Dolores Šubic. V Mali galeriji (prenovljena galerija Lipa) je na ogled reprezentativna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov Kranj. V Cafe galeriji Pungert razstavlja pastele £>-vin Kralj iz Maribora. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Revitalizacija industrijskih objektov. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik Lojzeta Ferenca. Ruardova graščina (Muzej Jesenice je odprta vsak dan med 9. in 14. uro, sobote, nedelje zaprto. V bistroju Želva razstavlja akvarele in akrile na papirju Mojca Vilar, v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani se predstavlja Ana Cajnko z risbami, v pizzeriji Ajdna v Žirovnici pa je na ogled razstava izbranih barvnih fotografij Obrazi Nepala. VRBA - Prešernova hiša je odprta od 9. do 16. ure, ob nedeljah od 10. do 16. ure, v ponedeljek zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan od 10.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11.30 do 17.30, v ponedeljek zaprto. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je odprta od 10. do 17. ure, ob nedeljah do 16. ure, ob ponedeljkih zaprto. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled retrospektivna razstava Fojža A. Zormana, v pasaži graščine pa razstavlja fotografije Joco Balant, član Foto kino kluba Anton Ažbe Šk. Loka. BLED - V Vili Prešeren razstavlja slikar Bojan Abaza. V hotelu Astoria je na ogled razstava slik akad. slikarja Klavdija Tutte. V galeriji Mozaik v gradu Grimšče razstavlja fotografije Izidor Trojar. KROPA - V Kovaškem muzeju je odprta prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem iebljarstvu v Lipniški dolini. SKOFJA LOKA - V okroglem stolpu Loškega gradu je do 2. maja vsak dan, razen ponedeljka, na ogled razstava Velikonočni utrinki. Ob razstavi je na ogled tudi video kaseta Velikonočne šege na Loškem. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ob ponedeljkih. V galeriji Fara razstavlja fotografije Boštjan Gunčar. V galeriji ZKO-Knjižnica so na ogled ilustracije akad. slikarke Rože Piščanec. TRŽIČ - V paviljonu NOB razstavlja akrilna platna Metamorfoze resničnosti Marko Jezernik. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja slike Goran Horvat. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: PONOVITVE KOMEDIJ - V Prešernovem gledališču Kranj bodo danes, v torek, in jutri, v sredo, obakrat ob 19.30 ponovili komedijo ZBEŽI OD ŽENE. Vstopnice so razprodane. KRANJ: RAZSTAVA - V galeriji Dom v Stražišču bodo jutri, v sredo, ob 19. uri odprli razstavo fotografij Trenutki v gorah avtorja Tomaža Kunsta. Na otvoritvi bodo predvajali tudi avtorjeve diapozitive. Razstavo prirejata Foto klub Medicus Ljubljana in Foto klub Janez Puhar Kranj. KRANJ: GLASBENO LITERARNI VEČER - V dvorani Glasbene šole bo v petek, 23. aprila, ob 18.30 glasbeno literarni večer, na katerem bo uvodno besedo povedala prof. Berta Golob, pesmi Pavleta Zidarja pa bo bral Janez Doli-nar. V glasbenem delu bodo nastopili učenci prof. Janeza Lovšeta - Peter Mtfič, Marko Hribernik, Katja Frelih - vsi na klavirju in učenka prof. Marije Gasselijeve - Katja Stare s flavto. LJUBLJANA: KONCERT - V Narodni galeriji bo danes, v torek, ob 20. uri gala koncert ansambla za staro glasbo Ramovš Consort. Ansambel, ki ga sestavljajo Klemen Ramovš, kljunasta flavta, Nebojša Bugarski, violončelo, in Vladimir Mlinaric, čembalo, bo predstavil šest sonat op. V za kljunasto flavto in basso continuo italijanskega baročnega mojstra Arcangela Corellija. LJUBLJANA: RAZSTAVA - V Cekinovem gradu (ob hali Tivoli) bodo jutri, v sredo, ob 19. uri odprli razstavo slikarja San-dija Cerveka, letošnjega dobitnika Rembrantovega cekina. JESENICE: PREDAVANJE - Muzejsko društvo Jesenice vabi v četrtek, 22. aprila, ob 19. uri v zgornjo dvorano Kosove graščine na predavanje z diapozitivi. Dr. Cene Avguštin bo predstavil Deželo starih Ladinov pod Dolomiti. RADOVLJICA: ŠANSONI - V dvoranici radovljiške knjižnice, bo danes, v torek, ob 19.30 večer šansonov z naslovom Pesmi z dlani. Predstavila se bo Majda Kočar. RETROSPEKTIVA SLOVENSKEGA FILMA Ljubljana - Interfilm festival Ljubljana pripravlja skupaj z avstrijskim Kino Grazer Filmgesprache v Gradcu retrospektivo slovenskega filma. Prireditev, ki jo jc finančno omogočilo Ministrstvo za kulturo Slovenije, bo potekala od 26. aprila do 2. maja, avstrijski gledalci pa si bodo lahko ogledali 22 slovenskih celovečernih filmov. Poleg tega bodo na prireditvi pod naslovom Filmska kultura v prelomu časa - Slovenija, predvajan tudi izbran program študentskih filmov AGRTF in opus dveh režiserjev risanih filmov - Bojana Jurce in Zdravka Bari-šiča. Slovenski filmi se bodo predstavili avstrijskemu filmskemu občinstvu v okviru kulturne ponudbe, ki jo mesto Gradec med 24. aprilom in 6. junijem pod naslovom Evropski mesec kulture pripravlja svojim prebivalcem. Poleg slovenskega ministra za kulturo Sergija Pelhana se bodo slovenske otvoritve udeležili tudi nekateri filmski avtorji iz Slovenije. GALLUS CONSORT KRANJ - V dvorani Glasbene šole Kranj bo jutri, v sredo, ob 19. uri koncert komornega ansambla Gallus Consort iz Trsta. Ansambel sestavljajo odlični slovenski glasbeniki: Dina Slama, alt in čembalo, Irena Pahor, kljunasta flavta in viola da gamba, in Miloš Pahor, kljunasta in prečna flavta, Člani ansambla Ciallus Consort so si s koncertnimi nastopi v Sloveniji, Italiji in drugih evropskih državah že pridobil sloves izvrstnih poznavalcev in izvajalcev renesančne in baročne glasbe. Na jutrišnjem koncertu v Kranju bodo predstavili glasbo franco skih, italijanskih, angleških in nemških baročnih mojstrov in sicer na baročnih inštrumentih, kar bo vsekakor posebna zanimivost in dragocenost umetniškega večera. Muzej Jesenice MESTO RAZVIJA MUZEJ Jesenice - Potem ko je bil sredi lanskega leta ustanovljen Muzej Jesenice s sedežem v Ruardovi graščini na Savi, ta novi javni zavod v jeseniški občini počasi dobiva vse tiste značilnosti, ki so potrebne za obstoj in delovanje muzeja, vključno z imenovanjem ravnateljice -umetnostne zgodovinarke Slavice Osterman - ter načrti o bodočem muzejskem delovanju in še posebej predvideni postopni obnovi Stare Save. Čeprav do Stare Save in centra Jesenic še niso nameščene table, ki bi vodile obiskovalce do muzeja, pa naj bi se to zgodilo že v kratkem. Morda že naslednji mesec, ko bo po Prešernovi cesti, ki vodi do Ruar-dove graščine, položena asfaltna prevleka. Z odprtimi vrati na tem delu ceste, ki je vodila naprej v območje Železarne Jesenice, postaja Stara Sava, lani je bila razglašena za kulturni spomenik prve kategorije, vse bolj tudi za obiskovalce odprt prostor. O tem, kakšna posebnost je ta del Jesenic, so do nedavnega več vedeli le poznavalci. Tehniški muzej z rudarsko železarsko zbirko je bil vse do lani del Železarne Jesenice, bil je vsekakor tudi odprt za vse obiskovalce, vendar še vedno za tovarniško ograjo. Ko je lani s pogodbo Železarna vse objekte na muzejskem območju prenesla na jeseniško občino, so se počasi začele oblikovati tudi načrti o drugačni predstavitvi nekdanje fužine Sava, okoli katere je zraslo celo naselje z zdaj že znamenito kasarno, graščino in Marijino cerkvijo. Lani se je o Stari Savi veliko govorilo še posebej zato, ker so med slikami, ki jih hranijo v muzejskih depojih, prepoznali oltarne slike iz cerkvice kot doslej neznano delo beneškega slikarja Nicolaja Grassija. Po lanski predstavitvi v ljubljanski Narodni galeriji, so jih po dolgih desetletjih odsotnosti lahko videli (že restavrirane) tudi Jeseničani na tri mesece odprti razstavi v Kosovi graščini. Dokler ne bo na Savi cerkev obnovljena do te mere, da bodo oltarne slike lahko spet na svojem mestu, za katerega so bile v 18. stoletju naročene, bodo Stara Sava - Spomenik tehniške kulture sredi Jesenic utegne dobiti sčasoma lepše lice - Foto: L. M. slike na varnejšem in tudi ustreznejšem mestu v muzejskem depoju; ker pa gre za doslej neznano znamenitost, ki lahko z vsakomur razumljivim jezikom likovne umetnosti predstavlja slovensko značilnost tudi v tujini, bodo po vsej verjetnosti Grassijeve slike utrle pot živahnejšim kulturnim stikom Jesenic s sosednjima državama. Zdaj se muzej dogovarja za razstavo te znamenitosti v sosednjem Beljaku, po vsej verjetnosti pa bodo Grassijeve slike potovale tudi v Benetke - razstavili naj bi jih v cerkvi, kjer je pokopan njihov avtor. Vendar pa predstavitev Grassijevih slik tujini ne bo osrednja naloga novoustanovljenega muzeja v tem letu. Zdaj že tečejo priprave na obsežno in zahtevno razstavo z naslovom Stara Sava včeraj, danes in jutri. Avtorja razstave Nataša kokošinek iz Muzeja JUBILEJNI KONCERT Kranj - Pihalni orkester občine Kranj bo svojo 95-letnico delovanja proslavil s slavnostnim koncertom in sicer v soboto, 24. aprila, ob 20.15 v dvorani Kina Center Kranj. Petinštiridesetčlanski orkester, ki ga vodi dirigent Branko Markič, je za to priložnost pripravil poseben program. Koncert obsega simfonijo v c-duru Francoisa J. Gosseca, koncert za trobento v es-duru Johanna N. Hummla s solistom na trobenti Stankom Praprotnikom, tremi Madžarskimi plesi Johannesa Brahm-sa, ter za zaključek Italijanski Capriccio Petra I. Cajkovskega. Pihalni orkester občine Kranj ima vsako leto celo vrsto nastopov, okoli sto, med temi je gotovo najbolj znan vsakoletni novoletni koncert. Lanskega decembra so kranjski godbeniki pripravili kranjskim ljubiteljem njihovih nastopov že deseto glasbeno prireditev ob novem letu. Za posebne priložnosti pa se h kranjskim godbenikom vedno radi vračajo tudi poklicni glasbeniki, ki so nekdaj redno igrali v tem ansamblu: zato je koncerte Pihalnega orkestra mogoče dopolniti tudi s kvalitetnimi solističnimi nastopi. Na tokratnem slavnostnem koncertu bo nastopil tudi znani glasbenik trobentač Stanko Praprotnik. RAZSTAVA ILUSTRACIJ V knjižnici Ivana Tavčarja v Škof ji I oki so ob 70-letnici slikarke Rože Piščanec odprli razstavo njenih ilustracij. Adakemska slikarka Roža Piščanec praznuje svoj življenjski jubilej z razstavo ilustracij za otroke, likovne zvrsti, ki ji je posvetila največ svoje ustvar jalne energije in v kateri je dosegla največ javnega priznanja. Njeno ilustratorsko delo je namenjeno predvsem manjšim otrokom. Temu namenu se prilagaja slog slikarkinih lluitfl cij: jasna kompozicija vkljub bogati pripovednosti podob, obilje natančno opazovanih podrobnosti vkljub prelinjeni stilizaciji "realističnih" motivov, tople skladne barve in raznolike teksture, ki predstavljajo vzorec različnih materialov (trave, listnate drevesne krošnje, lubja, peska itd). Njene ilustracije so včasih črno-bele, še večkrat M barvaste slikani ce Roža Piščanec pripada zna- meniti slovenski umetniški generaciji "pravljičark", ki se ni uveljavila samo v domovini, ampak tudi po svetu. Tako jc od njenih 18 ilustriranih knjig izšlo kar sedem v prevodih v tuje |e/ike /.i svoje delo je dobila tudi več nagrad in priznanj. Njena umetniška ustvarjalnost seveda ni omejena samo na ilustracije Poleg odličnih oljnatih slik in akvarelov se je največ posvečala še risbi. V njenem ilustratorskem delu so se uveljavile prav njene velike ms,trske sposobnosti Roža Piščanec je bila pred Upokojitvijo tudi odlična liko vna pedagoginja, ena izmed tistih, ki so uveljavljali lodobno likovno VZgOJO v slovenskih šolah. Njeno vzorno pedagoško delo jo je sicer oviralo, da ni Jesenice in Silvo Mirtič, absolvent etnologije, bosta za predstavitev uporabila vzhodni, neobnovljeni in zapuščani del Ruardove graščine, da bi tako še poudarila sedanje stanje vseh muzejskih objektov na Savi. "Razstava bo razdeljena na tri časovne dele," je razložila načrt predstavitve zgodovinarka Nataša Kokošinek. "V prvem delu bo predstavljena študijska obdelava franciscejske-ga katastra iz leta 1826 in kasnejši razvoj naselja Sava. Silvo MirtiČ izdeluje diplomsko nalogo o Stari Savi, odkril je marsikaj zanimivega, muzealci pa bomo iz že doslej zbranega gradiva dopolnili podobo razvoja fužine, jedra, okoli katerega je nastalo naselje. Le-to bo predstavljeno posebej, tudi z maketami, ki sta sicer sestavni del stalne rudarsko železarske zbirke - to sta maketa Stare Save iz leta 1868 in maketa plavža. Drugi del razstave, ki se nanaša na današnje stanje, bo modernejše zastavljen. Tu sva upoštevala tudi ideje Vlada Knifica z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj in Tadeja Brateta iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Slovenije - oh predstavljenem dokumentarnem in fotografskem gradivu o današnjem stanju Stare Save bo vključen tudi ogled teh objektov in območja 'v živo". RaZ' stavo bo zaključila predstavitev idej o bodoči ureditvi in obnovi Stare Save, priložnost predlagati kakšno novo rešitev pa bodo imeli tudi obiskovale-Tako pripravljena razstava bo sestavni del stalne razstave o zgodovini Jesenic, ki bo kasneje na ogled v galerijskih prostorih Kosove graščine." Trenutno je v Kosovi graščin' na ogled razstava Revitalizacij* industrijskih objektov, na kater' je predstavljena vrsta zamisli-tudi nagrajenih na natečajih &°~ ma in v tujini. Razstavljaj01 Branka Smodiš, Špela Kuhar i" Bogdan Zupan. Na razstavi je vrsta idej, ki bi lahko pomagaj uresničiti zamisel o vključit*1 opuščenih industrijskih objektov na Savi v kulturno okolje Muze* ja Jesenice in tudi mesta Jeseni' ce. V Muzeju Jesenice ne dvomijo, da se lahko nekdanji "|" dustrijski objekti vključijo V t}' vljenje mesta, ne pa da bi j'JJ prepustili propadu. Na pred kratkim objavljen razpis o namembnosti nekdanjega stanovanjskega objekta na Savi - kasarne, so prišle tri ponudbe, °o katerih sta zanimivi kar dve-idejnem načrtu je predvideno, naj bi v prostorih kasarne P0' leg vsega drugega dobila svo)e prostore tudi jeseniška Glasbe' na šola. Da se je vendarle g'c' de obnove Stare Save začel premikati, pove tudi to, da je j* republiškega proračuna za ku ' turo letos za obnovo kasarn na Stari Savi namenjenih m'"' jon tolarjev. • Lea Mencing*r Konec minulega tedna so v galeriji Prešernove hiše odprli ra,s!*t(t dveh akademskih slikark: s slikami in grafikami se predstav J Petra Vari - Simončič in Zora Stančič iz Ljubljane. V Pr°J ^ , Mestne hiše pa je svojo likovno ustvarjalnost - slike in Kr . „ -predsatvila akad. slikarka Maja Dolores Šubic i/ škofje ' <,K ' Foto: Gorazd Šinik mogla posvetiti vsega svojega časa in vseh energij za likovno uslvarianje. veiulai pa ni mo glo vplivati na njegovo kvaliteto. V njenem delu ni nihanja me ...jd bolj ah manj "»P^jj* rezultati Vse Cesar se K , jc ustvarila z veliko »'ti* lVof vis*; nostjo in na neprekinjen" $ ki ravni. Alenka <»*r GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Škofjeloški Tehnik ima že 70 odstotkov zasebne gradnje Gradbeniški kruh je vse bolj trd Za gradbenike je dela vse manj, zato so se pri Tehniku odločili, da se Skofja Loka, 16. aprila - Konkurenca je izredno ostra, saj vsi računamo, da bomo preživeli in tako seveda tudi ravnamo, prav, direktor škofjeloškega Tehnika Ivan Torkar. Zato pri Tehniku danes vzamejo vsako delo, tudi še tako drobno zasebno gradnjo ali popravilo. Letošjo zimo so biH prvič na prisilnem dopustu saj gradenj pozimi praktično ni, zato se nameravajo podati tudi na tuje, v sodelovanju s podjetji, ki imajo izkušnje pri gradnjah v tujim. "Kriza v gradbeništvu je tako "Je za ta stanovanja ka£ zanima-ostra, da Tehnik vzame vsako, še njo, koliko bodo stala?" tako majhno zasebno gradnjo ali poprovih?" "Kriza seveda ni šla mimo °as, že pred leti smo se usmerili na manjše, zlasti privatne gradnje, ki danes predstavljajo že 70 odstotkov našega dela. Zaradi manjših gradbišč se srečujemo z novimi problemi, zaradi razdrobljenosti je potreben drugačen organizacijski Pristop, nanj se počasi navaj-BK>. Največji problem pa je, da Vsebniki čez zimo ne gradijo, začno šele spomladi. Delamo Pa seveda po realno bistveno nižjih cenah, saj bi bili sicer brez dela. "Javilo se je že veliko kupcev, seveda je to šele prvi, informativni val, mnogi računajo na posojila, seveda pa jim ugodnejših kot banka ne moremo dati. Izhodiščna cena je 1.450 mark za površinski meter, popusti bodo seveda odvisna od plačila. Zanimivo pa je, da se mnogi zanimajo za večja stanovanja, saj so komunalno opremljene parcele danes zelo drage, nakar jih čaka še gradnja." "Pravijo, da je Tehnik tudi do 30 odstotkov cenejši in da to ne gre "o račun kvalitete?" "Ce hočemo dobiti posel, se moramo prilagoditi najnižji ceni, ki jo nekdo ponudi, takšne So pač tržne razmere. Danes in-yestitorji za vsako, tudi najmanjše delo, zberejo veliko ponudb. Skofja Loka je bila v Preteklosti v gradbenem smislu dokaj zaprta, zato poskušajo mnogi priti na trg, prihajajo pa seveda z bistveno nižjimi cenami in temu se moramo prilagajati, sicer posla ne dobimo. Ne 'e Pri gradnjah, tudi pri prodaji betonskih izdelkov, peskov, betona itd se prilagajamo konku-rcnci in nižji kupni moči. Ponudba je pač večja od povpra-*evanja in temu se moramo pri- agajati, sicer bi ostali brez dela." * 'Škofji Loki je bilo včasih veli-*° stanovanjske gradnje?" "Zdaj tudi stanovanjske gradnje ni, obnavljamo le sta-Jpvanjski blok na Kamnitniku, *' Je naša last. V njem so včasih stanovali samski delavci, zdaj •Jjn ni več, zato smo se odločili, JJJ blok obnovimo in stanovanja prodamo. Sicer pa stano-, njske gradnje ni in je kmalu Uidinebo." "V industriji gradenj praktično ni več?" "Nekaj gradi le Termo, kjer gre za izboljšanje, tudi v ekološkem smislu. V investicijo gre s sodelovanjem tujega partnerja Gorenjska predilnica, drugega pa ni. Za Tehnik je v Škofji Loki absolutno premalo dela." "Kaj pa drugod?" "Krog smo zelo razširili, delamo v Ljubljani, nekaj v Kranju, v Medvodah. Pripravljamo pa se na delo v tujini, kamor doslej nismo odhajali, dogovarjamo se s podjetjih, ki takšne izkušnje ima, saj bi samostojno težko začeli." "Vse več se oglašajo ljudje, tudi za manjše gradnje, v primerjavi s popoldanskimi' zidarji je vaša prednost garancija za delo, ki ga opravite?" Veliko jih prihaja, za najrazličnejša dela, tudi svetujemo jim, naredimo nezahtevne projekte, sicer pa prevzamemo tudi inženiring in naredimo vse, do tretje faze ali do ključa v roke, če se kdo tako odloči. Seveda za vse, tudi za podizvajalce, ki jih sami poiščemo, garantiramo po zakonu o graditvi objektov, kar ni preprosta stvar. Nekaj tudi stane, sami moramo imeti vse ateste, izvedenska mnenja pooblaščenih institucij pa niso zastonj. Ključni problem poslovanja so stroški." "Kakšne so cene gradbenega materiala?" "Lani so naraščale hitreje od inflacije, na eni strani nas pritiskajo vhodne cene, na drugi cene na trgu, zato so stroški velik problem." "Koliko je zdaj v Tehniku zaposlenih?" "Ob koncu marca 393. Lani smo zaposlenost zmanjšali za 40 ljudi, ki so odšli predvsem v pokoj, po sistemu presežkov nismo odpuščali. Raznovrstnost je trenutno naša prednost, poleg gradbene operative imamo tesarsko delavnico, proizvodnjo betonskih izdelkov, be-tonarno, strojni park, ključavničarsko delavnico, vodoinstalatersko, stavbne kleparje. Zmanjšati nameravamo režijo, ki naj bi imela 25-odstotni delež, v mislih imamo seveda vso režijo, od delovodij, skladiščnikov do tehničnega kadra in uprave, ki ima zdaj v režiji približno polovični delež. Trg je krut, neusmiljen, ceno diktira trg, z njo moraš preživeti ali ne, milosti ni, zato moramo rezerve iskati tudi znotraj podjetja." "Kolikšne so plače?" "Zavedam se, da so nizke, povprečje trenutno znaša 33 tisoč tolarjev. Vendar pa lahko rečem, da smo jih doslej redno izplačevali in blokirani nismo bili. Težave imamo z zimsko sezono, ko je dela več, pa so roki kratki. Tako smo morali ta mesec delavnik celo podaljšati, pozimi pa so bili naši delavci prvič na čakanju. Okrepili smo komercialo, vendar je konkurenca na trgu izredno ostra, vsi podajo tudi na tuje. računamo, da bomo preživeli." "Obetov za gradbenike pri sedanji ekonomski politiki še ni?" "Krizno obdobje bo potrebno nekako preživeti, saj naj bi do investicij, zlasti infrastrukturnih, v Sloveniji le prišlo. Tudi pri stanovanjski gradnji se bo moralo kaj spremeniti, saj je kljub krizi povpraševanje že večje, oglašajo se nam predvsem kupci, ki želijo večja stanovanja, namesto da bi gradili hiše." "Jezero v Tehnikovi gramozni jami na Sorskem polju v Retečah je postalo divje kopališče, kako bo tam letos?" "Problem je v tem, ker tam kopanje in drsanje ni zavarovano, občinski odlok o prepovedi kopanja ne velja več, sicer pa ga tako nihče ni spoštoval. Problematično je zlasti točenje alkoholnih pijač, vsaj to bi morali kontrolirati, da se ne zgodi kakšna nesreča. Na nedavnem sestanku smo ugotavljali, da ni druge možnosti, kot da še enkrat sklicem sestanek z lastniki okoliških parcel - saj so naše Je parcele pod vodo - in da poskušamo nekako zavarovati dostop vsaj za avtomobile, saj druge možnosti praktično nimamo, ograja ne pride v po-štev, tudi na polje ne sodi. Vodnogospodarski institut in Ljubljanski zavod za ohranjanje kulturne in naravne dediščine pripravljata program sanacije, ki pa bo dolgoročen in vprašanje je, kdaj bo uresničen." "Kakšno vsebino bo imel?" "Naredili naj bi prostor za poučevanje otrok v naravi, v smislu naravno zaščitenega prostora, kjer naj bi gojili živali, vzpostavili naravno ravnotežje. Ugotavljajo, da se že zdaj naselile nekatere živali, jezero je postalo počivališče ptic selivk." "Torej ne razmišljajo o turizmu?" "O tem bi morala razmišljati občine, kar pa zaenkrat ne. Varuhi naravne dediščine pa temu nasprotujejo, pravijo, da naj bi vzpostavili naravno povezavo z Zbiljskim in Mavči-škim jezerom, predvsem kot počivališče za ptice selivke." • M. Volčjak £ari aejavnost nekdanje Vatrostalne že dolgo ni več dela Vatrostalna na tri nove firme palice, 19. aprila - Z izgubo jugoslovanskega trga, predvsem pa s je|ten,bnim /nižanjem proizvodnje in novo tehnologijo v slovenskih pr()/arn,,b, so Vatrostalci izgubili delo. Domove v najem, zaradi ''n? *'nwv s plačili storitev in kompenzacijskimi posli pa tudi na n|cah odpirajo akcijsko trgovino s tekstilom in kristalom. te>.yairostalne Jesenice že kar nekaj časa ni več. Zaradi znanih b0 : /e|e/arnah in predelovalni industriji, predvsem pa z izgu- bl0|(j^os!OVanskega trga, jc bilo podjetje v nenehnih težavah in z p0s| a.nim žiro računom. Domala polovica od približno 400 zatajo T Se Je m°rala ali upokojiti ali kako drugače oditi, saj za $«J2?1'no.8osti inženiringa in trgovine za gradbeništvo. V tem de- Sain°Ve/u'e'° s Švicarsko firmo. itiC(j . J reorgani/.acija še ni končana in tudi medsebojni odnosi V.itr^'1"1 tremi firmami še niso dokončno dorečeni. Nekdanji n° sreč*1'0' mr/''cno "Sčejo primeren trg, na katerem pa se neneh-ticr, PrUjtjJO s Pr»blemi plačevanja storitev. Leta 1990 so, na pri-n'Ji in e£ dali obseg in stanje vseh toplotnih agregatov v Slove triih uKr d' kar I M) firm. Ko so lani preverjali, koliko toplo-Slc<>raJ o *|,,OV ^e Se v Sloveniji, so Prišli do ugotovitve, da jih je 'n ustav ,°VicamanJ " kot Pos,edica izjemnega padca industrije iunalni«k proi/v°dnje. Ker so se prepričali sami in podatke ra-V°dnje v V sp,v"iljuli, ocenjujejo, ejav Vc^J'< kot nam pripovedujejo uradni podatki. S° tako k°St ^'rme 'deoterm je vezana na bazno industrijo, kjer Uravnav?' povs°d problemi s plačili, saj jim večina partnerjev ,0v'ne n,Va st°ritve i/ključno le s kompenzacijskimi posli. Ker go-n'la SVoi',4SO sc °dločili, tla tako. kot jc Vatrostalna v (ehu name- S političnim lobiranjem bi obrtniki lažje uspevali Bodo obrtniki tretjič "izgubili" kaščo Skofja Loka, 15. aprila - Na skupščini Obrtne zbornice Škofja Loka so največ govorili o kašči, kjer bi obrtniki radi pridobili nove poslovne prostore, razmišljajo tudi o banki. Vendar že dva poskusa v preteklosti nista uspela, zato se boje, da bodo kaščo "izgubili" še tretjič, saj se je občinski izvršni svet odločil za javni razpis, kar obrtniki razumejo tudi kot zavračanje njihove pobude. V Obrtno zbornico Skofja Loka je bilo ob koncu lanskega leta vključenih 673 rednih obrtnikov, 129 popoldancev in 13 podjetnikov, skupaj torej 815. Lansko delo, ki gaje na skupščini predstavil predsednik Andrej Karlin, so dobro ocenili, zlasti najnovejše vključevanje v informacijski sistem Info Handy, v okviru katerega imajo že instalirano borzo ponudbe in povpraševanja. Tudi sicer postajajo računalniki pri poslovanju s tujino nujnost, saj tujci kot pogoj že postavljajo računalniško pošto, je dejal Peter Ažman. Pn razreševanju problemov obrtnikov bi bili uspešnejši, če bi delovali v okviru močne politične stranke ali spretno lobirali, kakor to počno kmetje, je dejal Milan Hafner. Kot najbolj ilustrativen primer tega so navedli problematiko zamudnih obresti. Največ besed pa je bilo na skupščini izrečenih o kašči, obnovljenem kulturnozgodovinskem spomeniku, v katerem bi tudi obrtniki radi pridobili poslovne prostore. Kaščo smo v preteklosti "izgubili" že dvakrat, zdaj smo tretjič dali železo v ogenj, vendar se bojimo, da jo bomo izgubili še tretjič, je dejal Franc Sifrer. l/vršni svet namreč ni sprejel njihove podude, da v ureditev kašče vlože 6,5 milijona tolarjev in tako v pritličju in kleti pridobe nove poslovne prostore, kaščo pa priključijo na ogrevanje obrtniškega doma, temveč sc je odločil za javni razpis. Podobno neuspešni so bili lani pri ustanovitvi občinskega sklada za razvoj drobnega gospodarstva, ki bi ga obrtniki še kako potrebovali, saj je težko z zastarelo tehnologijo prodreti za zahodne trge. Denarja ni, zato so to pobožne želje, v občinskem proračunu je letos za drobno gospodarstvo predvidenih le 5 milijonov tolarjev, sklada pa verjetno ne bo, dokler ne dorečena lokalna uprava, jc dejal Peter Ažman Vendar pa bi si s skladom lahko pomagali sami, če bi ga ustanovili kot delničarji, škofjeloški obrtniki pa razmišljajo tudi o svoji hranilnici. • M. V. Prvomajske počitnice ali "tipanje" pred sezono Najdražje v toplicah Kranj, 19. aprila - Velikonočne in prvomajske praznike ponavadi izkoristimo tudi zato, da začnemo premišljevati o poletnih počitnicah. Tisti, ki pa so sklenili, da ne bodo čakali na počitnice, si bodo prihodnji teden (ob podaljšanju praznikov) že lahko privoščili dopuste ob morju, v zdraviliščih ali na Gorenjskem, zelo bogati pa so programi agencij za izlete in počitnice v tujini. Za prvomajske počitnice ob slovenski obali bo morala štiričlanska družina (dva odrasla, otrok do desetega leta in otrok star nad deset let) v hotelu B kategorije za tedenski polpenzion (od 25. aprila do 2. maja) odšteti okoli tisoč nemških mark oziroma nekaj več kot 60 tisoč tolarjev. Na Gorenjskem, naprimer v Bohinju, bo za enake storitve v večini hotelov treba plačati okrog 300 nemških mark več, ob hrvaškem morju, naprimer v Rovinju, pa bo bivanje za takšno štiričlansko družino okrog 700 nemških mark. Če prelistamo kataloge, ki so jih izdale turistične agencije, bo doma najdražje v toplicah, saj bo za teden bivanja v večini hotelov B kategorije treba za polpenzion na osebo odšteti od 300 do 500 mark, kar ob popustih za otroke (večina so 30-odstotni) pomeni, da bo morala štiričlanska družina plačati okrog 100 tisoč tolarjev. Cene izletov in počitnic v tujini so v veliki meri odvisne od načina potovanja in oddaljenosti, saj so najcenejši izleti z avtobusom za teden dni okrog 500 nemških mark, najdražji z letalom pa tudi krepko čez tisoč mark na osebo. Poleg hotelskih nastanitev so v agencijah pripravili tudi ponudbo za tiste, ki imajo radi nenavadne počitnice, naprimer počitnice na ranču, počitnice za mlade, teniške počitnice.... Skratka, kdor si hoče poiskati počitniški kraj "za pokušino", ima dosti možnosti, od debeline denarnice pa je odvisno, kaj si bo izbral. V agencijah so povedali, da je nekaj izletov in počitnic že prodanih, za večino pa še sprejemajo rezervacije. Zlasti poceni so nekatere posebne ponudbe hrvaških hotelov, Gorenjci pa menda malce z nezaupanjem hodimo prek sosednje meje, čeprav do sedaj v nobenem od hotelov, kjer imajo naše agencije zakupljene sobe, ni bilo nikakršnih težav. • V. Stanovnik Informacije območne gospodarske zbornice Ministrstvo za šolstvo in šport - Zavod R Slovenije za šolstvo in šport organizirata seminar za delavce v obrti in v podjetjih, ki vodijo del praktičnega pouka za učence poklicnih šol. Seminar bo potekal v dveh delih in-sicer: 23. in 24. aprila 1993 ter 7. in 8. maja 1993 v Hotelu Jelovica na Bledu. Trajal bo 32 ur. Opravljen seminar bo v predhodnem obdobju, dokler še ni uveljavljenega mojstrskega izpita, veljal kot nimimalni pogoj za izpolnjevanje pogojev za izobraževalce v obrti in podjetjih, ki izvajajo del praktičnega usposabljanja učencev poklicnih šol. Prijave se pošljejo do 20. aprila na Zavod R Slovenije za šolstvo in šport, Ljubljana, Poljanska c. 22. Za morebitne informacije kličite na Zavod R Slovenije za šolstvo in šport, telefon 061/133-266, interna 50, ga. Irena KOMAC. Seminar o lastninjenju Skofja Loka, april - V klubu gorenjskih direktorjev bodo v četrtek, 22. aprila, govorili o lastninjenju, tej vse bolj vroči temi pa bo posvečen tudi seminar, ki bo v petek, 23. aprila, potekal v hotelu Transturist v Škofji Loki. Med gorenjske direktorje v Klubu Dvor v Preddvoru tokrat prišel državni sekretar Tone Rop in spregovoril o problematiki lastninjenja. Namenjen pa jim je tudi petkov seminar. Na njem bosta sodelovala prof. dr. Ivan Turk, vodilna avtoriteta na področju vrednotenja podjetij in Romana Logar, generalna direktorica SDK Slovenije, ki je odgovorna za izvedbo revizij v podjetij. Emil Milan Pintar pa bo uvodoma predstavil spremembe zakona o lastninjenju. GLAS Na podlagi Pravilnika o podeljevanju priznanj INOVATOR LETA in nagrad za pomembne inovacijske dosežke. Odbor za raziskovalno dejavnost pri Izvršnem svetu SO Radovljica objavlja RAZPIS ZA DOSEŽKE NA PODROČJU INOVATORSTVA V OBČINI RADOVLJICA Natečaj velja za dosežke, ki jim je bila v letu 1992 priznana pravica do nadomestila in še niso bili prijavljeni na razpis za priznanja INOVATOR LETA v preteklih letih. PRIJAVA MORA VSEBOVATI: 1. osebne podatke kandidata (ime in priimek, naslov, poklic, zaposlitev) 2. opis inovacije in čas nastanka inovacije 3. podatke za vrednotenje inovacije a. višina prihranka oz. povečanja dohodka, ki ga daje inovacija v enem letu b. uporabnost dosežka (v enem ali več podjetjih, na enem ali več delovnih mestih) c. izvirnost in pogoji nastanka Za nagrado so lahko predlagani tudi kandidati, katerih inovacije ni možno vrednotiti po navedenih kriterijih, vendar pa so večletni inovatorji. Priznanje INOVATOR LETA prejme vsakdo, ki pridobi patentno listino. Kandidata za priznanje in nagrado lahko prijavijo strokovne službe podjetij, direktorji, posamezniki, druge organizacije in ustanove. Prijave pošljite na naslov: OBČINA RADOVLJICA, Odbor za raziskovalne dejavnost, Radovljica, Gorenjska 19, do vključno 30. aprila 1993. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Nov avtosalon servisa Kadivec Šenčur, 16. aprila - V j5etek je Servis Subaru Hyundai Kadivec v Šenčurju slovesno odprl nov avtosalon za vozila Hvundai in Subaru. Lastnik Janez Kadivec je v objekt vložil skoraj pet milijonov tolarjev. Pri Kadivčevih imajo servis sicer že od leta 1987, najprej so popravljali subaruje, tri leta kasneje se je pridružil še hvundai. Tako bodo zdaj poleg servisnih in avtokleparskih storitev tudi uradno prodajali nova vozila hyundai in subaru, s tem pa tudi zaokrožili celoto prodajnih in poprodajnih aktivnosti. Janez Kadivec poleg kvalitenih storitev obljublja tudi ugodne plačilne pogoje za nakup vozil. • M. G. Avtomobilska novica Opel: Na tovarniških poligonih že preizkušajo pomlajeno ome-go, ki bo v novi podobi na voljo prihodnje leto. Po novem bo ornega imela bolj zaobljene linije, ostanejo pa zadnji pogon, vzdolžno nameščen motor in 2,7-metrska medosna razdalja. Vgrajevali bodo tudi 2,5-litrski V6 motor, znan iz vectre. • M. G. Na Gorenjskem ni pooblaščenih organizacij Po homologacijo v Ljubljano Pred tremi tedni je začela v Sloveniji veljati Odredba o homologa-ciji vozil. Med spremembami je najpomembnejša obvezno potrdilo, da posamezno vozilo ustreza vsem predpisom, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Ministrstvo za znanost in tehnologijo poudarja, da s postopkom homologacije uvoz ni omejen, gre le za zagotavljanje spoštovanja predpisov. Glede mnenja, da bi morali priznati homologacijo vozil narejenih v državah Evropske skupnosti oziroma EF-TE, ministrstvo odgovarja, da priznava vse homologacije posameznih delov, sklopov oziroma sistemov. Homologacija v Sloveniji pravzaprav pomeni le identifikacijo posameznega vozila, ker proizvajalci za posamezne trge vozila različno opremljajo. Mnogo več težav je pri uvozu rabljenih vozil. Preverjanje ustreznosti mora opraviti vsako vozilo, kar seveda povzroča precej velike stroške. Kljub navidezni liberalizaciji uvoza rabljenih vozil kakšnega posebnega navala za zdaj ni, ker je poleg visokih stroškov homologiranja vlada kar krepko obdavčila takšen uvoz. Med desetimi pooblaščenimi organizacijami, ki lahko opravljajo homologacijske preglede, ni niti ene na Gorenjskem, tako da bodo morali uvozniki, ki posamično uvžajo vozila po homolo-gacijska potrdila v Ljubljano. • M. G. 1 NOVI TRGOVINI music shop & ELEKTRON TITOVTRGII.ŠK. LOKA NUDIMO PO UGODNIH CENAH • CD PLOŠČE (domača in tuja glasba) • AUDIO KASETE VIDEO KASETE POSTER ZASTAVE POSTERJE SINT1SAJZERJE (raznih velikosti) MOŽNOST PLAČILA NA DVA OBROKA • ROČNE URE od 1200 SIT dalje •STENSKE IN NAMIZNE URE • STOLPE IN VIDEOREKORDERJE • ELEKTRONIKO IN ELEKTROMATERIAL UGODNI NAČINI PLAČILA delovni čas: od 9. do 19. ure sobotaod9. do 13. ure Informacije: It 064/620-842 Izšel katalog Slovenska kakovost Prvi slovenski poslovni katalog Ljubljana, 15. aprila - V četrtek so predstavniki Gospodarskega vestnika in Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem uradno predstavili katalog Slovenska kakovost 92, ki je prva tovrstna publikacija v Sloveniji in zato za zdaj edini pripomoček pri uveljavljanju slovenskih izdelkov doma in v tujini. Sehr geehrte Damen und Herren! M ur*ir J'i if*i1fiir^tilAtii-t- %JmMNi »ImIm n* N- , .fy, ■krt*«- jTiilMiiMiLijIfiiul trn • Jw ttm ki» v.-*-,-,«, !*■ >«-.>**>t**»* lWH.n ^«M^lMm|hMUta«f|lv«mMMi«aAapMbli ■ Met voihegemk' Katohg Ovouiat envorben boben 0*e Pvbhko bon /V oV ei>le. do lAe Aition ovth erst von eiete Reoeln boben Und wos nt dm 2W t*e*r Beimfbungefi? Dos blove, gplderte umi grvne Če*chen 50 *o* dem Kovkf* dobe*m imd m Ati\iorhi sdxm ovi den etilen Bk i vetmttt&n dob* « w b um oV ttf#hrn t>t> /v hix bston^mH bwoSm Kotile*n vbcaR avi de* Weli enr^nh' Bn tef/t ifttof tie* WeH vod ovth nebi n. Hmm e*n fon*)*' hatle fW Gtimde JM0M SA*** Minister dr. Davorin Kračun je ob predstavitvi dejal, da so takšni projekti potrebni za ekonomsko preživetje Slovenije in tudi pri navezovanju stikov s tujimi gospodarskimi partnerji. Zato vlada ob aktivnostih, ki jih navezuje z EGS in EFTO, podpira ocenjevanja slovenskih izdelkov in tudi takšne kataloge. Direktor PPC Gorenjski sejem Franc Ekar je izrazil zadovoljstvo ob kvalitetnem katalogu, ki je narejen po mednarodnih standardih, hkrati pa se zavedajo, da bo treba nekatere stvari še dopolniti in popraviti. Besedilo v katalogu je poleg slovenščine še v nemščini in angleščini, v njem pa so navedeni vsi dobitniki znakov SQ, ki so bili podeljeni na sejmu Slovenski proizvod - Slovenska kakovost. Podjetja, ki so tudi finančno podprla izdajo te izredno kvalitetno in pregledno narejene publikacije so predstavljeni tudi širše, vsako izmed njih pa bo brezplačno dobilo deset izvodov. Del katalogov bo za svoje potrebe odkupila tudi vlada, sicer pa naj bi v prodaji en izvod stal približno 350 tolarjev. Katalog dobitnikov znakov SQ za leto 1993 naj bi izšel najkasneje do letošnjega 15. decembra. # M. G. UGODEN NAKUP PREMOGA! TftfiOVUC kosi - kock« - orth VCICNJC kosi - kocko in kosi * V zalogi je tudi dovolj drugih kvalitetnih (uvoženih) vrst premoga. * Za vse to vam nudimo plačilo s čeki na dva ali tri obroke. * Za količine nad štiri tone ali več Vam odobrimo 10 % POPUST. VCSUIMO S€ VRŠCGA OBISKA Ril KUCA! Se priporoča Trgovina "KGM" JANEZ KALAN, Zapoge 3/d tel.: (061)823-609,824-424 AVTOTRADE d.o.o, KRANJ, Ljubljanska 22, tel. 223-710 CENE DO REGISTRACIJE: Lada Samara od 10.330 DEM Lada Karavan 9.630 DEM Lada Niva 4x4 12.380 DEM Kredit v višini 10 plač brez pologa. Pet let garancije na pločevino SEJEM INFORMATIKA Ostanite v toku! NE ZAMUDITE, SLOVENSKE PREMIERE SVETOVNIH NOVOSTI RAČUNALNIŠTVA TEDNE ZA IN BIRO OPREME LE TRI ■ . MIDNARODNI SIJIM IN PO IIM ATI KI MEDNARODNI SEJEM ROBOTIZACIJE IN AVTOMATIZACIJE: ROBOTIKA 20. do 23. april 1993, od 10. do 19. ure na ljubljanskem sejmišču PODROČJA C • B I T - O M I Aji LJUBLJANSKI SEJEM Koliko za pujske Pregled s sejmišč, na katerih prodajajo tudi prašiče in pujske, je dober cenovni barometer. Na sejmišču na Ižanski cesti 303 v Ljubljani so pujske, težke do 30 kilogramov, ponujali po 8.000 tolarjev, v Šentjerneju so težke od 18 do 30 kilogramov prodajali po 300 tolarjev za kilogram, po takšni ceni tudi v Novem mestu, medtem ko se je cena na brežiškem sejmišču "sukala" od 270 do 300 tolarjev za kilogram. Kmetijski pridelki na tržnicah Krompir: na tržnicah v večjih slovenskih mestih ga prodajajo po 35 do 60 tolarjev za kilogram, na kranjski, na primer, po 40 tolarjev. Jabolka: v Kranju je za kilogram treba odšteti že malce več kot eno nemško marko - 70 tolarjev. Zelje: na večini slovenskih tržnic (tudi na kranjski) ga ponujajo po 100 tolarjev za kilogram, ponekod pa tudi po 160 tolarjev. Fižol: med cenami so velike razlike - v Murski Soboti ga je mogoče dobiti že po 125 tolarjev za kilogram, v Celju, Novi Gorici in Mariboru je cena 200 tolarjev, na kranjski tržnici 160. Jajca - na večini tržnic jih prodajajo po 11 ali 12 tolarjev, na novo-goriški, na primer, pa kar po 20 tolarjev. Cene v zadružnih trgovinah Cene semen in zaščitnih sredstev v poslovalnici kmetijske zadruge Cerklje v Šenčurju na Kranjski cesti 2: Semena: * travna mešanica travnik 2 700 * travna mešanica opatija 509 travna mešanica tivoli 566 * črna detelja 700 * bela detelja 770 * lucerna * mnogocv. Ijuljka tetraflorum 452 * perčzijska detelja * krmna pesa brigadir 406 * jara grašica Sredstva za varstvo rastlin: * prohelan * ridomil MZ * cuprablau Z * aniten MPD 1.105 1.968 441 1.431 * antracol 1.178 * ciram 858 * primextra 1.325 * ditan M-45 1.258 * modra galica 187 Vse cene so s prometnim davkom. Seno - 15 do 16 SIT/kg Lanska suša, ki je tudi na gorenjskih kmetijah "pokosila" precej trave, zdaj kaže najostrejše zobe Zaloge sena so pošle in marsikje so se morali odločiti za nakup. Tudi mi smo pokukali v časopisne oglase, opazili, da je ponudba sena kar precejšnja, in zvedeli, da je za kilogram treba odšteti od 15 do 16 tolarjev. Javno podjetje KOMUNALA RADOVLJICA, p.o. Ljubljanska 27 64240 Radovljica vabi k sodelovanju 1. DIPL. ING. GRADBENIŠTVA 2. DIPL. ING. GEODEZIJE Od kandidatov pričakujemo, da imajo poleg strokovne izobrazbe, delovne izkušnje in znanja enega tujega jezika. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo do 30. 4. 1993 na naslov: Komunala Radovljica, Ljubljanska 27, Radovljica. GOLF - Podjetje za marketing In usposabljanje voznikov Kranj, d.o.o., Planina 3 AVTO ŠOLA GOLF - VAŠA POT DO USPEHA vam nudi celotni program do izpita na obročno odplačevanje BREZ OBRESTII Za vas organiziramo: 1 Tečaje CPP v dopoldanskem in popoldanskem času 2. Vožnja najmanj trikrat tedensko 3. Vožnja na vozilu GOLF JX diesel ali CITROEN AX 4. Upoštevanje želja kandidatov glede začetka in konca opravljanja vožnje Za vas zmoremo še več!! Prepričajte se in nas pokličite po tel 064/324-767 ali 323-171 int. 45 vsak dan od 8 do 12 ure in od 15. do 17 30 ure. GOLF KRANJ razpisuje prosta dela in naloge INŠTRUKTORJA oz. INŠTRUKTORICE "B" kategorije za redno in honorarno - pogodbeno del. razmerje Pogoji: 1 Opravljen inštruktorski izpit 2 Aktivno znanje slovenskega jezika 3. Veselje do opravljanja dela voz. inštruktor 4. Zaželeno poznavanje vozila GOLF YXD Kandidati naj prijave z dokazili pošljejo na naslov GOLF KRANJ, PC Planina 3 s pripisom "ZA DELOVNO RAZMEFtJ^ Vsi kandidati bodo o odločitvi komisije obveščeni po pošl» v r 30 dni po objavi razpisa ^^^^^ Topleje bo! Nad zračnega pritiska. Vremeno—.---- danes, torek, obetajo zmerno do pr oblačno, v sredo pa sončno in toplo LUMiri€ SPR€M€MB€ V četrtek, 22. aprila, bo ob 00.49 uri mlaj. Ker se luna spremeni popolnoa, nam Herschlov vremenski ključ napoveduje lepo vreme. lUžno Evropo je območje visokega »si o vri nam za retežno vreme. KRATKA Afere ljudi ne zanimajo techno FOTO HI-FI VIDEO Ljubljanska 1, KRANJ tel.-fax.: 064/221-112 /za hotelom Jelen/ Ras je, stare razglednice so res lahko dragocen spomin in ^di svojevrsten zgodovinski dokument. Gospa Minka Le-9at iz Mojstrane, ki v spremnem pismu piše, da pri svojih 94 letih še vedno rada prebira naš časopis, nam je prijazno Poslala celo kopico razglednic iz časa prve svetovne vojne ir> po njej, ko so se naši fantje borili za severno mejo. Veliko kartic je s pokrajinskim motivom npr. Judenburg, Admont, Zeltvveg, Praga, Maribor, Ljubljana, Celovec, precej pa jih je tudi razpoloženjskih. Iz njih si lahko ustvarimo vsaj približno sliko, koliko krajev so fantje obredli, v kakšnem pomanjkanju so živeli, kdo od znancev je bil ranjen in kaj se je nato z njim zgodilo. Nekaj utrinkov iz vsebin razglednic: •••Sedaj smo v enem gradu v rezervi. Smo dve četi skupaj in nio lil. bataljon, ker drugi je bil razpuščen, ker nas je bilo ^arrialo... Slovencev nas je malo, imamo tri četrtine Sr- ?v......Ti mi pišeš, da je bil pust pa niste nič vedeli zanjga, m' Pa še manj, košto imamo slabo samo repa, pesa in kore-ja, mesa nimamo nikoli nič... Tudi za cigarete je tukaj sla-iih **er se l'h mc ne d00' Med kopico razglednic, ki nam K 'e pos,a'a gospa Minka Legat, je tudi ena z motivom ranja iz tistega časa in to tudi objavljamo. Sodelujte še aPrej z nami in nam pošljite stare razglednice, morda z n°tivi turističnih krajev na Gorenjskem. Kranj, 15. aprila - V neprijaznem četrtkovem zgodnjem popoldnevu smo preverjali, koliko ljudje sledijo takšnim ali drugačnim aferam. Tokrat smo se odločili za afero Hit (novogoriško "ruletarsko" podjetje) in ugotovili, da večina mimoidočih te afere in tudi večino ostalih ne spremlja ali celo ne ve zanje. Ali je to presenetljivo ali ne, pa presodite sami. Rado Lesar iz Voklega: "Za afero vem, tudi spremljam, kar mediji pišejo o njej. Popolnoma seznanjen seveda nisem in mislim, da trenutno ni nihče. O celotnem poteku sem prebral prispevke v ljubljanskem Dnevniku. Korenine afere so po mojem mnenju zelo dolge in sežejo še v prejšnji sistem, ki je te stvari spodbudi Franc Benedik iz Kranja: "S to afero sem premalo seznanjen, da bi lahko o njej sodil. Mene predvsem moti, da je naša zakonodaja na psu. Naši zakoni so neurejeni. Najprej bi morali urediti zakone, potem pa vse ostalo in to se je izkazalo tudi pri tej aferi." Vesna Jovanovič iz Kranja: "Ne, za to afero ne vem in takšne stvari me niti ne zanimajo." Redkokdaj se zgodi - če seje sploh kdaj - da je kdorkoli na r*w mestu objavljano zadevo 1«l v mar ali pa celo smrtno **sno. Tu namreč malo po svoje obravnavamo zadeve in zadevi-Ce k javnega nam življenja, ne *» bi kakorkoli te s prstom podali na konkretno okolje. ^Jer ga malo sračkajo. y Prejšnjem tekstku od P™fi-nJ*Xo. petka pod naslovom Zu-Panovo dete smo fantazirali, kako da se je nekega lupana ,a*tno dete vozjakalo s sluibe-*im avtom lastne očetove obči-H*> nakar se je malo počilo, zadeva je hila interesantna v ,r*nutku, ker je bil na zavaro-**lniško prijavo izpisano ime *w<,'o, ne pa očeta - evidentno, y ttuibeno vozilo uporablja ZuPanova ilahta. V sanjah ni-pričakovali, da se Im na ■■J zapis brez kakršnihkoli fen'ifikacijskih podatkov ne o JP občine, kaj Šele o konkre-JJ* osebkih, telefonsko oglasil "«v:ročitclj, po leni našem tlobntm in nt vem kakjntrn H tekstu je kvečjemu le žrtev! Ostah, kar smo 0 marali m dovkoplacevalskih sredstvih še plitt■ničili, ni njegova stvar! /ili tOtflO opozoriti, da je on /ttdtVO pa odpira nove koridorje, kijih brc: telefonski in tirvemtie niti ne bi odpirali. V tej deželi, ki jo kakšna »iorfn lastovka preleti v treh urah, se vsi presneto dobro po-tnatnO, Zato imamo tudi tak sen tisk. kakršnega imamo vsi Matej Čujovič iz Kranja: "V glavnem me ta in takšne afere ne zanimajo. Konkretno o tej ne vem nič." • M. Peternelj, foto: D. Gazvoda se v vse vtikajo, vsi vsakogar opravljajo in vsi čez vse zabavljajo. Pisni, če si upaš, že se bo nate zgrnilo pol demokratične Slovenije! In če se še pisni-ti neodmevno ne da, je pravzaprav prava uganka - predvidevamo, da se nam o zgoraj omenjenem telefonskem klicu ni le sanjalo - čemu ta kolobo-cija z nesrečico občinskega vozila ni prišla v javnost? Saj so novinarji kot eni krokarji, ki prasnejo na vsako prasko, se spotikajo ob vsako pasjo figo, da o kakšni politični opoziciji niti ne govorim! Ta se šele vtika v vsak spodrsljaj političnega nasprotnika in promptno diskvalificira vse, kar ji je na poti do novih zmag! če je bil nekje kakorkoli res že soudeleženo občinsko vozilo, nato pa - četudi napačno -na zavarovalnici izpisano ime županovega otroka, je to »fu-ter« za požrešne novinarje, ki radi pišejo take pravljičice za hudobno bralstvo. Toliko se pa že spoznam, da se da tudi iz muhe napraviti slona, če je le malo nemorale zraven. Ampak! Meni v tem primeru • provizijo! Če novinarskim spisateljem že z lastno domišljijo o nekem dogodku prinašam konkretni kšefi, se mi bo tudi plačalo' Kamorkoli se obrnem, same marke frčijo in same svetovalne družbe bogatijo' Da bi pa kar takole na krorniku lastne čudodelniške kvalifikacije nosil dri4gim pod nos f Tempi passati! • D. Sede j DOMAČI DEL: 1. Ko se zaljubiš - Čuki 2. Mesto rdečega prahu - Riko 3. Nekdo igra klavir - Čudežna polja 4. Ti si moj sonček - Agropop 5. Ljubi in sovraži - Videosex 6. Lili Marlen - Vlado Kreslin 7. Zarjavela trobenta - Zoran Predin 8. Greva punca v južne kraje - Sokoli 9. Ciganska kri - Oto Pestner 10. LSD - Riko PREDLOGA: 1. Tih deževen dan - 1 x band 2. N'kol si nam odpustu - Don mentonv band TUJI DEL: 1. Bed of roses - Bon Jovi 2. Steam - Peter Gabriel 3. Run to you - En rage 4. Hope of deliverance - Paul McCartnev 5. No limit - 2 unlimited 6. Give it to me - Michael Jackson 7. Somedav - Lisa Stansfield 8. Ordinarv world - Duran duran 9. Sweet thing - Mickjagger 10. NYC - Charles & Eddie PREDLOGA: 1. Ali that she want's - Ace of base 2. Easy - Faith no more GLASBENA TEMA: TOP HITS 92 Dopisnice pošljite do sobote, 24. aprila 1993, na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič. Naslednji kupon bo objavljen zopet v torek. KUPON ZA LESTVICO TUJA PESEM: _ DOMAČA PESEM: _ TUJI PREDLOG:_ DOMAČI PREDLOG: _ GLASBENA TEMA:_ NASLOV: _ O. DDUDU fiilukciiA 1992 25. NflDRU€VflNJ€ PIŠ€: DRAGO PflPl€fl GOSPODAR SVOJIH POLJAN Ansambel Metalurg iz Slovenske Bistrice se je prilagodil novim tokovom in posodobil ime ter med več kot dvema desetinama predlogov izbral naziv Ansambel MAK. Zasedba se je srečala z mariborskim slavčkom Ed-vinom Fliserjem za sodelovanje na Števerjanskem festivalu 91, kjer je z njegovo skladbo in prepevanjem Gospodar svojih poljan dobila prvo nagrado. Fliserjev čas zmag, ki se je začel že leta 1990 z Zarjo Steverjana v izvedbi Štajerskih 7 na Štever-janu, se je nadaljeval s prvo nagrado večera novih viž na rM,™„ nirTr ^«o««i Ptujskem festivalu 91 za STJ 2£?«!5J?mIIka" skladbo Hrepenenje. To leto seto z ansamblom Mak je Edyin ^ ^ najboljši pevec prejel Korenovo plaketo, ta nagrada pa je za leto 1992 pripadla pevki ansambla Mak Andreji Zakonjšek za interpretacijo skladbe Nevesta. Na jubilejnem 25. festivalu popevk Vesela jesen v Mariboru 92 je Fliser kot izvajale skladbe Dežela Štajerska prejel prvo nagrado žirije organizatorja, za njegovo avtorsko skladbo Zvonovi za praznik pa sta ansambel Slovenija in kvartet Ajda prejela drugo nagrado občinstva. Za Edvina Fliserja, pevca in komponista, pravega abonenta na vsemogoče festivalske nagrade je to uvod pred 25-letnico glasbenega udejstvo-vanja. Plod skupnega dela ansambla Mak s pevcem Ed-ninom Fliserjem pa je glasbena kaseta z naslovom po zasedbi, čeprav bi bila lahko povsem upravičeno imenovana Gospodar svojih poljan. Izšla je decembra pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija na njej pa so razvrščene navedene festivalske uspešnice in nove viže: Z nami vsi na ples, Valček je ples ljubezni, Ko pade prvi mrak, Kdaj bo prišla pomlad, Ljubezen res čarobna je... SLOVENIJA NAJ BO JUTRI LEPŠA Na najnovejši Helidonovi kaseti ansambla Lojzeta Slaka z naslovom Slovenija naj bo jutri lepša sta v desetih pesmih zaokrožena dva sklopa - Božične in domovinske pesmi. Dve božični skladbi sta nastali prav za praznične priložnosti, z našim zvenom. Nova Slakova Naj zvone zvonovi z melosom orgel, ki preidejo v zven harmonike in ritem kitare ter ubrano petje moških zvonov... Na drugi strani kasete so posnetki Slakovih viž, ki opevajo Slovenijo -nova naslovna Slovenija naj bo jutri lepša, dodani pa so tudi starejši posnetki Slakovega ansambla, kot je Naša domovina, ki je spodbujala narodno in domoljubno zavest Slovencev že takrat, ko to ni bilo z oblastnega in starega političnega vrha zaželeno. Ducat let je že poznana viza Spomini se budijo, leta 1990 je na istoimenski kaseti izšla skladba v Slakovem stilu z dodatkom vložka rogov Raj pod Triglavom: Zadnja, več kot 20 let stara pesem Zadnjo nič v letu, je zopet namenjena prazničnim družinskim dnevom, ob veselih muzikantih in pevcih pa misli Fanike Požek recitira Boris Kralj. 82 Oaza je vaza za marjetice mODK ffiODfl ffiODff TK MESEC Rff VRTU Pod naslovom o vazi - oazi, ki je nastal v otroški glavici, si je naša dopisnica Majda V. Mencinger, izkušena pedagoginja, zamislila rubriko o vzgoji majhnih otrok. Najprej o "zastonj igračah" za vse starosti otrok, od dojenčka dalje. Igrače, ki nič ne stanejo Malček od 2 do 3 let Zeleno kot narava Lilije, gladiole, praproti V tem obdobju so nepogrešljive mehke igrače. Ker vse pooseblja, se z njimi pogovarja, kot da so žive. V igri posnema odrasle, kako oni z njim ravnajo in - bolj skrito razumevanju - kako on želi, da se ravna z njim. čami je treba spregovoriti po mojem mnenju še o vzgoji čustev z njihovo pomočjo. Tudi mi moramo ravnati, kot da so te igrače žive. Če punčka pade na tla, jo poberemo, potolažimo, stisnemo k sebi in mehko položimo na njeno stalno me- i Na trgu je zelo velika izbira mehkih igrač. Praviloma so zelo drage, predvsem tiste velike, dekorativne, ki so bolj želja odraslih, da z njimi okrasijo svoje domovanje. Te so za igro brez vrednosti. Kupili pa bomo preprostega, nepogrešljivega medvedka. (Kako ganljivo: ti medvedki ostanejo v otroških sobah še v najstniških letih kot drag spomin na otroštvo.) Mehke igrače je bolje izdelati doma. Pri tem so mamice, stare mame, tete, zelo iznajdljive, ustvarjalne. Nasvet: Če imate otroka v vrtcu, pa tudi, če ne, oglasite se pri njih. Tam imajo vzgojiteljice in varuhinje celo zakladnico idej in izdelanih mehkih igrač, ki so jih izdelale same. V zvezi z mehkimi igra- sto. Tako ravna tudi otrok, ker nas posnema. Tako privzgaja-mo čustva ljubeznivosti, nežnosti, sočustvovanja in preprečujemo morebitne agresivne izpade. In še posebno: ne odvrže-mo stvari, "ljudi", ki so nam odslužili. Ko se otrok odigra, ne pustimo ležati mehko igračko pozabljeno, malomarno odvrženo v kakšnem kotu. pač pa jo z besedami pospremimo in damo spat. Tudi na ta način privzgajamo prijateljska čustva. Do prijateljev čutimo isti odnos, čeprav nimamo od njih nobene koristi (več). Vedno bolj sem prepričana, da se vzgoja sestoji iz majhnih korakov, detajlov, ne pa na osnovi velikih besed in dejanj. • Majda V. Mencinger Barva leta naj bo sveža, čista in jasna - to je zelena, ki je hkrati tudi simbol za življenje in naravo. Zato, pravijo modni kreatorji, se dovolj zgodaj odločite zanjo. Že na pomladnih kostimčkih naj se pozna: krilo morda malo svetlejše, jakna pa za odtenek temnejša, v kiwi barvah. Tudi takole ohlapno postrani zavezana ruta je nadvse moderna. Poletna oblekica pa naj bo svetlo zelena, morda z belimi pikicami, močno klasična fazona, kratek rokav, široko krilo. In ne pozabite: perle so moderne, v vseh oblikah, le naj jih bo čimveč. PRHV JE, DK VETE® Kopriva Če imate na vrtu vedno sveže koprive, lahko vselej postavite na mizo nadvse izbrana jedila: koprivno juho, koprive v smetani itd. Koprive lahko pripravimo kot špinačo. ki jo imenitno nadomestijo, ker vsebujejo obilo rudninskih snovi. Kakor vse zeleno soči-vje tudi kopriva čisti kri in pospešuje izločanje vode (poleg tega pa kuhana tudi ne peče več, temveč se prilega želodcu kot žamet, pravi dr. Messegue). Koprivni čaj vpliva pomirjevalno na revmo, je dober za kri, zaustavlja kri in zavira premočne krvavitve pri mesečnem perilu, hemoroidih in krvavitvah iz nosu. Isti prevre- SlSUlCil iz rflDflrbilFT tek lahko tudi grgramo pri angini in blažimo z njim razdražljivo kožo, ekceme, akne in kožni lišaj: na kožo ga nanašamo s kosmom vate. Lilije je najbolje saditi aprila -izjemi sta bela lilija in sklediča-sta lilija. Pozlačena lilija, pan-terjasta lilija, kalcedonska lilija in turška lilija uspevajo bolje, če opoldne niso na žgočem soncu. Brstična lilija, kraljevska lilija, lepa in tigrasta lilija pa dobro uspevajo na sončnem prostoru. Čebule lilij moramo posaditi globoko, potem jih še pokrijemo z dobro preperelim hlevskim gnojem ali šoto. Čeprav je globina, v katero sadimo čebule, odvisna nekoliko tudi od debeline čebul, sadimo lilije v splošnem vendarle 15 do 20 cm globoko. Najgloblje sadimo med drugim tigrasto in turško lilijo (18 do 22 cm). Rastline naj bodo 20 do 25 cm narazen. Taka naj bo razdalja tudi tedaj, če lilije sadimo v skupine. Poleti in pozneje cvetoče trajnice, tudi okrasne trave in praproti lahko sadimo še aprila. Praproti lahko zelo dobro uporabljamo na senčnih in polsen-čnih prostorih. Nekatere vrste rastejo dobro tudi v močni senci med drevjem. Gomolje gla-diol sadimo aprila. Biti morajo zdravi, saditi pa jih moramo vsako leto na drugo mesto. Ko kupujemo gomolje gladiol, po- glejmo tudi pod suhokožnate liste, ki gomolj obdajajo. Če so na gomoljih obarvana in po* globljena mesta, gomoljev ne kupimo. Z bolnimi si okužimo vrt. Če sadimo gomolje gladiol več let zapovrstjo na isto mesto, radi obolijo. Če smo poleti opazili na gladiolah bolezenske znake, moramo gomolje razkužiti, preden jih spomlad' sadimo. Za razkuževanje je primerna 0,25- odstotna (25 g na 10 1 vode) raztopina ceresana in germisana (ali drugih razkužil, ki jih dobimo v naših trgovinah). Preden gomolje razku-žujemo, moramo odstraniti vse suhokožnate liste. Šele popolnoma gole gomolje obesimo za pol ure ali za eno uro v razku-žilno raztopino. Najbolje je. Če jih potem takoj posadimo. Gomolje gladiol sadimo 10 cm globoko, da veter rastlin ne podira. Če posajene gomolje gla' diol pokrijemo s šoto ali preperelim hlevskim gnojem, si p*1' hranimo veliko dela z zalivanjem in okopavanjem. Tla seveda lahko pokrijemo do 5 cm na debelo. Šoto ali gnoj damo na gredo potem, ko gladiole za-sujemo in gredo pograbljamo- Šele ko gredo, pokrijemo jo tudi krepko zalijemo. posKUsimo se mE Juha iz kopriv Pražite na olivnem olju drobno sesekljano debelo čebulo, dokler ne postekleni. Dodajte ji sesekljane koprive, kijih pet minut med mešanjem dušite. potem pa prilijte liter vode. Vse skupaj kuhajte četrt ure, nato pa juho takoj ponudite. Za boljši okus dodajte še košček masla ali žlico sveže smetane. Prva kisla zelenjava, ki zraste spomladi, je lahko odlična poslastico ne le za otroke, temveč za vso družino. Zdaj je že čas. da prve liste rO-barbare potrgamo (ne porežemo.'). Kmalu bo nastavila nove. razmočimo v mrzli vodi in j° počasi vmešamo v ne več vrelo rabarbaro. Maso porazdelimo 500 g rabarbarinih stebel, olu-pljenih in narezanih na 1 cm dolge koščke, 1/4 I vode, 3 jedilne žlice medu, 4 liste bele želatine, smetana Rabarbaro z vodo in medom tako dolgo kuhamo, da se zmehča (ne razpade!). Želatino po skodelicah in jo za več ur postavimo v hladilnik, da se strdi. Potem jih obrnemo na krožnik, polijemo s sladko smetano in serviramo. Sreča Sreča je svetlo sonce, ki se v jutru zbudi in v mraku zaspi. Sreča je vsak sončni žarek, ki ti posije v dlan, je vsak pomladni cvet, ki pokuka na plan. Sreča je tudi novo življenje, sreča je vse, kar te razveseli, sreča je življenje samo. Polona Ambrožič, K. a r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled na krožniku skupaj z mesom in omako. To pa je čisto prav. Robert Slopko, 5. a r. OŠ Pre-doslje Z Domelom v Železnike Moj ata Kruh pripoveduje Ležal sem na polici v pekarni. Kako mi je bilo prijetno, ko so ljudje zdihovali: "Mmm, kako lepo diši!" Prišla je mati s tremi otroki in me položila v košaro. Doma je odrezala precej kosov, jih namazala z maslom in marmelado in dala na krožnik. Koščki so hitro izginili v otroških želodčkih. Kar me je ostalo, je mama spravila v vrečko. Naslednji dan se je poleg mene znašel še ostanek dru gega hlebčka Pogovarjala sva se in spoznala, da sva /a ljudi dobra samo takrat, ko sva sveža. Danes pa sva se znašla v veliki skledi. Slišala sva, da bodo iz naju nastali kruhovi cmoki Tako bova končala svojo pot Moj ata živi v Vogljah. Doma ima kmetijo. Mi smo v novi hiši, ata pa je poleg nas. Moj ata je star dvainosemdeset let. Obraz ima star, lase sive in na glavi ima plešo. Roke ima zgubane, ker je že star. Moj ata težko hodi in zato ima v roki palico. Težko drži ravnotežje. Rada sem pri njem, ker mi pripoveduje pravljice in o tem, kako je bilo med vojno, kako je pasel krave. Rada mu pomagam. Marjeta Žerovnik, 3. r. OS Vo-klo Pesmi Nika Grafenauerja na drugačen način Kako skrbim za svoje zobe? Za svoje zobe skrbim tako, da si jih umijem trikrat na dan. Najprej po zajtrku, potem po kosilu, nazadnje pa po večerji. Med dnevom jem jabolka. Jem jih /ato, ker imajo veliko vitaminov. Upam, da mi zobje ne bodo zgnili, če pojem tudi kakšno čokolado, (»ašper Prevc, 3. r. OS l)ra-žgoše Neki petek nam je tovarišica predstavila pesem / naslovom Pelerine. Vsi smo bili začudeni nad njenimi sposobnostmi. Vsi smo vzdihovali od navdušenja "oooooouuuuu". Sklenili smo, da bomo tudi sami pripravili kaj takega, ali vsaj kaj podobnega. In res. Razdelili smo se v skupine. Vsaka skupina si je izbrala eno pesem Nika Urafenaucrja. Izbrali smo pesmi Br/ovlak, Biba le/e, Klobuki, Ne/goda, Sam, Učenjak, (Glasbenik in Prometnik. Naredili smo plakate, go- vorili o pesniku, peli in zaigrali to, kar smo pripovedovali. Ko smo to že znali, smo povabili starše. Pokazali smo jim vse, kar smo se naučili. Potem smo šli v pionirsko sobo in se sladkali t indijančki, piškoti, lešniki, napolitankami itd. Oh kontu smo bili vsi zadovoljni, veseli in siti. Ko sem prišel domov, sem se ulegel v posteljo in zavpil: "Mamica, mene pa boli trebuh!" Upam, da bom še kdaj tako vesel, kot sem bil ta teden, (■oran Arh, 4. a r. OŠ Ivana Groharja Skofja Loka Razstava najboljših V razstavnem prostoru uprave Slovenskih železnic na Kolodvorski 11 v Ljubljani bo do 20. maja na ogled razstava najboljših risb in drugih likovnih del z letošnjega mladinskega natečaja Slovenskih železnic. Na razpis za tradicionalni mla dinski literarni in likovni natečaj se je letos odzvalo 4530 učenk in učencev osnovnih šol s 1720 literarnimi in 2810 likovnimi deli. Najboljši so prejeli knjižne nagrade, najboljši razredi pa vozovnice za izlet I vlakom. Povzetki raziskovalne naloge učencev OŠ Žiri IZ ZGODOVINE OTROŠTVA (11) Prostor za igranje je bil v sobi, hiši, kjer je bila krušna peč. Igrali so se na klopi pri peči ali na peči. Zunaj pa so se igrali pred hišo, pri kozolcu, na travniku ali ub vodi. Ker je bilo že v družini veliko otrok, pri skupinskih igrah ni bilo problema zaradi potrebnega števila. Večje težave so bile zaradi pomanj kanja prostega časa. Otroci so sc šli gnilo jajce, skrivanje in lovljenje, harcel, trden most, prodajanje blaga in barvic, slepe muhe ali miši. ušivo babo, duše vagat, za trgovino, škarje brusil in tekmovali so v petju, iskali "zlat cinglčk"... Za ušivo babo jc bilo treba več otrok. liden od večjih je bil gospodar o/ gospodinja. Sedel jc nekaj metrov oddal jen od ostalih, ki so si ra/delili vloge. Vsi so gospo-).1 ,ih gospodinjo hodili spraševat, če jih vzame za hlapca ali /.i deklo Vsakega je zapodil, saj nobeden ni bil primeren hden le šepal, drugi je zvezde štel, tretja je bila zelo fina gospa itd. Nazadnje je prišla Se deklica, ki se jc praskala po glavi in telesu. Gospodar je zakli cal: "Ušive babe pa že ne bom jemal za delo!" Vse je zapodil, da so se razkropili naokrog. I m!m inosi in vaganje duš sta bih podobni igri Duše so vagali takrat, ko so bili v skupini tudi večji m močnejši otroci Vsi so se postavili v vrsto, dva pa sta se držala za roke in se dogovorila, da bo eden pekel, drugi pa nebesa. Vsak otrok, ki je prej stal v vrsti, se jc vrgel na njune roke da sta ga metala kvišku. Če se je smejal, je Sel v pekel, če je bil resen pri tem metanju, jc šel v nebesa. Ko so bile vse duše zvaganc, so se prijeli in vlekli, dokler niso padli po tleh Pr' trdnem mostu sta močnejša ujela zadnjega v verigi in t* je izbiral med kozo in ko/'1' čem, mačkom ali muco, konjem ali kobilo itd. Če so se igrali v hiši, so brusili škarje Vsi otroci so sc posedli, eden pa je bil brez sedeža. Vprašal jc sedečega, kje se brusijo škarje V tem času so morali zamenja" sedeže. Ce je tisti, ki Jj-"brusil" oziroma vpraševal, i/konstil bližnji sedež, je b« nekdo drug brez njega. Pozimi so zaledencli pot°" ki, mlake m zirovske k'df-nice. Na poti iz Sole domov so se otroci veliko drsal'' StarSi so seveda doma tarnali, da se brez potrebe trgajo čevlji. . - Kadar je zapadlo več ik-im snega, so delali svi>]L odlitke v sneg Rekli so. d» se slikajo Otrok se je dolg » Suok i nahrbtnikom vreo vigel / razprtimi rokarn' ^ ^ sneg. Dva soiolca sta t dvignila, da jc v snegu o*1*«! lep.i vdolbina Če jc l*>nt* zamrznilo, so te "slike ^ več dni opazovali. k<» •. hodih mimo, m ugotavlja • kdo je kdo KakSen se je up' vteči v sneg k.u na nos . ., Sr n*d.lj«Jc /Imam znamke i/ vsega sveta, tudi nekdanje jugoslovanske P«*''" Milin, \ ukovii-a 4, s7000 /udar. Hrvatska. Torek, 20. aprila 1993 SREDA, 21. aprila 1993 10.45 Najlepše pravljice sveta 11.10 Mozart, koprodukcijska nadaljevanka 12.10 Osmi dan 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 13.05 Potovanja z dr Miroslavom Stingom, ponovitev nemške dokumentarne serije 15.25 Filmsko popoldne 15.25 V avtobusu, ponovitev 16.00 Izdajalska igra, ponovitev angleške nadaljevanke 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.15 Klub klobuk 18.50 Besede, TV igrica 19-15 Risanka 1930 TV dnevnik 2, Vreme ^9.55 Šport 20.05 Žarišče 20.35 Nepozaben dan na plaži, danski film 22.15 TV dnevnik 3, Vreme ?2-39 Šport 22.45 Opus ^0.15 Iz življenja za življenje, ponovitev 10.40 Televizija in opera '1-30 Kronika, kanadska dokumentarna serija 11.55 Glasba, shovv in frkus: Sedem čudes 13.00 Poroči ■ 16.20 Omizje, ponovitev 18.25 °everly Hills 90210. ponovitev ame-r'sl* čimprejšen sprejem novega zak0" na m na njegovo vsebino. Šelc * tem bo vzpostavljena dejansk* legalnost našega dela in nadW nad njim« Vaško Kosirnik ima v Celju zasebno podjetje za varovanj' premoženja ter detektivsko agefl' cijo. »Za naše delo je problema tiČno pomanjkanje zakonodaja treba ie postaviti mejo, ko0 lahko kaj dela. Zdaj se razi* kriminalne skupine ukvarjajo ' posli, ki naj bi jih opravlja15 zasebna podjetja. Pristop n*0** biti profesionalen, strokov«* skladen z zakonom. Menim, °~ bi se pri tem morah odtrgati "j! vpliva policije, postati čimbofJ neodvisni. Pri podeljevanju »' cence je čutiti namen, da policjl* drži roko nad nami, s tem lah*0 postanemo njena podaljšal1 roka, kar pa ni sprejemljivo.4 ' H. Jelovčan, foto: G. Šinik Narkomani pred sodnika Kranj, 19. aprila - Kriminali«!1 Urada "krim" službe in kranjski policisti večkrat pregleduj6' jo žepe mladih, ki se zbiraj0 okrog Črnega barona v Kranj11 Tako so v zadnjih dveh cih zaradi posesti mamil nap1' sali kazenske ovadbe ali p1"1^ ve sodniku za prekrške pr° Kranjčanom: 20-letnemu | Domnu O., pri katerem so segli 22 gramov indijske kon° pije, 25-letnemu Hariju N . P katerem so našli gram kon° pije, 21-letnemu Urošu J-skrival šest gramov konop'!' 20-letnemu Stanetu R., k»J|, imel pri sebi že izpraznjeno j> zgalko s sledovi heroina, °" manjša zavitka heroina in J! kaj več kot tri grame konop'J • H. J. Tudi to se zgodi Objavljal lažne osmrtnice Jesenice - Jeseniški policisti so na sledi človeku, kije v časop^. Slovenec in Delo naročal ter objavljal osmrtnice za druge ljul*1-Ti so se kajpak pritožili, saj so še živi. zaradi napovedanih srt*r pa so doživljali kup neprijetnosti. Ker je naročnik v časopisih 1( meraval osmrtnice ponavljati, so mu časopisi naročila odklop ko so zvedeli, da gre za lažne osmrtnice. Torej je samo še vpft} sanje časa, kdaj bodo "šaljivca " prijeli. ,č^a Skofja Loka Titov trg 14 Tel.: 064/621-000 Podjetje za obnavljanje avtoplaščev Kidnčeva 8, Skofja Loka tei./0*4/631181, fax/064/632 806 ZADETEK V PETEK V petek, 23 aprila, bosta uredništvi RADIA ŽIRU in GORENJSKE GA GLASA spet pripravili kviz ZADETEK V PETEK. S pomočjo po kroviteljev tokratne, ie osme oddaje, smo pripravili dve nagradni vprašanji 1. Računalniški inženiring LOKACOM z Mestnega trga 22, skofja Loka, zastavlja vprašanje: "KAKO S TUJIM, ANGLEŠKIM IZRA ZOM IMENUJEMO OSEBNE RAČUNALNIKE?" 2. Trgovsko podjetje ANIMPORT, Zgornja Senica B pri Medvodah, zastavlja nagradno vprašanje "V TRGOVINI ANIMPORT JE IN DUSTRIJSKA PRODAJALNA TALNIH OBLOG KATEREGA PROIZVAJALCA?" Za ob« nagradni vprašanji velja: odgovor napišite na dopisnico, pri lepite zraven nagradni kupon podjetja, ki zastavlja vprašamo, ter odgovor najkasneje do petka, 23 4 1993, pošljite na RADIO ŽIRI V petkovem ZADETKU bosta izmed odgovorov na vsako od vprašanj pokrovitelja LOKACOM in ANIMPORT nagradila po enega poleg tega pa v oddaji zastavila te po eno nagradno vprašanje <3B MBOiZDBJtf Skofja Loka Mestni trg 20 Tel. 064/622-171 okacom Računalniški inženiring NAGRADNI KUPON POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 2akon o trgovini Spremembe dejansko sele sredi leta o t*n^ J?" aPr''a " v Uradnem listu je bil 9. aprila objavljen zakon J?.ov'n'' kraiek in jedrnat in po mnenju trgovcev dobra osnova za editev tega področja. Trgovcem priporoča, naj si natančno prebe- a*J* P°glavje o kaznih, saj zakon začne veljati čez 15 dni, torej 24. .Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj ima 30 dni časa za Pnpravp pozakonskih predpisov. Trgovci seveda z zanimanjem v'l t uJeJ°' kakšen pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe, pra-nik o obratovalnem času prodajaln in pravilnik o vodenju evi-ence o nakupu in prodaji blaga bodo napisali v ministrtstvu. Se-lahif k0(*° tu0-' začeli veljati določen čas po objavi in tako "ko rečemo, da v praksi sprememb ne moremo pričakovati Pred junijem. •Največ razburjenja je doslej povzročila razprava o obratoval-w času, v zakonu zdaj piše, da merila za določanje urnika P Odpiše minister, po njih bodo morali ravnati trgovci, ki morajo P tem svoj urnik prijaviti na občini. S pravilnikom naj bi napra-, 1 red na tem področju, vendar pustili trgovcem dovolj svobo- BORZNI IZRAZI m h ^aže, °-a 00 lahko trgovine odprte največ 66 ur na teden, ern ko je bilo prvotno predlagano, da le 60 ur. Trgovec bo 0 ta fond povečal za 20 ur na teden, seveda pod posebnimi soht'' k' bodo zapisani v pravilniku, mednje bodo nedvomno čn i! tUnst'čm kraji. Tudi pri zelo spornih nedeljskih in prazninah %ŽpjJ,[StV'^ n&i k* m' Prav'lnik manj strog, kot so sprva raču- 2a 13 odstotkov dražji bencin d'hk 19- aprila - Tokrat je vladi uspelo bencin podražiti brez v$j hodnega šušljanja, ki ljudi požene na črpalke. Čeprav smo ^l^kako že pričakovali podražitev bencina, vendar nihče ni ve-od Se k° to zgodilo v petek, 16. aprila. Poslej se vozimo s 13 Pori k-°V dražjim bencinom. Liter super (98-oktanskega) se je 49a 56,6 tolarja ter diesel ali tako imenovana letna nafta z ^u "a 52,4 tolarja. za tuje jezike d'^' aPr''a " Človek mora imeti v življenju srečo in znanje, ("spe, pravijo v podjetju za poučevanja tujih jezikov in preva-S(Je Evropa na Bledu. Podjetje je mlado, ima pa izkušene profe-stvo n^'nove jezikovne tečaje je verificiralo ministrstvo za šol-je °' Poleg splošnih jezikovnih tečajev pripravljajo tudi prilago- e Posameznim dejavnostih, največ izkušenj imajo na področju ^.Sl,nstva in turizma. Njihova ponudba je široka, spomnili so se na tiste, ki uporabljajo računalnik in bi rad! specializirali Je znanje angleščine na tem področju. GALERIJSKI OBISKOVALCI Večina borz ima galerijo, s katere lahko obiskovalci opazujejo dogajanje med borznim sestankom. GARANTNA OBVEZNICA Obveznica, kjer za plačilo obresti in vračilo jamči druga institucija, npr. država oz. vlada. GARANTNI KONZORCIJ Pri emisiji vrednostnih papirjev jamči konzorcij za celoten prevzem emisije. Dolžnik dobi takoj celoten znesek obveznic, ki jih je emitiral z vpisovanjem, konzorcij pa prevzame riziko prodaje. Mednarodni izraz: Undervvriting Group. GARANTNI POSLI Po zakonu o kreditnem poslovanju je garantni posel prevzem jamstva, garancije in poroštva za druge osebe. GRATIS DELNICE Napačno uporabljen izraz za dodatne delnice. Te vrste delnic izda delniška družba svojim dosedanjim delničarjem v primeru, če odprte rezerve spremeni v glavnico. Ker pa ostajajo lastna sredstva s tem ukrepom nespremenjena in se borzni tečaj delnicam ustrezno zniža, se višina deleža, ki ga ima posamezni delničar, tudi ne spremeni. Delničarju se torej vrednost naložbe ne zviša, dobival bo le dividendo za dodatne delnice. HAUSSE Trajajoče dviganje tečajev na borzi vrednostnih papirjev (nasprotje; baisse). HASSIER Spekulanti, ki za vrednostne papirje, devize ali surovine pričakujejo rastoče tečaje in zato na veliko kupujejo, včasih celo na kredit. BORZNI POSREDNIKI (tet: 064/217.271] tet 294 fax: 212-422 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko /PPON NEPREMIČNINE Llkozcirj«va la, Kranj 064/214-674 .ca CD ►NI .g okus in aroma vaših želja o co a> o 3 < CO Nl< CD CO DOBER NAKUP JE PRI LOKI NAKUP poslovna enota KRANJ /Delavski dom-vhod nasproti Globusa/ tel.: 064/211 387 poslovna enota RADOVLJICA, HOTEL GRAJSKI DVOR tel.: 064/714 013 Gregorčičeva 8, Kranj NajbogatejSa izbira - najlepše kopalke '93 -bluze FOXY. - spodnje perilo nit\Vo nagrajena serija na sejmu MODA 93 PRIKUPNI CENE, PRIJAZNI LJUDJE KOLIKO JE VREDEN TOLAR N«UPNWROD/UNI 1 NAKtTNVPtODAJNl NMUFWWODAJ>'l MENJALNICA DEM ATS LIT A banka Kranj(Tržič, Jesenice) 67,00 67,80 9,42 9,56 6,73 6,89 AVAL Bled, Kranjska gora 67,20 67,90 9,45 9,70 6,65 7,00 C0PIA Kranj 87,25 67,75 9,45 9,65 6,70 6,90 CREDITANSTALTN. banka Lj. 67,00 68,00 9,45 9,70 6,60 7,10 EROS (Stari Mayr),Kranj 67,50 68,10 9,55 9.70 6,85 7,00 GE0SS Medvode 67,50 68,00 9,40 9.60 6,80 7,10 HRANILNICA L0N, d. d. Kranj 67.25 67,69 9,40 9,55 6,60 6,89 HIDA-tržnica Ljubljana 67,55 68,00 9,52 9,62 6,85 7,00 HIP0TEKARNA BANKA, Jesenice 67.00 68,00 9,35 9,60 6,76 7.10 INVEST Skofja Loka 67,50 68,00 9,50 9,60 6,80 7,00 LB-Gorenjska banka Kranj 66,00 68,10 9,19 9,67 6,45 7.05 MERKUR-Partner Kranj 66,60 66,95 9,49 9,51 6,75 6,95 MERKUR-železrtlška postaja Kranj 66,80 66,95 9,49 9,51 6,75 6,95 MIKEL Stražišče 67,60 67,80 9,55 9,65 6,65 6,95 OTOK Bled 67,29 67,76 9,55 9,63 6.65 6,90 POŠTNA BANKA.d. d. (na poštah) 66,51 67,69 9,20 9,52 6.12 6,76 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 67,30 67,70 9,45 9,60 6.70 6,90 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 66,80 66,95 9,49 9,51 6,75 6,95 SLOGA Kranj 67,00 67,80 9,35 9,60 6,60 6,90 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 66,00 9,19 6,45 SLOVENIJATURiST Jesenice 67,15 67,75 9.43 9.53 6,65 6,85 WILFAN Kranj 67,50 67,95 9,50 9,65 6,80 6,95 WILFAN Radovfca, GrajsU dvor 67,30 67,90 9,50 9,65 6,70 6,90 F-AIR d. o. o. Tržič 67,15 67,80 9,42 9,55 6,70 6,88 POVPREČNI TEČAJ 67,08 67,79 9,43 9,60 6,67 6,95 Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% provizije, pri prodaji DEM 5000 ali več pa 2,5%. Pri Šporovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 9,30 tolarjev. Borza zavrnila delnice Optimizma Kranj, 16. aprila - Kakor je bilo moč pričakovati je Ljubljanska borza zavrnil kotizacijo delnic Optimizma Holding d.d. Postojna. Do umiritve razmer je Optimizen prenehal odkupovati svoje delni- Po informaciji SDK o sumu nezakonitih poskusov vplačila delniške glavnice in kasnejšem vprašljivem vplačilu delniške glavnice Optimizem Holding d.d. Postojna, kar je finančni minister Mitja Gaspari imenoval poskus vdora na ljubljansko borzo brez finančnega pokritja, je bila takšna odločitev Ljubljanske borze pričakovana. Postojnski podjetnik Vladimir Slejko seje kot vse kaže prestrašil, da bodo delničarji zaradi afere množično prodajali delnice Optimizma, zato v sporočilu za javnost pravi, da jih začasno ne bodo odkupovali. Od ponedeljka, 19. aprila, naprej pa delničarji lahko njihovi delničarji sklenejo pogodbo, s katero jim jamčijo odkup vplačanih delnic. Pri tem jim do dneva odkupa oziroma najkasneje do 15. julija letos zagotavljajo od dejansko vplačane kupnine 20-odstotne realne obresti ob devizni klavzuli ali revalorizaciji. Optimizem torej skuša s tem pokazati, da so ljudje denar investirali v projekte, ki imajo realno pokritje. Kaj se bo iz vsega tega izcimilo, bo najbolje pokazal čas. f CementniizdelkiDRASIJRl^ f-S . Kranf - mmskavo^ telefon: 211-317 S PLOŠČE, TLAK0VCI, LAMELE, ROBNIKI! HRANILNICA LON d. d. Kranj Koroška 27, tel: 064/223-777, fax: 064/211-337 NIŽJE OgR^CJI ZA KREPITE STIMULATIVNE ZA VARČEVALCE Vsak Gorenje ta prav bo v LON tolarje djav. Vabi v tovarniško prodajalno v TRŽIČU (ob tovarni) na predprvomajsko PRODAJNO AKCIJO masivnega in tapeciranega pohištva. POPUST DO 30% pri plačilu Zlitovih izdelkov v gotovini, možnost obročnega odplačevanja. Trgovina je odprta vsak dan od 9. do 17. ure SOBOTA od 9. do 12. ure VABLJENI KMETIJSTVO UREJA CVETO ZAPLOTNIK Vlada sprejela predlog zakona o gozdovih Odmerili naj bi le del gozdnih cest Ko je vlada na četrtkovi seji določila predlog zakona o gozdovih, je spet poraslo upanje, da bo Slovenija po dveh letih burnih razprav končno le dobila gozdarski zakon, ki ne bo le črka na papirju, kot je sedanji, ampak naj bi "zarezal" v življenje. Tudi tokrat je treba biti previden in ob upanju, da bo zakon vendarle sprejet, pristaviti - če se seveda na seji državnega zbora ne bo kaj zapletlo. Predlog zakona se od prejšnje različice zakonskega besedila razlikuje predvsem glede gozdnih cest. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je umaknilo predlog, da bi vse gozdne ceste odmerili, lastnike parcel, skozi katere vodijo, pa za primerno odškodnino razlastili. Nekatere ceste bi po tem predlogu postale javne ceste lokalnega značaja; ceste, ki bi bile namenjene gospodarjenju z gozdovi, pa kot javno dobro last lokalnih skupnosti. Strokovnjaki so takšni rešitvi nasprotovali predvsem zato, ker ni nobenega razloga, da bi gozdne ceste, ki so namenjene predvsem odpiranju gozdne površine in gospodarjenju z gozdovi, zakonsko obravnavali drugače, kot jih, denimo, tudi švicarski in avstrijski zakon, ki izrecno navajata, da h gozdnemu zemljišču spada tudi gozdna cesta. Le v predelih, kjer ima gozdna cesta pomembno vlogo za lokalni promet, je smotrno, da se take ceste tudi zakonsko obravnava drugače. Kmetijsko gozdarsko ministrstvo je upoštevalo predlog stroke in izkušnje drugih držav in predlagalo vladi, da bi od več kot 11 tisoč gozdnih cest v Sloveniji odmerili le tiste, ki služijo lokalnemu, javnemu prometu (teh je manj kot tri tisoč kilometrov), ne pa vseh ostalih, ki se uporabljajo predvsem za gospodarjenje z gozdovi. Predlog, da bi odmerili vse ceste in da bi nekatere postale javne ceste lokalnega značaja, druge pa kot javno dobro last lokalnih skupnosti, je bil nerealen iz več razlogov. Ker bo lokalna skupnost zanesljivo manjša od gozdnogospodarskega območja, bi prihajalo do nenaravne delitve cestnega omrežja in s tem tudi do motenj pri upravljanju in vzdrževanju. Gozdne ceste je mogoče prekategorizirati le v nekategorizirane ceste, ki pa po zakonu o cestah niso javne ceste. Uvrstili bi jih lahko le med krajevne ceste in poti, s katerimi bi upravljale krajevne skupnosti. Ker pa imajo krajevne skupnost le malo denarja za lastne ceste, jih ne bi mogle vzdrževati in bi propadale. Nerealno je, da bi geodetska služba ob vsem delu lahko v desetih letih odmerila več kot 11 tisoč kilometrov gozdnih cest. Tudi stroški odmere ne bi bili majhni, po grobi oceni okoli sto tisoč tolarjev za kilometer. Razlastitev in parcelacija bi povzročila številne spore, vprašanje je tudi, ali bi bilo možno celotno razlastitev zemljiškoknjižno urediti v desetih letih. Gozdna cesta bi postala tujek v gozdu, kar bi bilo v nasprotju z osnovnimi načeli gozdarske stroke. • C. Zaplotnik Vsi imajo premalo - in tudi kmetijstvo Ker je na državni proračun več kot dvesto predlogov za dopolnitev, verjetno res ne bo mogoče o vseh odločiti drugače, kot prikazuje Delova karikatura: predsednik vlade dr. Drnovšek v navzočnosti finančnega ministra Mitja Gasparija vzame v roke nož in razreze proračunsko torto. Šalo na stran in povejmo, da so k množici predlogov za dopolnitev državnega proračuna precej prispevali tudi tisti, ki se zavzemajo za interese kmetijstva in gozdarstva. V proračunu je za ti dve gospodarski dejavnosti predvideno nekaj več kot devet milijard tolarjev, od tega naj bi skoraj pet milijard šlo za subvencije oz. za pokrivanje razlike med proizvodno in odkupno ceno, 924 milijonov za regresiranje obresti, približno toliko tudi za naložbe v kmetijstvu... Ko je o proračunskem kosu, namenjenemu kmetijstvu in gozdarstvu, razpravljal odbor državnega zbora za kmetijstvo in gozdarstvo, jc ocenil, da je letošnji znesek bistveno manjši od lanskega in da bi letos potrebovali vsaj tri milijarde več. Ker cenovna politika ne omogoča, da bi živinorejcem pokrili 80 odstotkov stroškov prireje mesa in mleka, predlaga, da bi za pokrivanje razlike v ceni mleka in govejega mesa namenili 1,8 milijarde tolarjev. Denar za to naj bi zagotovili z dajatvami (prelevmani) za uvoz kmetijskih pridelkov in živil. Odbor tudi predlaga, da bi več denarja namenili tudi za regresiranje obresti, za izvozne spodbude, za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi, za vzdrževanje gozdnih cest v zasebnih gozdovih in v gozdovih, za katere zaradi obveznosti vračanja prejšnjnim lastnikom velja prepoved sečnje. Kot pravijo v odboru, se te ceste že tretje leto slabo vzdržujejo, nekatere med njimi celo propadajo. To je še posebej boleče v predelih, kjer gozdne ceste uporabljajo tudi za dostop do kmetij, zaselkov, vasi, turističnih objektov, izletniških in drugih javnih točk.# C. Z. M - KŽK Kmetijstvo Kranj, d.o.o. Begunjska c. 5 Trgovina z rezervnimi deli ŠENČUR KMETOVALCI, POZOR, ZELO UGODNO! • Rezervni deli za popravilo traktorjev Torpedo, Ursus, IMT, UTB, štore • Rezervni deli za priključne stroje: poljski izkopalnik, poljski kombajn krompirja, SIP, lemaži za pluge in kultivatorje, akumolatorji, gume, semeringi in ležaji vseh dimenzij • Semenska koruza: BC 272,278. 318 270 SlT/kg • Mleko v prahu: "NOVILAC" - uvoz Holandija DELOVNI ČAS vsak dan od 7. do 17. ure in sobotah od 7. do 12. ure Tel/fax: 064/41-025 Ekonomski položaj kmetijstva se poslabšuje Realno najnižje cene v zadnjem desetletju V zadnjih desetih letih so cene kmetijskih pridelkov padle več kot za 40 odstotkov, samo lani za 10 odstotkov. Kranj - Ob tem, da Slovenija sodi med države z najbolj razdrobljeno posestno sestavo (le 35 odstotkov od 156 tisoč kmetij v Sloveniji ima več kot pet hektarjev zemlje), se položaj kmetijstva poslabšuje. Če so kmetijstvo, gozdarstvo in lovstvo predlani prispevali k družbenemu (bruto) proizvodu še 5,4 odstotka, so lani samo še 4,8 odstotka. Kmetijska pridelava se je zmanjšala, sedanje odkupne cene pridelkov so po izračunih ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo najnižje v zadnjem desetletju, izgube v kmetijstvu in živilski industriji pa so narasle. Podatki o tržni pridelavi glavnih kmetijskih pridelkov, ki jih navaja vlada v informaciji o ekonomskem položaju kmetijstva, povedo veliko, vendar pa so predvsem pri govedu in prašičih pomanjkljivi, ker ne upoštevajo vse večjega zakola (in prodaje) na kmečkem dvorišču. Čeprav uradnih podatkov o tem ni (in tudi ni pričakovati, da bi jih dobili), pa je bilo že iz časopisnih malih oglasov dobro razvidno, da tovrstni obseg zakola in prodaje ni skromen. Slovenske mlekarne so lani zaradi poslabševanja razmer v kmetijstvu in suše odkupile 20 milijonov litrov mleka (5,6 odstotka) manj kot predlani. V klavnicah so zaklali skoraj petino doma zrejenih govedi manj kot leto prej in četrtino manj prašičev. Odkup pšenice se je zmanjšal več kot za desetino. Na ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo ugotavljajo, da so sedanje cene kmetijskih pridelkov realno najnižje v zadnjem desetletju, saj so v tem obdobju (realno) padle za več kot 40 odstotkov, samo lani za več kot 10 odstotkov. Drobnoprodajne cene so bile lani za 201 odstotek večje kot predlani, cene industrijskih živilskih proizvodov za 213, cene kmetijskih proizvodov pa samo za 188 odstotkov. Primerjava cen med letošnjima prvima dvema mesecema in lanskim decembrom sicer kaže, da so cene kmetijskih pridelkov precej bolj porasle kot drobnoprodajne cene nasploh, vendar je to predvsem posledica visoke sezonske rasti cen svežega sadja in zelenjave. Veliko pove tudi podatek, da je odkupna cena mleka pred tremi leti pokrivala 93 odstotkov ocenjenih stroškov prireje, lani pa samo še 75 odstotkov. Do podobnega "zasuka" je prišlo tudi pri pita-nem govedu in pšenici. Vlada je doslej za izboljšanje razmer v kmetijstvu sprejela dva ukrepa: za desetino je povečala odkupno ceno mleka in uvedla poldrugi tolar nadomestila za pokrivanje cenovne razlike ter določila dajatve (v absolutnih zneskih) za uvoz mesa. Dajtev za uvoz goveje živine in mesa znaša osem odstotkov od povprečne cene mladega pitanega goveda na domačem trgu (153 SIT/kg), dajatev za uvoz prašičev in svinjskega mesa pa osem odstotkov od povprečne cene prašičev (145 SIT/kg). Da se ekonomski položaj kmetijstva poslabšuje, kažejo tudi podatki službe družbenega knjigovodstva o naraščanju izgub v kmetijstvu in živilski industriji in o vse večjem njunem deležu v celotnih izgubah slovenskega gospodarstva. Ker se je ekonomska moč kmetijstva zmanjšala, so zašli v težave tudi proizvajalci kmetijskega orodja in mehanizacije. Z likvidnostnimi problemi se zdaj ubadajo tudi podjetja, ki so še pred nedavnim veljala za dobra in uspešna. Na kmetijskem ministrstvu opozarjajo, da realno za- ostajanje cen kmetijskih prt' delkov za rastjo drobnopro-dajnih cen zahteva odločitev o tem, koliko naj bi neskladja razreševali s politiko cen N koliko s subvencijami. Če se bo cenovni razkorak nadaljeval, poudarjajo, je nevarno, da bi prišlo do občutnega zmanjšanja kmetijske pridelave, s tem pa tudi do problemov, kako ohranjati poseljenost demografsko in drugače ogroženih naselij, kako zag?' toviti negovanje krajine ■ obdelanost, kako se izogr>ltl velikim socialnim problemom na podeželju...• C. Z** plotnik Za zdravje ljudi in živali Zaviralne snovi v mleku (IV) (nadaljevanje iz prejšnje številke) Kako določamo prisotnost zaviralnih snovi v mleku? Za njihovo določanje upora- prisotne zaviralne bljamo fizikalno kemijske in mikrobiološke metode. Prve so natančnejše, lahko dokažemo vrsto antibiotika in to v relativno majhnih koncentracijah. Vendar pa zahtevajo veliko časa in drago opremo. Mikrobiološke metode pa so hitre, natančne, preproste in ne tako drage. Z njimi ugotavljamo na posebnih gojiščih zaviralne lastnosti določenih antibiotikov na posebnih vrstah bakterij. Odvzete vzorce moramo analizirati isti ali najkasneje naslednji dan. V tem primeru jih hranimo pri temperaturi 0"C ali zamrznjene na - I7°C. V laboratoriju na ŽVZG Kranj uporabljamo za doka/o vanje antibiotkov v mleku ti. Delvo test, ki je kombinacija difuznegl testa in barvne reakcije. Testni mikroorganizem je Bacillus stearothermophilus var. calidolactis. Ce so v mleku snovi onemogočijo rast te bakterije, zato ni spremembe barve gojišča. Metoda je izredno občutljiva in zanesljiva. Z njo dokažemo prisotnost penicilina G v koncentraciji 0,004 mikrograma na mililiter mleka (0.006 I L/ml mleka). Možnost, da se pojavijo lažno pozitivne reakcije zaradi onesnaženosti mleka z razkužili in čistili jc le v primeru uporabe koncentriranih sredstev. Ce se uporabljajo čistila za pranje mlekarske opreme in potapljanje sesnih tulcev ter se površine temeljito spere z vodo, je končna koncentracija v mleku prenizka, da bi lahko povzročila pozitivno reakcijo. Sele koncentracije delergentov in dezinficiensov, ki so večje od 0,1 odstotka, povzročijo pozitiven rezultat glede vsebnosti zaviralnih snovi v mleku (npr KM) ing (algonita/l). Nevarno je takrat, če nekje v ceveh ali molzni enoti oziroma posodi ostane pralno sredstvo ali razkužilo. Če strnemo v nekaj stavkih najpomembnejše iz zgoraj navedenega : Prisotnost antibiotikov v mleku je posledica nestrokovne uporabe zdravil ali pa namernega dodajanja zaradi izboljšanja higienske kakovosti sicer higiensko slabega mleka. Posledice take uporabe so ogrožanje zdravja ljudi, ki uživajo tako mleko (predvsem otroci, starejši ljudje) in velika gospodarska škoda v mlekarski industriji. Zete naj pridelovalci mleka ne zdravijo sami živali in naj upoštevajo navodila veterinar-jev. Med pridelovalci mleka je že veliko zelo odgovornih ljudi, ki sa- mi sporočajo napake, (prln Zabnice), so pa žal še v***«0 ,r taki, ki namerno oddajajo J^f ko, ki vsebuje zdravila iz Strahinja). Ti slednji ij ki nastanejo v mlekarni oddaje takega mleka. ^ Na koncu pa v premislek ^. tistim, ki kupujejo mleko ^ čnih prodajalcev. Ali je 10 0 kontrolirano glede kakov«* L-Čnos" • si' zdravstvene neoporei lis'1 pa je včasih to celo ml«*^° ^ | proizvajalcev, ki imajo *ice poved oddaje mleka? Uf** da ni. (Konec) Mojc« Proračunski denar Za obrambo pred točo ali za zavarovanje? Ljubljana Ko je odbor držav nega zbora za kmetijstvo in gozdarstvo razpravljal 0 predlogu proračuna za letos, se je tudi vprašal, ali ne bi bilo bolje denar, namenjen za obrambo pred točo, nameniti kmeti |stvu oz. za pomoč pri zavarovanju kmetijskih posevkov. To vprašanje je še toliko bolj aktualno, ker je sedanji sistem obrambe pred točo že precej zastarel in tudi ne dovolj učinkovit. Na ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo menijo, da obrambe pred točo ni mogoče odpra viti kar če/ noč, ampak je treba o tem začeti strokovno in argumentirano razpravo, ki naj tudi odgovori na vprašanje, ali ohraniti sedanji sistem in ga r.i/vi|ati ali proračunski denar, namenjen obrambi pred točo, usmeriti v druge oblike - npr. za subvencioniranje zavarovanja kmetijskih posevkov. Da na vprašanje ne bo enostavno odgovoriti, dovolj pove tudi to, da Slovenijo za skupno obrambo pred točo na Primorskem zavezujejo Osimski spora/umi / Italijo.• C. Z. Nekontroliran uvoz jajc Slovensko perutninarstvo je bilo v preteklih letih prep" ^f\. samostojnemu razvoju in ni bilo deležno posebne podpor -j delava jajc povsem zadostuje /a slovenske potrebe, peru g$r pa se v zadnjem času srečujejo z zaprtjem bivšega jugo* skega trga in nekontroliranim uvozom. Kot pravi predstavnik pridelovalcev jedilnih jajc, »• . J.i direktor Jatine Rejc iz Domžal, mag. Franc Jesenko pr* v Sloveniji nimamo zaščitne politike pri uvozu jajc. 'a. .^kit1 /e iuk.iikr.it /godilo, da )e vlada dovolila uvoz h|* ij|^l>Jj jajc 1/ Madžarske, ki so bila poceni, vendar manj *va h1 Poleg tega si domači proizvajalci ne morejo privoštHi. .1 pridclov ah po ceni S tolai|cv ali » clo 111.mu, _ 1 ^0»' nit cena komaj pokriva stroške. Poleg tega so družbe'' jetja obremenjena s previsokimi prispevki, medtem lyjSt)k' teri zasebni pridelovalci ne plačujejo nobenih davkov siioške pridelave povzroča tudi stalni nadzor na<" ,jejo k" neoporečnostjo jajc. V Jatini Reji tako mesečno odštel 100 000 tolarjev ll redno zunanjo kontiolo ju |"!' Kl|ub zaprtemu trgu v ostankih nekdanje lu^(>'' |, 4<>l'f delOVald ričunajo tudi na i/.vo/ (Jata Reja i/vo/i "k" ^fli* stotkov jajc), seveda če bo vlada pripravljena 'a 1 pripraviti ustrezne stimulacije. • M. <.. KARTICE PODARI M-DOBIM tudi v turističnem društvu Skofja loka, turističnem društvu cerklje, v malooglasni službi gorenjskega glasa in v poslovalnicah meggi tours! PRIZNANJA BORISA RUČIGAJA NAJUSPEŠNEJŠIM KRANJSKIM ŠPORTNIKOM Veliko prvakov, najboljša mulejeva Vi« 7 y avli kranjske občine se je v petek zvečer zbralo več kot petdeset športnikov in športnih delavcev iz najrazličnejših klubov in društev, vsi pa so zaslužni, da je Kranj še vedno eno najbolj športnih mest v Sloveniji. ^ra"j, 16. aprila - "Ne bi našteval doseženih rezultatov kranjskih Portnikov, saj so, kljub slabim splošnim razmeram, podobni tistim } P0v_prečja prejšnjih let, to pa nam potrjuje, da so bila vsa priza- cvanja pravilno usmerjena. Zato se še naprej trudimo, da tudi v ■*i času ohranimo temelje za boljše delo v prihodnje," je pred če- 'tko letošnjim dobitnikom nagrade, plaket in značk Borisa Ruči-8*ja poudaril predsednik komisije za podeljevanje Miha Molan. ^afrado Borisa Ručigaja za - Nevenka Osredkar - smučarji tekači - Gorazd Globočnik, Andreja Grašič, Anka Mohorič, Vesna Zelnik - strelec s serijsko zračno puško - Andrej Kne - lo-kostrelci - Marjan Podržaj, Ksenija Podržaj, Vlado Sitar, Jaka Mohor - strelci - Franc Peternel st., Franc Peternel ml., Občinska strelska zveza - dre-surno jahanje - Blaž Kalan -modelarstvo - Sašo Kolar, Ja- leto Mm tovne' 1992 je dobila Barbara el za osvojitev naslova sve- prvakinje v tenisu med Posameznicami ter dvojicah na Uradnem svetovnem prven-£Vu - turnirju ROLEX ORAN-£b BOWL v Miamiju na Flori-Dev «lan glav -vetnajstletna Barbara je ,Ca Teniškega kluba Tri- *,dV 'n že nekaj časa najboljša "°venska teniška igralka. Že Značke za organizacijsko delo so dobili: Darko Klevišar (Namiznoteniški klub Merkur), Janez Bregar (TVD Partizan Besnica), Franc Jerman (Plavalni klub Triglav), Janko Kalan (Konjeniški klub Kranj). Značke za uspehe (naslove državnih prvakov) so prejeli: -plavalci - Stojan JociČ, Marko Milenkovič, Maša Jamnik, Mojca Jamnik, Plavalni klub pred drugo svetovno vojno je bilo v Kranju precej dobrih špor-tnikov, ptya osebnost med kranjskimi smučarji pa je bil Boris Ru-c,*a/. Boris, doma iz ene najbolj znanih partizanskih družin, je Podel pod Bašeljskim sedlom julija 1942. Po vojni so kranjski ^učarji prirejali Ručigajev slalom, sedaj pa vsako leto najboljši kr"njski športniki dobijo nagrade, plakete in značke Borisa Ruči-*«/o. ... p,akete Borisa Ručigaja za leto 1992 - so prejeli: Občinska . tabornikov za uspešno šti-jaesetletno delo, Andrej 0 rernfelj za izreden dosežek, vojitev Menlungtseja po pr-^stveni smeri, Alojz Kotnik j(vvcč kot 30-letno delo v dru-j k Proleter iz Adergasa, Peter in .** za športno delo z invalidi ke *1ei Frelih za vidne dosež-ga Pri športni vzgoji sodniške-Prj l? organizacijskega kadra Triglav Kranj - tenisači - Teniški klub Triglav, Marko Por, Barbara Mulej - alpski smučar - Gregor Grilc - kolesarji - Žiga Bajt, Tadej Valjavec, Igor Ber-toncelj, Kolesarski klub Sava -skakalci - Matjaž Zupan, Urban Franc, Tadej Zvikert, Smučarski klub Triglav Teling - ju-doist - Robert Markič - atleti -Goran Kabič, Marcela Umnik, Anže Rener, Mitja Kramplej -Vaterpolski klub Triglav - igralka goja - Vera Rupel - plezalka Dve ■Mkiicih. JOKAL SLOVENIJE V ŠPORTNEM PLEZANJU "ve zlati doma, v radovljico ^52* Ka' al,r'la ' Minulo nedeljo je bilo v Športni dvorani eib v Škofji I .oki tekmovanje za pokal republike Slovenije za ci-tek^1, ClC-banke, mlajše deklice in mlajše dečke. Organizatorji p« je°D?nia 80 D'li člani Plezalnega kluba Skofja Loka. nastopilo 9 " dečkov in deklic, od osmega do trinajstega leta. *alk 'catcgoriji cicibank je nastopilo deset mladih športnih ple- "3 (Ana8a,a pa 'c Spe,a *Sl>() Radov,Jic»). pred Spelo Su-ta naV' Kranj) in Zano Jereb (AO Ziri). Zanimiv je bil tudi boj Cev i °'jša mesta med cicibani, kjer je nastopilo 24 tekmovalci ,*al I« A,e* Česen, pred Anžetom širemfljem (oba PK Sjj", ka) in Tomažem Valjavcem (SPO Tržič). ^rnaga|naJsl plezalk seje pomerilo v kategoriji mlajših deklic, I Hm'p'J 'animiv je bil nastop mlajših dečkov, ki jih je bilo na *nju kar nrtintrirlevet. za nrvo mesto na sta se v super finalu roš (.rile (SPO SSfi i Pa Je Ka,arin» Slremfelj, pred Blažko Klemenčič (obe P K Na-i?11"^' tre,ia P* ie bl,a T*nJ* Rav,ien (SaP-*1-' •ekrn"; / /a""""> je bil nastop mlajših dečkov, I Pote«, *niu kar petintrideset, za prvo mesto pa sta se v super finalu lrw* <;rllc i" Rok Percič Z*1***1 J* lro* ('ri,c (SPO (A-0 r",c*>' Rok Perčič (PK Skofja lxika) je bil drugi. Lrih Obrez. Pa tretji V. Stanovnik 1» "i« in«*hn°m'an onnoVM objektov v občini, zlasti nadaljnjo iz-|J?lnv»dni "v*" %ort,,*fa Parka Podmežaklja, kopališča Ukova m 0 »Udi * 1 Kranjska <»hniočna enota Zavarovalnice Triglav ' f«Mod,rKcntr",ni Pokrovitelj letošnjega pohoda na Stol. J.Ra- BARBARA MULEJ: Občudujem andreja štremflja Kranj, 16. aprila - V kranjskih klubih in društvih je veliko dobrih športnikov, mnogi med njimi pa segajo tudi v vrh slovenskega in svetovnega športa. Tudi Barbara Mulej je že nekaj let med našimi najboljšimi tenisačicami, njen največji uspeh pa je zmaga na svetovnem mladinskem prvenstvu posamično in v dvojicah. Za ta pomemben dosežek je devetnajstletna gimnazijka Barbara prejela Ručigajevo nagrado za leto 1992. Ručigajeva nagrada je vsako leto namenjena najboljšemu kranjskemu športniku. Kaj pomeni tebi? "Zelo sem je vesela, predvsem zato, ker je v Kranju res veliko dobrih športnikov in sem bila izbrana prav jaz. Sicer pa sem vesela vsakega priznanja. Moram pa reči, da sama med športniki najbolj občudujem Andreja Štremflja, mislim, da so njegovi uspehi izjemni, da je alpinizen nekaj posebnega med športi. Sicer pa je vsak šport v nečem drugačen od drugega, športniki pa se po svoje trudimo, da bi v njem dosegli Čimveč." Kaj počneš sedaj? "Trenutno je v ospredju šola, saj imam junija maturo in se je treba kar veliko učiti. Tako sedaj bolj treniram, ne hodim pa kaj prida po tekmovanjih. Bila sem tudi poškodovana, težave sem imela, ker mi je pod kito na nogi rasel hrustanec. Sicer pa nameravam iti sedaj pred maturo še na dva turnirja, na Portugalsko in verjetno v Pariz." Kaj te letos še čaka, kakšne imaš načrte? "Ce povem po pravici, raje ne načrtujem preveč, sedaj je v prvem planu matura, ko bo za menoj matura, pa se bom lažje sprostila in mislila na tekmovanja. Ko pridem s treninga, me že takoj čakajo knjige. Treniram kar dosti in upam, da mi bo to potem prišlo prav in bom lahko uspešno nastopala." Boš še hodila v šolo? "Vpisala sem se na Fakulteto za organizacijo. Sama nisem vedela, kaj naj... na pravo, ekonomijo, na koncu pa je odločilo to, da je pač ta fakulteta najbližja, da ne bo treba na vožnje, ki zahtevajo precej časa." • V. Stanovnik Za začetek z osebnimi rekordi Kranj - Petnajst atletov in atletinj kranjskega Triglava je minuli konec tedna nastopilo v Ljubljani na prvem letošnjem tekmovanju na prostem. Rezultati, ki so jih dosegli, so spodbudni in vlivajo upanje, da bo tudi letošnja sezona uspešna. Mlajša mladinka Brigita Langerholc je v teku na 100 in 300 metrov zmagala z osebnima rekordoma: 100 metrov je pretekla v 12,75 sekunde, 300 metrov pa v času 39,39. Kot je povedal trener Dobrivoje Vučkovič, je lani le ena tekmovalka v Sloveniji tekla na 300 metrov hitreje (39,20), kot je tokrat Brigita. Osebna rekorda sta tudi dobra spodbuda za nadaljevanje sezone, v kateri bo Lan-gerholčeva tekla predvsem na 200 in 400 metrov in "lovila" normo za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu v Španiji. Tomaž Kopač je zmagal v teku na 100 metrov (11,77), mlajši mladinec Žiga Lašič pa je z zmago in z metom krogle 14,20 metra, kar je njegov osebni rekord, napovedal, da bo letos v tej disciplini med vodilnimi. Izkazal se jc tudi Peter Kosmač, ki je vrgel kopje 45,82 metra (najdlje, odkar trenira) in zmagal med pionirji. Skakalka v daljino Suzana Umnik tokrat zaradi lažje poškodbe ni nastopila, sicer pa je bila konkurenca v tej disciplini zelo skromna. Med tremi tekmovalkami je zmagala Saša Fberl s skokom 5,17 metra. • C. Z. Atletska šola Kranj - V ponedeljek, 3. ma|.i, se bo na štadionu začela pionirska atletska šola, ki jo organizira Atletski klub Triglav. šola bo traja l.i vse do zime, \sak ponedeljek, sredo in petek (z začetkom ob 18 30). Vsake dva tedna bodo pregledne tekme, predvidevajo pa tudi nekaj športnih izletov. V šolo se lahko "vpišejo" vsi, ki imajo veselje do atletike. Najboljši bodo lahko nadaljevali s treningom v klubu. Vsi. ki se bodo vpisali v šolo, bodo prejeli klubsko izkaz uh o m bodo morali tako kot sicer tudi vsi člani kluba plačati mesečno članarino K) mark oz. ustrezno tolarsko protivrednost • C. Z. Svetovni rekorder Bojan Novak je prejel čestitke za balinarske uspehe. Čestitala sta mu Borut Farčnik in predsednik Športne zveze Kranj Slavko Brinovec. nez Zura - boksarji - Andrej Zanko, Boris Čuturič, Branko Kušlakovič. Športna zveza Kranj pa je podelila posebna priznanja tudi športnikom iz Kranja, ki so s svojimi rezultati dosegli vidne uspehe na mednarodnih tekmovanjih, niso pa člani kranjskih klubov. To so kegljači: Boris Urbane, Boris Benedik, Tončka Urbane, trener Franc Belcijan in balinar Bojan Novak. • V. Stanovnik, foto: D. Gazvoda Kranjčani drugi v pokalu žita Končalo se je tekmovanje za ŽITO POKAL 1992/93 pod pokroviteljstvom tovarne ZlTO. Pohvala gre predvsem vsem organizatorjem, ki so ob velikem trudu, zaradi pomanjkanja snega, uspeli organizirati vseh šest tekem. Glavna značilnost na vseh tekmah je bila veliko število nastopajočih tekmovalcev iz vseh delov Slovenije in borbenost le-teh ter izredna izenačenost v večini kategorij, Gorenjski tekmovalci so se odlično izkazali predvsem med posamezniki, saj so osvojili od štirih prvih mest kar tri. Nuša Zibert in Klemen Lauseger (oba Kranj), ter Zagoršek (Planica). Ekipno so se mladi kranjski tekači uvrstili na odlično drugo mesto. Po številu osvojenih medalj, pa so bili z enajstimi medaljami daleč najuspešnejši med vsemi klubi v Sloveniji. Posamične uvrstitve: dečki do 12 let: Lauseger Klemen (Kranj), 2. Knaus Primož (Lož), 3. Žagar Miha (Lož), 7. Bremec Rok (Bled) deklice do 12 let: Brenčič Maruša (Logatec), 2. Kolander Andreja (Maribor), 3. Šuštar Anamarija (Kranj), 12. Doles Nina (Kranj) dečki do 14 let: 1. Zagoršek Marjan (Planica), 2. Zepič Marko (Kranj), 3. Kolander Rok (Maribor), 11. Dolinar Janez (Kranj), 13. Lauseger Anže (Kranj) deklice od 12 do 14 let: I. Zibert Nuša (Kranj, 2. Turk Majda (Logatec), 3. Gostinčar Ana (Dol), 5. Lani-šek Aleksandra (Kranj), II. Brankovič Tadeja (Kranj) EKIPNO: dečki do 12 let: I. Lož, 2. Olimpija, 3. Kranj, 4. Planica dečki do 14 let: I. Logatec, 2. Kranj, 3. Olimpija dečki skupaj: 1. Lož, 2. Kranj. 3. Olimpija, 5. Planica, 10. Bled-Zasip, 13. Gorje deklice do 12 let: I. Olimpija, 2. Logatec, 3. Kranj deklice do 14 let: 1. Logatec. 2. Kranj, 3. Dol deklice skupaj: I. Logatec, 2. Kranj, 3. Olimpija, 11. Gorje dečki in deklice skupaj: I. Logatec, 2. Kranj. 3. Olimpija, 8. Planica, II. Bled - Zasip, 12. Gorje Po številu medalj pa je vrstni red naslednji: 1. Kranj - 11 medalj, 2. Logatec - 7 medalj, 3. Olimpija - 6 medalj, sledijo pa še; Lož - 4, Maribor in Dol - 2, ter Planica - 1 medalja. • Franc Ažbe ®w® moto $port«mnm:_] UVODNA GORSKA DIRKA ZA DP strikovič odličen deseti Plave, 18. aprila - Na Plavah pri Kojskem je bila v nedeljo uvodna gorska dirka za DP in za pokal Daihatsu. V lepem vremenu se je na atraktivni progi pomerilo 44 avtomobilistov. Zanimiva in napeta dirka je največ veselja prinesla članom ABC Sport iz Nove Gorice, saj so pobrali vsa prva tri mesta v pokalu Daihatsu. V skupni razvrstitvi vozil skupine A in N je zmagal Stojan Pirjevec z BMNV M3, pred državnim prvakom v rallvju Silvanom Lulikom z odlično pripravljenim eseortom in Slavkom Komelom. Odličen je bil tudi edini gorenjski predstavnik Miran Strikovič (Mazda Y.C.C. Diamond Team), ki se je s svojo mazdo 323 GT-R v skupini N uvrstil na 5. mesto, v skupni razvrstitvi pa na K). • M. G. Predstavitev športnega društva kranj Kranj, 19. aprila - Partizan Kranj, ki se je preimenoval v športno društvo Kranj, bo svoje delo v telovadnicah prikazal ta petek, 23. marca, s telovadnim nastopom v Športni dvorani na Planini. Društvo se že vsa leta trudi, da bi omogočilo športno življenje tako najmlajšim kot odraslim, trenutno pa se vadbe udeležuje 120 odraslih in 180 otrok, ki jih vodi 20 amaterskih vaditeljev. Kaj znajo, bodo pokazali v petek ob 18. uri. • V. S. 1 ^__W^ ^itr^ , K)@10MET ^mmSSSSmiimmiJ prva slovenska nogometna liga Druga slovenska nogometna liga Brezvoljni triglavani Kranj - Moštvo Jelena Triglava tudi proti slabemu nasprotniku iz Radomelj ni uspelo zabeležiti prve spomladanske zmage, za nameček so bili gostje večji del srečanja boljši nasprotnik, pokazali so več nogometnega znanja in tudi večjo željo od Kranjčanov, ki tako vse bolj tonejo v sivino drugoliga-škega povprečja. Domačini so sicer v četrti minuti preko Goge povedli, vendar pa v nadaljevanju brez prave motiviranosti in idej niso pokazali veliko, nasprotno bi gostje lahko že v prvem delu nekajkrat izenačili, vendar pa so bili pri zaključnih strelih premalo zbrani. Vseeno, v 50. minuti so po zmedi v kazenskem prostoru domačinov zadeli in do konca srečanja brez večjih težav ubranili točko, pri čemer so jim dodobra pomagali tudi kranjski igralci, ki niso uspeli zadeti niti iz podarjene enajstmetrovke. Igrali so: Novak, Novkovič, Blagojevič, Pivac, Smajič, Belančič, Egart, Murič, Kondič, Goga. • I. Golob Mladi jeleni uspešnejši Kranj - V prvi mladinski ligi je moštvo Jelena Triglava gostilo vrstnike iz Kopra in zmagalo z rezultatom l : 0. Kranjčani so kljub izredno slabemu igrišču prikazali svojo najboljšo spomladansko igro. Večji del srečanja so napadali, njihove akcije pa so bile lepe in smiselno izdelane. V duhu modernega nogometa so veliko tekli, izkoriščali ustvarjen prostor in preko krilnih pozicij ves čas ogrožali goste, ki so svojo priložnost iskali v protinapadih in edino res lepo priložnost zaigrali na koncu prvega dela. Odlično igro mladih Triglavanov je deset minut pred koncem srečanja po lepi akciji Durakoviča in Trogrliča kronal Praca, uspeh njegovega moštva pa je zaokrožil tokrat zanesljivejši Beton, za katerega lahko v prihodnosti upamo, da se bo otresel psihičnega pritiska in šel po stopinjah svojega očeta. Kakorkoli že, mladi Triglavani za odnos do igre zaslužijo visoko oceno in res škoda je, da morajo svoje razkošno znanje kazati na rezervnem kranjskem igrišču. Igrali so: Beton, Praca, Durakovič, Gogič (Lukič), Flajnik, Baj-rovič (Halilagič), Golob, Tiganj, Marzič, Trogrlič, Buvac. # I. Golob tretja liga Sodniki krojijo igro in rezultate Miren - V tretji nogometni ligi je moštvo Zarice gostovalo v Mirnu pri Adriji in nezasluženo izgubilo 1 : 0. Kranjčani so bili praktično 60 minut na polovici domačinov, ki so jih povsem nadigrali, žal pa zaradi nezbranosti in prevelike lagodnosti niso napolnili njihove mreže. V nadaljevanju je ritem njihove igre nekoliko padel, kar je izkoristil glavni sodnik sicer doma iz Kopra in začel krojiti potek srečanja. Kranjčani so preko KondiČa dosegli zadetek, katerega je sodnik zaradi domnevnega nedovoljenega položaja razveljavil, kmalu zatem v njihovo korist ni dosodil očitne najstrožje kazni, česar pa se v korist domačinov ni dvoumil storiti v zadnji minuti srečanja, kar so le-ti izkoristili in mimo okradenih Kranjčanov osvojili obe točki. nov poraz dolnova creine Moštvo Dolnov Creine je gostovalo pri Jadranu in izgubilo z rezultatom 0 : 1. Kljub minimalnemu porazu je zdaj že jasno, da so Kranjčani v rezultatski krizi, saj so vsekakor sposobni boljših dosežkov, vendar pa bodo morali v nadaljevanju v tako izenačeni konkurenci pokazati vse, če bodo hoteli obstati v ligi. Še zlasti to velja za napadalce, saj so ponovno imeli nekaj priložnosti. Korenjak je celo zadel vratnico, vendar pa ugodnega rezultata niso uspeli iztržiti. Igrali so: M arku n, Verbič D., Maric, Bučan, Ažman, Verbič B., Brdakič, Boldin, Ceferin, Delič, Korenjak. Toča zadetkov na Jesenicah Jesenice - V drugi mladinski nogometni ligi je mladinsko moštvo Dolnov Creine gostovalo pri Jesenicah in zmagalo s 5 : I. Kranjčani so bili nesporno boljši nasprotnik zadeli pa so dvakrat Soflič, Markelj, ter reprezentanta Verbič in Božič. • I. Golob Praznični turnir v malem nogometu Zabnica, 19. aprila - Pizzerija gostilna Marjetka v sodelovanju s KMN Marmor Stripv iz Škofje Loke prireja praznični turnir v malem nogometu. Turnir bo v torek, 27. aprila, na asfaltnem igrišču v Zabnici. Prijave sprejemajo vsak dan, razen v četrtek, v pizzeriji ali po telefonu 311 301 do začetka žrebanja, ki bo v soboto, 24. aprila, ob 20. uri v pizzeriji Marjetka. Prijavnina je 3.500 tolarjev, prve štiri ekipe prejmejo pokale in denarne nagrade. V primeru večjega števila prijavljenih ekip si organizator pridržuje pravico, da se nekaj tekem odigra že v ponedeljek zvečer pod umetno razsvetljavo. • V. S. Radovljiško prvenstvo v malem nogometu Radovljica, 19. aprila - Komisija za mali nogomet pri športni zvezi Radovljica razpisuje občinsko prvenstvo v malem nogometu za letošnje leto. Prvenstvo bo odigrano po ligah, pravico do nastopa pa imajo izključno ekipe športnih organizacij in klubov, ki so člani SZ Radovljica. Prijave sprejemajo do petka, 23. aprila, na naslov športne zveze Radovljica, Gorenjska 26, nato pa še 28. aprila od 19. do 20. ure in v četrtek, 29. april«, od 18. do 19. ure. Dodatne informacije dobite na radovljiški športni zvezi, sestanek s predstavniki ekip pa bo 29. aprila ob 19. uri v veliki sejni dvorani občine Radovljica. • V. S. Prvomajski turnir v cerknici Cerknica, 19. aprila - KMN Pink Panther iz Cerknice vabi Ihj bitelje malega nogometa na turnir, ki bo I. maja v Cerknici Prijavnina za turnir je 4.000 tolarjev, nakažete pa jo lahko na žiro račun 50160-678-59951. Žrebanje bo 2°. aprila ob 20. uri v okrepčevalnici Glažk v Cerknici, dodatne informacije o turnirju z bogatimi nagradami pa lahko dobite po telefonu 061/791-306 ali 792-244. • V. S. Zapravljena prednost dveh golov ŽIVILA NAKLO : KOPER 2 : 2 (1 : 0), strelec za Živila Naklo Martin Jeraj v 27. in 67. minuti, za Koper pa Sabadin v 68. in Galič v 81. minuti. ■ Kranj, 18. aprila - Pred 2000 gledalci, ki so po sredini zmagi v Ljubljani prišli bodrit Na-klance, so le-ti tokrat na veliko bolje pripravljenem igrišču na kranjskem stadionu preveč lahko prepustili točko Koprčanom, čeprav je bila tekma že skoraj dobljena. Najboljši igralec tekme je bil koprski vratar Boškovič, ki je rešil vsaj tri stoodstotne priložnosti domačinov. Imeli so jih Marušič v 2. in 56. minuti po podajah Mirana Pavlina in Jerine, pa Jerina in zadnje minute tekme Ahčin, Andrej Jošt in Jeraj. Vendar je v nogometu pač tako: če gola ne daš, ga prejmeš. Naklanci so prejeli dva zadetka precej poceni, zaradi neodločnosti obrambe. Po prejetem drugem golu so Koprčani krenili v napad, Sabadin je neovirano prodiral in odlično ustrelil v desni zgornji kot Laličevega gola. V 81. minuti pa je Gunjač streljal prosti strel, Lalič je udarec odbil, Naklanci niso krenili do odbite žoge, zato pa jo je Galič z glavo potisnil v gol. Živila so imela, razen številnih priložnosti, tudi nekaj sreče. V 21. minuti je Ljubančič po nerodnem posredovanju Laliča zgrešil, v 51. minuti pa je Čondič zadel vratnico. Pri Živilinih priložnostih pa je treba omeniti 25. minuto, ko je tik mimo vrat streljal Mi- Martin Jeraj, strelec dveh golov za Živila. - Slika G. Šinik ran Pavlin, njegov brat Brane pa je v 43. minuti streljal z okrog 20 metrov, vendar je žoga oplazila stativo in odšla v aut. Gentlemani prvaki b lige Tržič - Pred dnevi se je končala letošnja B občinska rekreacijska liga v odbojki. Sodelovalo je osem ekip, ki so se pomerile vsak z vsako po enkrat, najboljše štiri pa še v dodatni končnici, kjer si je najboljša priborila pravico nastopa v novem prvenstvu v kvalitetnejši A ligi. Najuspešnejša je bila ekipa Gentlemanov, ki je v finalu odpravila Gostilno Ankete z 20 (18:16 in 16:14), v boju za tretje mesto pa je bila ekipa Krasotcev boljša od Gladiatorjev in je zmagala 20. Na naslednja mesta so se uvrstili: 5. Kompas Ljubelj, 6. Peko CNC, 7. Cim-per in 8. Civave. Prvenstvo je dobro organizirala Komisija za rekreacijo pri Športni zvezi Tržič. • Janez Kikel MOK10ZNI TENIS Junija konec sezone Ligaška tekmovanja so končana, do konca sezone pa bodo Gorenjci organizirali še mladinsko ligo in nekatera prvenstva. Križe, 15. aprila - Seja odbora namiznoteniških klubov Gorenjske v četrtek v Križah je imela tudi slovesno obeležje. Predsednik odbora Peter Mali je izročil organizatorju gorenjske namiznoteniške lige Tonetu Korenjaku v zahvalo za vzorno organizirano tekmovanje spominsko darilo. Gorenjska liga bo organizirana tudi v prihodnjih sezonah, saj se uvršča namizni tenis med množičnejše športe na Gorenjskem. Ob ligah bodo Gorenjci Se naprej organizirali top tekmovanja za mlajše kategorije, saj jc za mladež važno, da čimveč igra in tekmuje in vidi v tem smisel svojega nastopanja, Ii enc 111 so zadolženi za pripravo sistema točkovanja, ki bo prišel prav pri sestavi gorenjskih reprezentanc, upoštevani p.t bodo tudi dosežki z državnih tekmovanj Trenerja Merkurja in Križe* Janez Maček in Mirko Mati-jaševič pa sta zadolžena za pripravo koledar|a tekmovanj do konca junija, ko bo namiznoteniška sezona uradno končana. Prvi lak turnir bo 24. aprila ob 8. uri v stražiškem Partizanu, nastopih pa bodo pionirji in pionirke. Dogovorili so se, da bodo odslej treba na turnirjih plačevali prijavttino, ki bo 300 tolarjev za lekmovalca na posami čnem tekmovanju in 500 lol.ujcv II ekipo <) goreniskem namiznem tenisu vedno več poročajo tudi iredstva lavneai obveščanja, gorenjski namizni tenis pa bo še naprej zastopan v najvišjem državnem tekmovanju. V I. ligo se je uvrstila ženska ekipa Merkurja, v moški II. ligi pa bomo imeli dva predstavnika: Merkur in s.i\<> • J. Košnjek ©[lesarstvo mmiimmm\\ POLANC DRUGI po JADRANSKI MAGISTRAl J Na 33. mednarodni dirki po Jadranski magistrali je nastopilo 68 kolesarjev iz 15 klubov Madžarske, Češke, Nemčije, Slo venije in Hrvaške. Po štirih etapah je zmagal Madžar Andrcž Lauk, odličen drugi pa je bil Savčan Marko l'ol.nu I kipno je zmagal Rog, Sava, za katero so nastopali še: Igor Bertoncelj, Tadej Zumar in Jure Studen, pa je bila peta. Na dirki Bargamasco so bili najboljši profesionalci, zmagal je Italian Zain, naš najboljši jc bil Pinterič na osemnajstem mestu. Starejši mladinci pa so nastopili na dirki v TurijacCU, k|er je zmagal Rogovec Hauptman, Križnar (Sava) pa je bil tretji • V. S. Izlet na palec nad zelenico Kranj, 20. aprila - Planinska sekci|a podjetij Iskre pritaji \ sob,, to, 24. aprila 1993, zanimivo turo na .1o.V< metrov \isoki Palec nad Zelenico. Odhod na izlet, na katerem bo hoje 5 do 6 ur, bo ob 7 uri izpred hotela Creina s posebnim avtobusom, če bo dovoli prijav, sicer pa se bodo udeleženci peljali do Ljubelja s svoji mi avtomobili. • S. S. Naklanci so zadeli iz značilnih protinapadov. V 27. minuti je Miran Pavlin na sredini podal Jeraju, ki je krenil sam proti golu in zadel. Enako je bilo v 67. minuti, ko je Jeraj prodiral po levi in z roba kazenskega prostora zadel gol tik ob vratnici. Na sicer mirni tekmi je z deljenjem rumenih in tudi rdečih kartonov "blestel" glavni sodnik Jamšek iz Maribora, ki je najprej poslal med občinstvo preveč zgovornega in glasnega trenerja Kopra Mladena Mla-denoviča, nato pa zaradi medsebojnega obračunavanja domačina Marušiča in gosta Ok-čiča. Prvi del tekme je bil bistveno boljši. Živila so igrala w@terpolo §mmmmxnii& Pingvini vodijo Kranj, aprila - Ker najmlajši člani VK Triglava nimajo PraVjy tekmovanj, sta se trenerja Igor Štirn in Tomo Balderman odločila, o za to kategorijo pripravita tekmovanje. Svoje varovalce sta razdeli' v štiri skupine in jim dala imena: Polarni medvedi. Pingvini, Orli m Delfini. Odigrali so že dve koli. V prvem so Pingvini premagali larne medvede s 13 : 4 in Delfini Orle s 7 : 5. V drugem so Pingv«11 premagali Delfine z 12 : 6 in vodijo s štirimi toškami. Polarni medv di pa so z boljšo igro premagali Orle zli : 6 in delijo z Delfini drug do tretje mesto, na zadnjem pa so Orli brez točke. • J. MarinčeK borbeno in ofenzivno, v drugem polčasu pa so se potegnil2 v obrambo, v primerih nevarnosti reagirala premalo odločno in tu je tudi vzrok za dva prejeta zadetka in zgubljen0 točko. Naklanci so z 31 točkami na dobrem četrtem mestu, vendar jih čaka v nedeljo težko gostovanje v Mariboru, nato pa prihaja v Kranj Gorica. Za Živila so igrali Lalič, B-Pavlin, Sirk, Grašič, Ahčin. Križaj, Vorobjov, Marušič, M-Pavlin, Jeraj in Jerina. Poškodovanega Jerino je zamenjaj Murnik, Grašiča pa Andrej Jošt. • J. Košnjek ^©SCOMET Za prvo ligo šešir in preddvor infotrade Ljubljana, 18. aprila - V nedeljo zvečer je bilo v športni dvoran« na Kodeljevem v Ljubljani tretje polfinalno srečanje končnic* prvenstva druge lige med Kodeljevim in Preddvorom Infotrade-Ker je bil po dveh tekmah rezultat v zmagah izenačenje bila tekma odločala o drugem finalistu za vstop v prvo rokometno lig0' kajti škofjeloški Šešir se je v finale uvrstil že po dveh obračunih- Rokometaši Preddvor Infotrade so že v prvem polčasu poveo' li s štirimi goli prednosti (13 : 9) in napovedali boj do zadnji* sodniškega žvižga. Tudi v drugem polčasu so bili gostje bolPj vseh elementih igre in zasluženo premagali sicer borbene rok° metaše Kodeljevega z rezultatom 23 : 20. Za uspeh je treba P0' hvaliti vse moštvo, posebej pa vratarja Marolta. Tako se bosta v finalnih tekmah za nastop v prvi ligi Pote^ vali gorenjski ekipi. Šešir in Preddvor Infotrade, prva tekma bo na sporedu predvidoma v soboto ob 20. uri v hali Poden Škofji Loki. • J. Kuhar Zmagi za kranj in lokastar Kranj, 18. aprila - V drugi rokometni ligi za ženske so bili v dcve' Sava 26 : 19, Kri*. - 17, Burja - OlimPlj tem kolu doseženi naslednji izidi: Piran -Kranj 17 : 28, Tapi Zagorje - Lokastar 14 II 17 : 25. sIli. V tretji rokometni ligi za moške pa so rezultati 12. kola: Be^ , ca - Herbalife 24 : 16, Radovljica Specerija Bled - Zabnica ~ Preddbor Infotrade M/" M. Dol»°C 30, Loške Smojkc Center Zaplotnik 21, Sava - Preddvor Skala 20 : 32. Šešir je bil prost. Mladi loCani v polunalu Skofja Loka, 16. aprila - Minulo sredo je bilo v dvorani P°^fJ0. Škofji Loki območno tekmovanje ŠŠD v rokometu za učene jene leta 1978 in mlajše. Nastopile so ekipe: OŠ Križe. Oa doslje, OŠ Lesce in OŠ Ivana Groharja iz. Škofje Loke h ki so zmagovalke v štirih gorenjskih občinah Prvo mesto na ,lirn'r|a)t0 osvojila ekipa OS Ivana Groharja iz. Škofje Loke, ki se }e ^j. uvrstila v republiški pollinale, ki bo 6. maja Za zmagovalno po, ki jo je vodil trener Jani Klemenčič, so nastopili: '"J',trai. Dolinar, Mirčevski, Cankar, Krek, Perme, Krt, Rozman, »e Selan, Cenčič, Jugovic, Cadež in Kovačevič. • M. Primožič Kadetinje lokasi ara druge rok"' Ajdovščina, Žalec, Izola, 18. aprila - Na polfinalnem turnirju metašic so kadetinje l.okastara dosegle lep uspeh, saj so (. premagale ekipo Polja I rezultatom 14:5, nato pa It BufJ zultatom 12 : 7. V finalu so v zadnjih minutah izgubile t čim Mlinotestom z II : 9 in osvojile drugo mesto ^ jo- Druga skupina je igrala Žalcu, kjer so prav tako /"ia*J' jfafl' mače rokometašice, v tretji skupini pa je zmagal Izola. k1"' ke so bile druge. Sava pa tretja • I. Kemperle, M. I>°'8 KOSEBflLL mBJKBSSSSS Zmaga lisjakov velik uspeh Skofja Laka, 17. aprila - Začela se je državna članska jjgjjpj ballu, prvi dve tekmi so odigrali v Škofji I .oki, prvič je i"1"* hljanski (iolovec, drugič kranjski Lisjaki. c,^1"1 Prvi tekmi so odigrali na igrišču nekdanje vojalnic« * l Oki, rezultat prve |e bil |() proti s za (.olovci in drug1' . j^V"' za z.i I isjake Baseball Golovec i/ Ljubljane je bil lam prvak, zato jc zmaga Lisjako> valik uspeh. Lisj" Naslednja tekma bo v soboto, 24. aprila, * Škofji I "k,(m1 notjj ii bodo pomerili z Jezico i/ i jubljane. I. in 2 maja P* ,,ki-',t kaio tekmovanje u pokal Kranja, Igrali bodo kranjski en klub iz Slov eni je in dva s Hrvaškega. • M. V. PRI TELINGU BODO ŠE POMAGALI KRANJSKIM SMUČARJEM SKAKALCEM Uspešno leto za športnike in sponzorja Leto dni je minilo, odkar sta Skakalni klub Triglav in Teling sklenila pogodbo o generalnem pokroviteljstvu, ob novem podpisu pogodbe za naslednje leto pa so tako Predstavniki športnikov kot podjetja ugotavljali, da so vsak na svojem področju dosegli želene cilje. Kr»nj, 16. aprila - Večina podjetij, ki se odločajo za sodelovanje s »Portniki, pričakuje, da jim bodo ti z uspešnimi nastopi vrnili de-«M»r. Pri Telingu so lani zaupali reklamiranje svojega imena kranjskim smučarjem skakalcem in ob letošnjem srečanju so bili še kako zadovoljni z uspehi, ki so jih dosegli. "Naveza SK Triglav - Teling J* bila v preteklem letu uspešna. Skupaj smo preverili svojo konkurenčnost doma in na tujem prepihu. Trdno smo prepričani, da bomo s Potenciali, ki jih imamo, v novi sezoni in poslovnem letu dosegli še je ob novem podpisu pogodbe poudaril direktor Telinga Bojan Kladnik. Najboljši v starejših kategorijah: Uroš Rakovec, Uroš Peterka, Robi Zaplotnik, Jure Žagar, Rok Polajnar, Sašo Komovec, Matjaž Zupan ter trenerja Jani Grilc in Janez Zevnik. "'^ktor Tel inga Bojan Kladnik je za uspehe čestital vsem najbolj-ba ^movalcem, med katerimi je največ dobrih uvrstitev zbral Ur-"n Franc. Po srečanju s sponzorji so se skakalci, trenerji, vodstvo kluba in gostje zbrali v Smučarskem domu na Sv. Joštu nad Kranjem, kjer so podelili priznanja in nagrade najuspešnejšim. Ker jih je vsako leto več, so ugotavljali, da bodo morali v prihodnje dom razširiti, da bodo lahko vsem čestitali za odlične uvrstitve, saj so morali najmlajše tekmovalce, (da bi jih lahko videli) postaviti kar na okensko polico. I ^^dnik SK Triglav Teling Jože Javornik se je pokroviteljem nko pohvalil s številnimi dobrimi rezultati, saj so kar trije nji Vl skakalci - Urban Franc, Matjaž Zupan in Sašo Komovec Posegu po točkah svetovnega pokala. Sašo Komovec, Urban p anc in Jure Žagar so dobili točke evropskega pokala. Urban st^k0 P°'aJnar točke alpskega pokala, na državnih prven- tak ^a 80 ^'am kluba osvojili kar 14 od 36 možnih medalj. Prav "M°S0 kranJ8ki skakalci zmagali v Pokalu Kompas Holidavs. ie Ponosn' Pa smo na naslov absolutnega prvaka Sloveni- \ko smo večne tekmece, ljubljansko Ilirijo Center, premagali z jfiVe^J° razliko do sedaj, z več kot sedemsto točkami," je dejal Javornik. p » tem času pa je Teling (Teleinformacijski sistemi in storitve) ji i°iv na c'va nova tr?a m sk'enil posel z velikim kupcem v Rusi-tJdistribucija zemeljskega plina), pomembno je izboljšal struk-° v korist izvoza, ki zavzema 65 odstotkov celotne prodaje. V {e nu'em letu je 35 zaposlenih ustvarilo 25 milijonov DEM, od ar? So razvoju namenili dobrih deset odstotkov. Prav tako kot bor • 'maJ° Pr' Telingu ambiciozne načrte, saj naj bi se še J Približali kupcem z optimalno prilagoditvijo svojih izdelkov F» »'!'Je on srečanju poudaril vodja Športne zveze Kranj Borut rt),. Je pomoč podjetij še kako pomembna za razvoj posa 2riih športov, ki s tem denarjem lahko poskrbijo tudi aaimi • V. Stanovnik, foto: D.Gazvoda Najuspešnejši v mlajših kategorijah: Marko Simic, Gašper Čavlo-vič, Anže Brankovič, Andrej Cuznar, Matic Zevnik, Luka Mohorič, 01 Miha Lržen, Uroš Peterka, Robi Janežič, Robi Kranjci ter trenerja Robert Kaštrun in Mitja Vidmar. Oznanja smučarske zveze ko ^'nu'° soboto se je s smučarskim dnevom v Mariboru Sq cala letošnja sezona za naše smučarje. Ob tej priložnosti srn a5 drugimi podelili priznanja najboljšim. V alpskem Muh " Sta bila to Ur*ka Hrovat in Jure Košir' najboljši kort k-a^C '*ran'k Maribor. Pri smučarskih skokih in nordijski komKlnaci|' S,a hila naJb°'i*i skakalec Franci Petek, najboljši |jn "'oatorec Franci Jekovec, najboljši klub pa je Triglav Te-je t l ,clcm na smučeh je najboljši Joško Kavalar, najboljša Kra 1Ca Na,asa Lačen, najboljši klub pa tekaški klub 'en ^ ^Cc* biatlonci je bil za najboljšega razglašen Uroš Ve-čan ' n>ajbol,Si klub Pa Je TSK Jub ,)o1 v akrobatskem smu-naih rC mmu'° sezono najboljši Marko Jemec. Absolutno JOo|Jši smučar sezone pa je Jure Košir. • V. S. aixxnrni kMa svetovnega pokala na Bohinjki iH i«* '-luh||;(|i" "Pr,la - Kajakaška zveza Slovenije in Kajak kanu klub v Sn a sla organizatorju druge letošnje tekme za svetovni po-Cijj , ' '"Mu n., divjih vodah Prva tekma bo v Monschau v Nem- "osi" lna,;1, (,,u'''1 Pa 1,0 na Savi Hohinjki 7, in K. maja. Sle-Ju'iii;, _a.dve_tekmi v I hoten l.cs Bainu v Franciji, od 5. do 6. ° finalna tekma v Muotathalu v Švici. M j'^'1 Bohinjki bodo nastopile ženske v K - I in moški v K -"lOMiI • ..".^,art tekmovalcev DO nad jezom \ Soteski, cilj pa v Bohinjski Bali. • v. s. ^ ični veterani škofje loke 111 ^krn* *Prila " Na Savi |)olmkl i1' hila v nedeljo že tretja labil ^Pelnoi ' ' k,,|,,ki\c m kanuiste v spustu Med kajakaši so zelo r' Kez.iiI|,aS,0pi'1 V('u"'am Školie I oke, ki so zasedli prva tri me I'I mud- K*m'( -< člani: I Andrej Iclcm 11 jubllana); kanu t ' *Uli*/n ' M,,U"1 M(,Cl'vai C (Ubijana); kanu C-2 člani: I. S^e)'l.i • M,a*); kaJak K-l: I. Jernej Abramić (Soške elek J'^inči \ , K 1 sanice: I I m'k.i < anka. (Kašua); kajak K-l ? °ljšak"n '""i.iz lavornik (Nivo); kajak K-l veterani: I Niko c "nik \ 1,.""M (Iralifi, I lote Hafner, 5. Peter Kalan, 6 Loj- 1VS1 Škofji I oka) • J. Marinček Velika nagrada optimizma Drugi turnir v pospešenem šahu za veliko nagrado Optimizma so pripravili Naklanci V svojem Kulturnem domu. Turnirja seje udeležilo 83 igralcev. S pol točke prednosti je zmagal mednarodni mojster Dražen Sermek (8), član Murke iz I,l./!ax: 222-150 pet patrulj in helikopterska posadka. V kratkem času so policisti odkrili 24 kršitev cestnoprometnih predpisov, dva voznika bodo prijavili sodniku za prekrške, enajst so jih kaznovali, šestim pa napisali plačilne naloge. Sredi popoldneva so opazili tudi močno vinjenega voznika, ki je počasi vijugal po cesti in ga seveda prikrajšali za dovoljenje. • H. J. Delovna nezgoda Skofja Loka - V petek, 15. aprila, je prišlo do delovne nezgode v tovarni Termo na Trati. 49-letni Franc Šink je s sodelavcem Francem K. delal v ku-polski jami. S kladivom je udarjal strnjeno talino tervola, pri čemer je odkrušek padel na ploh, na katerem je stal. Šink je padel pet metrov globoko, hudo ranjenega so odpeljali na zdravljenje. /uspešen nnc;pl nrnnananrlna posel propagandna ^ OBJAVA f v Gorenjskem glasu PANTERM grelec, 6 KW, nov, nerabljen, za 60.000 SIT, prodam.0 48-112 9533 SKOBELJNI STROJ VVening. letnik 1970, prodam. Cena po dogovoru.0 66-937 9589 GLASBILA ORGLE Farfisa prodam po ugodni ceni. 0 421-498 »452 PIANINO Belarus, letnik 1986, prodam. 0 801-282 »402 GR. MATERIAL Strešno OPEKO Kikinda 272, novo, 2.400 kom, cena 45 SIT, prodam.0 64-236, po 20. uri 0302 TUŠ KADIČKO in marmor POLICE ugodno prodam. 0 83-661 9427 Betonsko ŽELEZO, premera 10 mm, električno OMARICO in fit STIKALO 45 A prodam.0 83-661 9426 Rabljena zastekljena OKENSKA KRILA ugodno prodam. 0 70-631,popoldan 9446 Smrekovo HLODOVINO, 4 m in 8 m, prodam Poženik 37, Cerklje «453 PODPORNIKE (punte) različnih dolžin prodam. 0 41-813 <4ss PUNTE. dolžine 2 5 m in 3 20 m, prodam. 0 49-153 9486 Vodno MIVKO (sipo) ugodno prodam. 0 43-365 9468 Suhe smrekove PLOHE, 5 In 8 cm, ter suhe bukove PLOHE, 5 cm, prodam 0 65-089 9490 IVERKO, 65 kvad. m, prodam. Možna dostava 0 52-340,popoldan 9500 DESKE, dimenzije 2.5 In 5 cm In GRUŠT prodam. 0 621-275 9506 Nerabljen RADIATOR 65 x 300 prodam po polovični ceni. 0064/720- 196 . »607 Vodno MIVKO, 5 kub. m, prodam po 1.500 SIT 0 631-420 asu Cementno sive STREŠNIKE - KRAJ NIKE, tip Vesna ali Trajanka, kupim.0 064/66-052 9620 Suhe smrekove PLOHE in DESKE prodam Pangerščica 7, Golnik 9540 Prodam 12 kom ŠPIROVCEV 7 3 m x 14 x 12 in 2 LEGI 8 m x 22 x 20 0 46-361 esss PARKET, hrastov, lamelni prodajamo po ugodni ceni. ARNOL d.o.o., Skofja Loka,0 064/622-481, od 7. do 15. ure »590 IZOBRAŽEVANJE INSTRUKCIJE angleščine za osnovne in srednje šole 0 331-455 7309 INSTRUIRAM angleščino In kemijo 0 064/328-488_m. INSTRUIRAM angleščino za osnovne In srednje sole 0 212-853,lnt 227 KUPIM Zazidljivo PARCELO v bližini Kran|a, gotovina, kupim 0214-927 9002 GOLF, dobro ohranjen, letnik 1990/ 1991, kupim 0 66-257_9434 Suh smrekov LES, debeline 5 in 2 5 cm, kupim 0 41-532_»«<" VFNTIl za vodo "Zasun", 1 cola, dva komada, kupim 0 725-533 «48a NAJNIŽJE CENE NEMŠKIH TV SATELITSKIH SISTEMOV s 136 KANALI *z anteno 80x90 659 DEM *z anteno 60 x 70 569 DEM DO 25 OBROKOV z montažo 'SATEX" TEL,: 48-570 AX-a, letnik 1990/1991, kupim od najboljšega ponudnika. 0422-445 TELETA, starega teden dni, kupim. 0 48-590 »543 SENO, 1.000 kg, kupim. 0 49-001 9544 Kupim nekaj SADIK lešnikov in kosmulj. 0 736-690 9564 YUGO GVX, po možnosti črn, kupim. 0 061/841-065 9585 Odkupujemo HLODOVINO smreke in bukve. Plačilo od 2 do 30 dni.0 58- 094 9586 LOKALI DINO d.o.o., Kidričeva 20, Jesenice prodaja kovinski KIOSK na C. Žele-zarjev 18,zelo ohranjen, cena ugodna; lahko tudi s poslovnim prostorom.0 064/85-093 9457 PRODAMO opremljen bistro v Škofji Loki (800 kvad. m) in nov opremljen kava barv Kranju (30 kvad. m). ODDAMO pisarno (44 kvad. m) s CK in TE v Kranju.NAJAMEMO prostore za proizvodnjo (nad 300 kvad. m). APRON NEPREMIČ-NINE.0 064/214-674_ 9575 KOLESA MOTOR MZ ETZ 250, letnik 1982/ 1983, nujno prodam. 0 84-147 941 s Nov AVTOMATIK MS 3, letnik 1987, cena 60.000 SIT, prodam. 0733-241 9425 Dobro ohranjeno PONY KOLO ugodno prodam. 0 312-157 9444 Športna KOLESA, dva moška, eno žensko, prodam. 0 725-655 9468 Žensko in otroško KOLO zelo ugodno prodam. 0 57-831 9514 PONY EKSPRESS Rog prodam. 0 45-158 9568 OBVESTILA Ugodne cene - PARKETARSTVO PAVLIC, Šenčur, 0 41-662 7891 ROBLJENJE Itisona In preprog 0 78-060 8809 Odvetnik mag Jocif Janez, Kranj, Tavčarjeva 22, pri tržnici v mestu, s poročam,da imam po spremembi telefonsko številko 222-830 »4oe Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 8/5/ 1993. Prijave na0 49-442, po 16. uri 9474 Otroški ČEVLJI za L obhajilo po ugodnih cenah KORAK RADOVLJICA 9587 OBLAČILA Ženske BARETE, dvojne, In OTROŠKE KAPE dobite na 0 715- 050 8799 Belo OBHAJIl NO OBI EKO prodam 0 721-001, popoldan 9221 Letne MAJICE, bombažne TRENIRKE, ženske hlačne NOGAVICE 0241-038 »284 Lepo ohranjeno usnjeno JAKNO, št 40-42, cena 100 DEM, prodam 0 241-587 94t7 Zelo svočano POROČNO OBI FKO, št. 38-40, prodam 0 46-273 9536 OTR. OPREMA Lep Italijanski kombinirani VOZIČEK prodam 0 57-921 9308 Italijanski športni VOZIČEK, cena 100 DEM, prodam 0 83-113,od 16 do 19. ure 9493 Otroško POSTELJICO ugodno prodam 0 52-340, popoldan 9499 Globok otroški VOZIČEK Tribuna, z dodatki - mrežica, dežnik, pro-il.im tli t.:11 (».('» ,iv,o TORBO za dojenčka, STOLČEK in VOZIČEK Tribuna ugodno prodam U H-l ',H'I bvo OSTALO B II II I I II II i: mma. &«h«m n. w 710-130 DRVA, meterska, razlagana, TRSKE, z dostavo, prodam. Žagamo tudi na domu.0 325-488 esei Telečjo KOŽO prodam. Golmajer, Breg ob Bistrici 11, Križe 9421 Žepni PREVAJALEC 24 jezikov, tudi slovenščine, prodam. Cene zelo ugodne.0 312-132 9437 Kartonsko EMBALAŽO, 700 x 350 x 300, enkrat rabljeno, ugodno prodam.0 325-712, zvečer 9495 Fasadni ODER, enkrat rabljen, ugodno prodam. 0 325-712,zvečer 9496 Za dekoracijo potrebujem EMBALAŽO od jajc po 10 kom. 0213-219 9546 PRIDELKI SENO, kvalitetno, nebalirano, prodam. 0 633-693 9303 SENO in KOZLA, starega eno leto, prodam. 0 65-863 9420 Semenski KROMPIR bintje, I. množitev, prodam. Zgoša 47/a, Begunje SENO in več BUTARIC prodam. Leskovi ca 10, 0 68-522 9448 SENO prodam. Bodovlje 7, 0 622- 474 9471 Semenski KROMPIR desiree, cena 30 SIT, prodam. 0 49-153 »485 Semenski KROMPIR desiree prodam. 0 43-483 »520 SENO, cca 1.500 kg, prodam. 0 45-598 9521 POSESTI Prodam BRUNARICO, grušt, 2-krat temno barvan opaž. 0323-133, po 20. uri 7286 Dvostanovanjsko HIŠO z velikim vrtom prodam. Škofjeloška 48,0 061/267-572 »313 Enostanovanjsko HIŠO na relaciji Naklo - Križe prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9525 PRODAMO: novo dvostanovanjsko hišo v Sv. Duhu (parcela 600 kvad. m), poloviconove hiše v Cegelnici (500 kvad. m zemljišča); nedokončano v Zasipu pri Bledu,pri Selcah in na Jesenicah - Pejice; obnovljeno dvostanovanjsko hišo v Lescah(parcela 850 kvad. m), enodružinsko v Gorenji vasi (parcela 1.500 kvad. mLKamni gorici, Ljubnem in druge. PRODAMO vikend parcele na Šenturški gori,Ambrožu, Trstenlku, Gabrski gori in druge. APRON NEPREMIČNINE,0 064/214-674 9574 KMEČKO HIŠO prodamo v Begunjah In Otoku pri Podvinu APRON NEPREMIČNINE,0 064/214-674 9576 Takoj KUPIMO enodružinsko HIŠO z vrtom v Kranju. 0064/214-874 »877 RAZNO PRODAM KOTEL za žganjekuho, 80 I, plinski GORILNIK In KNAKER za polovično ceno prodam.Možnost dveh obrokov. 0 242-331 7iei Suha hrastova DRVA In lepe hrastove HLODE prodam 0 45-368 9031 MOTOR Yamaha 28 A za gliser, s komandami motorja; TELEVIZOR Iskra 9051, zdaljinskim upravljalcem stereo; PLEZALNI PAŠ Petzl, z uponko, prodam 0 064/691-559 9390 Ugodno prodam opremljeno BRAKO PRIKOLICO, termoakumulacijsko 6 KW PEČ, LOOOkosov rabljenih STREŠNIKOV Karo In večjo količino BREZOVIH DRV0 84-181. zvečor 9399 Bukova DRVA in BUTARE za prodam 0 622-479 poč 9405 AVTOPRIKOLICO, AGRFGAT za varjenje, tiskarsko PREŠO "Lord 3" prodam 0 242-063 9423 SPALNICO Altdeutsch, več starih OMAR In druge STARINE prodam tli Ot.4/401 160 im4/ štiri novo sončno KOI t KTORJf IMP in 200 I BOJLER prodam 047-449 9457 Plastično CISTERNO za olje, 2 000 I. In PRIKLOP za R 5 prodam 0 738 075 »537 Deško OBLFKO za prvo obhajilo (8 let) in fantovsko OBLEKO za birmo (13 let) ter"KIMPFŽ" s kovinskim ogrodjem prodam 0 41 862 »537 . FIESTA CLX od 17500 DEM; i ESCORT CLX od 23200 DEM) 1 MONDEO CLX od 29900 DEM i INF. VRBA d.o.o.. Kranj tel. 064/ 218-454 CEMENT, mizarsko pant ŽAGO ir vrtno ZEMUO prodam. 0 58-094 9584___^. STAN. OPREMA KUHINJO - komplet (ovalna miza, 2* 1 m, ter 6 kom stolov, sedef tapecirani)prodam po zelo ua°~[j ceni. 0 45-066, vsak dan *S SPALNICO rjave barve, staro prodam. 0 328-033 4 leta. 95« 3 Prodam nove železne PONKE s^. predali; 1.20 m -100 DEM, 2 m - ]*[ DEM.O 064/872-517__ KUHINJO, zelo dobro ohranjen^ poceni prodam. 0 48-621 95«« ŠPORT ŠOTOR za 4 osebe, malo rablje^ poceni prodam. O 061/611-155^ STORITVE FARADAY D.O.O. - NON STOP:-SERVIS,- prodaja novih daljin«*^ prodaja SAT sistemov na 4 JN, obrokov. PRIDEMO TUDI NA D°y 0 064/218-210 2*2 IZPOSOJAMO ČISTILNE STflO* ZA GOSPODINJSTVO! Primerni * itison, tapison.sedežne garniture^ osebne avtomobile. Hribar - f'ztg d.o.o.. Planina 3,0/fax 064/331-'" 3021 skrinj«1 32*; LEDO SERVIS - servisiramo -•- , hladilnike, pralne stroje, štediin^. Hitroin poceni. 0 214-780 POSTAVITEV kmečkih peči, Z**Jj« štedilnikov, kaminov, POLAGA% keramike.0 65-773 ____2> OBNOVA KUHINJ - Mizarski W servis - Montaže In popravila 0 974, zvečer_______—- POPRAVLJAM pralne stroje takojl 0 713-235 __> 0> MONTAŽA in POPRAVILO ro^ žaluzij 0 061/376-783 ROLETE, žaluzije vseh vrst ISfJJ naročite na 0 064/216-919__j> ŽIČNE MREŽE za ograditev^ tenis igrišč, sejanje peska Ifl-' gfj-JEM podogovoru, izvršim tudi Ni^ TAŽO. FRLIC, Zevnikova Orehek, Kranj,0 217-937 ____^ Nudimo računovodske in vodske STORITVE. Sp*' d.o.o.,0 216-706 POPRAVILA-MONTAZA-pralnl *,|' --1-^7pfc- VLEČNE KLJUKE, snemljive LAM, montiram ali predelam 506, popoldan Šivalno stroje, vezllno avt°matflp0-ostalo konfekcijsko opre™" frf PRAVU AM 0 51-941 __----rtoV* Opravljam KOMBI PREVOZE ^t) do 1 500 kg 0 215-211____ Zaupajte OBLIKOVANJ? *pjjo*' teksta Jezikovni delavnici y Begun)o,0 733-235 __.—j£ LEKTORIRANJE in f^0?!^1. venski jezik, Jezikovna °° "PIKA",0 733 235___ Diplomske In druge istratlvne STORITVE, račun p p OBDELAVA podatkov * ^ 631-522 ___, POSTAVITEV kmečkih oafi' štedilnikov, kaminov, keramike 0 65-/73 ^ Kvalitetno POMOČ v gosP^ nudim 0 064/46-481 0i PREVAJAM iz nemščine, ""^vj In Italijanščine Hitro m " 064/713 269 9 ISKRA Servis Kranj, Planina Servisiramo: TV, Hiti, Video, Selečo, ITT-Nokia, ICes, Fisher, Goldstar, Grundig, Samsung, 'sK TV Star, Ldvveopta ...__ (064)326-450 od 8.00 do 15.00^ J^ek^20. aprila 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 19.STRAN • GORENJSKI GLAS "POD ŠIFRO" Za male oglase "POD ŠIFRO" so oglaševalci naročili objavo tako, rja zanje v maiooglasni službi Gorenjskega glasa zbiramo Izključno pismene ponudbe interesentov. Stik z oglaševalcem "POD ŠIFRO" navežete tako, da posredujete Pismeno ponudbo v zaprti kuverti na naslov GORENJSKI GLAS - MALI OGLASI 64000 Kranj, na kuverto obvezno napišite šifro, na katero se Vaša Ponudba nanaša. Veliko uspeha Vam želi Gorenjski glas in se priporočamo! Citroen rabljeni REZERVNI DELI in ODKUP avtomobilov Citroen za avto odpad.0 064/692-194 »sos Za R-4 TL ugodno prodam AVTO-DELE. S 715-904 »523 VOZILA POLAGANJE keramičnih ploščic vseh vrst, POSTAVLJANJE lončenih g«, štedilnikovin OPRAVLJANJE Manjših gradbenih del. PEČARSTVO '"gradbeništvo GAŠPERLIN,« 50- fg6 »551 IGLUJEM in prodajam smetnjake IjPocinkane pločevine. »324-457 PEDIKURO na vašem domu kvalitet-00 opravim 0 633-452 osao STANOVANJA J^pim STANOVANJSKO PRAVICO. 1^064/329-875, od 16. do 19. ure SNOVANJE, 2-sobno, Bistrica -centralna, telefon, prodam.O ^911, 51-647_mi ^ANOVANJE, 2-sobno, konfortno, zJJV. centralna, telefon, prodam, ^a 1.100DEM/kvad. m. 0 326- 5___22 Jj^am STANOVANJSKO PRAVICO. S Seničar Dragica, Frankovo na-SkofjaLoka Odd, 5^°-542 ali 068/44-900 STANOVANJE v <£?0' 49 kvad.i l^alna, prodam STANOVANJE, ;arri STANOVANJE na Posavcu. »479 )oh. Bistrici, 2-i, I. nadstropje, 0 41-246 9502 —1-sobno, zamenjam jj^-sobno brez ogrevanja 0871- Najugodnejši nakup najnovejših modelov vozil ŠKODA (dodatna oprema: sončne strehe, radii, bočne letve, katalizatorji...). TEACOM d.o.o., Ljubljana, od 9.do 16. ure, 0 061/576-706, 061/199-426, fax. 061/199-447 7186 AUSTIN 1.300, letnik 1970, neregistriran, vozen, dobro ohranjen, cena podogovoru, prodam. 0 064/66-745 ZASTAVO 101, letnik 1986, registrirano do 23/3/1994, prodam. Voklo 47 YUGO 45, letnik 10/1987, garažiran, 55.000 km, ohranjen, 3.400 DEM, prodam.0 223-056, int. 40 - pon. -pet., dopoldan; ogled: Kališka14, stan. 2, Kranj 9131 Starejši AVTO v voznem stanju ugodno prodam. 0 691-556 »207 Ugodna prodaja novih VOZIL GOLF III, PASSAT KARAVAN in AUDI 80 TDI.0 45-017 9376 HONDO CIVIC 1.4 GL, letnik 1990, zelo dobro ohranjeno, prodam.0 064/715-948_9396 R-5 CAMPUS, letnik 1991/1992, zelo dobro ohranjen, prodam. 0715-948 VOLKSVVAGEN HROŠČ, letnik 1972, rdeč, registriran do 10/6/1993, ugodno prodam. Šifrer, Zabnica 41, 0 310-130 9400 ZASTAVO 101, letnik 1976, registrirano do 8/1993, prodam. Cena po dogovoru.0 329-311 9401 620- 9407 LADO RIVO 1.500 prodam 0 046 SNOV- ANJE v prodam šorlijevem naselju 0 21 8-495,po 16. 9541 SIMCO TALBOT, letnik 1979, registrirano do 4/1994, cena 2 800 DEM, prodam. Ogled popoldan na: Sorska 23, Drulovka, Kranj 9409 I MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE BREZ POPUSTOV NAJCENEJE V' KIKI Tel.: 691-555, 692-036, fax.: 691-6 ^NJE^ 10_ ga^OVANJA PRODAMO v Kranju: Ha^r0' 2.6 in 3-sobno (Šortijevo pj^'la), 2-sobno (Vodovodni stolp, Kni In '"); 1 5. 2.6 ter 3-sobna Ck L 111' nizek b,ok>. 2-sobno brez GottaK BledtJ. 2 5-sobno v Zg. £■&! 25 inS-sobno v Tržiču. Na "Anicah R-4, letnik 1983, registriran do 4/ 1994, prodam. 0 43-078 9424 YUGO SKALA, letnik 1988, registriran do 3/1994, cena 3.700 DEM, rodam. Črnivec7, Brezje, popoldan prodamo Tržiču, več različnih R J^vanj. APRONNEPREMI^nTnE, ^P^/214-674 __9573 V*HSTVO SMtrn OTROKE do 4 let 0 622-O Kopališka ?1 Skofja Loka »433 V°ZILA DELI &Ldesni BLATNIK za Golfa, letnik ^^PfMam. 0 421-498 »449 v^iT^y° 101. malo karambolirano tu?0" prodam za dele. 0064/21' &!r0bilske VZMETI, namenje ^^Prodam 0 84-147 ^T&ta pLATIŠČA z gumami In "Vodarn 750- ,6tnik 1978^ oopdno 2H JU. Conapo dogovoru 0 66 ^' Popoldan »4»o 14- »375 ne za »416 ŠUROPIZZA ***** °OSTAVA PIZZ— ^-*-7EL: 064/215 797 n**m *iHu> plut ž* od 290siT dalje OGLASI TUDI ^* nam pošljete kupon >* ca »opna objavili amo ga v to r**. 6. aprila Vam bomo mali o«las do 10 besed, vpisan na *VPonu, objavili brezp»«coo Mal« oglase nad 10 besed, D°d šifro ud zaračunavamo Do ceniku za naročnIVe Go rB»i»ke8a ai„sa ie ob|«va 20 °^Motkov cenena (velia tudi 18 oglase po telefonu) Kupon 18 brezpiacm malt oglas bomo Oojavili ponovno prvi torek v ^•»•cu ma|u Veliko uspeha v n*Wet|i trgovini na Gorenj **err» j malimi oglasi v Go '*"i«W«m glasu! FIAT 126 P, letnik 1987, prodam. 0 82-032 »42» YUGO 45, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam. 0 622-369,zvečer »43i KADETT B, lotnik 1971, lepo ohranjen, prodam. 0 422-645 943» GOLF JGLD. letnik 1984, ohranjen, prodam 0 064/712-037 9445 VW HROŠČ, karamboliran, prodam. 0 064/422-325, dopoldan 9450 FIAT 126 P, letnik 1981, prodam 0 47-556 »456 PEUGEOT 305 - motor po generalni 1 000 km, dobro ohranjen, ugodno prodam 0 78-882 ali Metaj Devat. Alpska 15, Bled »402 LADO 1 500 SL, letnik 1976, neregistrirano, vozno, prodam. Kejžar, BI Dobrava78 9464 OPFl ASCONO 1 6 S. letnik 1976, sončna streha, prodam 046-423 •473 Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 8/5/ 1993 Prijave na0 49-442, po 16. uri •476 R-4, letnik 1987, garažiran, prodam. 0 403-270 »477 YUGO 45 KORAt , letnik 10/1989, prodam. 0 331-857 »47» GOLF GTI, 1 600 ccm, letnik 1984. zelo ohranjen, ugodno prodam 0 66-211, popoldan »491 ZASTAVO 101. letnik 12/1983. registrirano do 26/12/1993, prodam 0 327-532, popoldan »467 GOLF JXD, letnik 1990, 52 000 km, 15 500 DEM, prodam 0064/733 495 »501 ZASTAVO 101, obnovljeno, letnik 1977, registrirano do 2/1994, pro dam 0 422-066_ awx ŠKODO FAVORIT 135 l In VESPO 200 PX prodam. 0 328-202 Mil ZASTAVO 101. letnik 1980. prodam. Cena po dogovoru 0 217-146 »515 GOLF, letnik 1989, prevoženih 50 000 km, rdeč, prodam 0621-656, popoldan S5ia R-4 GTL, letnik 1987, registriran do 11/10/1993, prodam. 0064/691-271 9524 SUBARU LEONE 4 VVD, letnik 1984, registriran do 1/1994, zelo ugodno prodam.0 329-001, popoldan »527 ZASTAVO 101 1.1 GX, letnik 2/1988, prodam. 0 403-814 »531 R-4 GTL, letnik 1991, registriran do 4/1994, prodam. 0 41-862 9538 YUGO 55, letnik 6/1990, prodam. 0 241 -339 9639 R-4 GTL, letnik 1988, z novo karoserijo in podvozjem, rdečo, 55.000 km, prodam. Oldhamska c. 1, Kranj, stan. 12 9542 AUDI 100, letnik 1978, in tovorno PRIKOLICO prodam. 0 736-678 9545 LADO 1.200 S, letnik 1983, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo. 0 328-033 9546 R-4, spredaj karamboliran, prodam. 0 43-011, Bojan 9553 YUGO 45, letnik 1988, registriran do 2/1994, prodam. 0 65-488 9559 126 P, ohranjen, letnik 1984, cena 1.300 DEM, prodam. 045-532 9561 YUGO 45, letnik 1981, ugodno prodam. 0 241-693, po 15. uri 9562 Sem ročno spretna. Sprejmem DELO NA DOM - lepljenje, pakiranje, sestavljanje... 0 326-270 9436 Iščemo komunikativnega in sposobnega TRGOVSKEGA POTNIKA za delo na terenu.0 3122-132 9438 Nudimo DELO. Iztok, 0 064/327-634 9449 Zaposlim urejeno DEKLE za delo v strežbi. 0 70-142 9469 Brezposelni - ne tarnajte, da nimate denarja. Pridružite se nam pri proda-jiiskanega mladinskega programa. 0 328-265 in 84-662 »4»1 Redno zaposlitev nudimo ZASTOPNIKOM za prodajo kaset - učenje angleškega jezika. 0 064/325-712, zvečer »497 Pridružite se skupini prijetnih ljudi pri prodaji uspešnega knjižnega programa. PREVOZ ZAGOTOVLJEN! 0 632-330 9517 Zaposlimo KV STREŽNO OSEBJE. 0 77-458 9534 YUGO 55 KORAL, prodam. 0 323-834 letnik 1989, 9563 ŠKODO 120 L, letnik 1986, I. lastnik, ugodno prodam. 0 57-397 »567 LADO RIVO, letnik 1989, ugodno prodam. C. 26. julija 53, Naklo »ses YUGO 55 KORAL, letnik 1988, registriran do 20/7/1993, prodam.0 331- 220 »569 LADO SAMARO 1.3, 3 V, letnik 1989, ugodno prodam. 0 720-084 9571 ZASTAVO 101, letnik 1987, prodam. 0 681-472 9572 PGL 126, letnik 8/1989, ohranjen, prodam. 0 061/823-073 9579 AX 11 TGE, letnik 1990, prodam za 11.500 DEM. 0 331-864 9sei ZASTAVO 128, letnik 1986, rdečo, prodam za 3.800 DEM. 051-814 •683 ZASTAVO 128, z radiom in priključkom za prikolico, registrirano do konca leta.staro 7 let, prodam za 2.700 DEM. Ogled popoldan na: Hrastje 30, Kranj »587 ZAPOSLITVE Iščem delo na domu. Resni interesenti naj pokličejo 0325-638, čirče, Kranj «462 REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLITEV NUDIMO ZA PRODAJO USPEŠNIC "SLOVENSKE KNJIGE".POGOJ: PREVOZ IN OSEBNA UREJENOST. 0 733-349. ZVEČER 8253 Zaposlimo dva območna DIREKTORJA ter tri VODJE skupin. Delo je dolgoročno Ravno tako nudimo zaposlitev LJUDEM, ki jim delo ni odveč, potrebna je le vašavolja In pridnost Vaše telefonsko sporočilo na 0 061/341-542. Poklicali vas bomo nazaj. »021 Zaposlimo KV KUHARJA Iz okolice radovljiške občine. 0 712-020 9053 KV MESARJA zaposlimo Mesnica Dolhar, Koroška 26, Tržič, 050-348 •403 Tudi s poslovnim imenikom odhajamo v Evropo. Vabimo vas k sodelovanju pripopisu strank na znanih naslovih za poslovni Imenik PIRŠ na področju Kranja Inškofje Loke. Nudimo vam honorarno ali redno delo. Pisne ponudbe s kratklmživljenjepi-som pošljite v roku 4 dni na naslov: Slovenska knjiga - PIRŠ,Litijska 38, 61000 LJUBLJANA 9408 Zaposlim PREVAJALCA Italijanščine za občasne komercialne posle -telefonska Inpismena sporočila In prevodi v tujini. Ponudbe na 0064/ 324-977 M12 ŽIVALI Prodam čistokrvni PSIČKI BOKSAR-Kl z rodovnikom. Britof 329 MLADIČE pirinejske OVČARJE, brez rodovnika, prodam. Cena 35.000 SIT.0 061/261-040 8247 SKOBČEVKE, sivi žako, KAČE, ŽELVE, KANARČKE, RIBE, AKVARIJE, kitajskega SLAVČKA prodam. 0 76-342 8979 PUDUE, stare 6 tednov, prodam. 0 422-076 »062 JARKICE prodam. Grilc, Partizanska pot 15 - Kokrica, 0214-855 »071 Rjave JARKICE in bele BROJLERJE prodam. Strahinj 38, Naklo »16» JARKICE, stare 9 tednov, cepljene proti kugi, ugodno prodam. Oman, Zminec 12,0 621-475 9239 PRAŠIČKE za nadaljno rejo - prodamo - ODOJKE za zakol. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0 733-232 9260 PUJSKE, stare 8 tednov, prodam. Zabnica 37 9404 Dve OVCI prodam. 0 725-428 9410 NUJNO oddam NEMŠKEGA OVČARJA, starega 18 mesecev. 0 45- 754 9419 BIKCA simentalca, starega 8 tednov, prodam. 0 66-323 9422 TELETA ali MESO prodam. 0 64- 207 9432 Rjave JARKICE in PITANCE prodam. Zgoša 47/a, Begunje »443 TELETA simentalca, starega 6 tednov, za zakol ali pleme, prodam.0 46-691 9460 TELIČKO, težko cca 150 kg, prodam. 0 064/723-676 9465 PUJSKE, stare 8 tednov, prodam. 0 682-745 9466 Več TELIČKOV simentalcev, težkih 100-130 kg, lahko za nadaljno rejo ali zakol.prodam. Cena ugodna. 0 061/ 831-741 ali 061/826-036 9470 NEMŠKE OVČARJE odličnih staršev, z rodovnikom, prodam 064-030 9472_ Več JAGNJET prodam. 0 50-926, popoldan 9482 TELETA, težkega 120 kg, ali meso prodam. 0 64-207 »494 KOZO, staro eno leto, z mladičko, prodam Krivec Marjan, Zg. Bitnje 136 - pripuškarni »51 e JARKICE sorte prelux prodam. Um, Zasip Reber 3, Bled »530 Domače KOKOŠI, stare eno leto, prodam. 0 064/45-738 »547 KOKOŠI NESNICE, stare eno leto, prodam Zg Brnik 100 9iS7 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. 0 713-229 9560 PUJSKE, stare 8 tednov, prodam 0 68-277 »565 Rjave JARKICE, stare 7 tednov, prodam. Strahinj 64, 0 48-017 »rs Dve TELIČKI slmentalki, težki cca 100 kg, prodam štlrn, Praprotna :a 21, Cerklje HM polici OSMRTNICA Umrla jc naša mama, stara mama in prababica PAVLA GOREJEV roj. Dobnikar Pogreb bo v torek, 20. aprila 1993, ob 15.30 na kranjskem pokopališču. Hčerka Jožka 1. možem, vnuka Iztok in Bojan z družinama V SPOMIN nepozabni VERI BOGATAJ roj. Božič 19. aprila 1993 mineva eno leto, odkar si brez slovesa odšla za vedno. Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje plemenito srce. Ne solza ne bridka bolečina v našem srcu te več ne prikliče nazaj. Čeprav te ni več, za nas še vedno živiš in spomin nate ne bo nikoli zbledel. Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen prerani grob. Sin Brane, hči Vera in Jožica z družinama ZAHVALA V 80. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta ANA ŠTERN Černetova mama iz Kokrice Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vsem, ki ste jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljivo petje. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali. Vsi njeni! Kokrica, 16. aprila 1993 'm ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta VIKTORJA ULČARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu podarili cvetje in sveče. Posebej hvala Marici in Jerku Rus za nesebično pomoč, Stanetu Zrimcu in njegovim, Eti in Dragu Višnarju, g. Noču, in vsem prijateljem, ki ste ga pogosto obiskovali. Hvala pilotom Alpskega letalskega centra za poslednji pozdrav in lep nagovor. Hvala dr. Borutu Rusu in osebju Bolnišnice Jesenice za skrbno nego, g. župniku za lep obred, članom Zveze borcev in Društva upokojencev za spremstvo. Se enkrat hvala vsem za izraženo sožalje. Vsi njegovi ZAHVALA mm* \M Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete dt-\ fcv 0am JEmm MARIJE KRALJ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom v Bitnjah, Stražišču, prijateljem, znancem, sodelavcem WZ, Tekstilin-dusa in kolektivu Sava Kranj, za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku in pevcem iz Stražišča, dr. Trčonu in patronažni službi. Tudi tistim, ki niste posebej imenovani, najlepša hvala. Njeni najdražji V SPOMIN Pomlad bo na vrt prišla in čakala.da prideš ti, sedla bo na roina tla in jokala, ker te ni. 14. aprila je minilo eno teto, odkar nas je za vedno zapustil mož, ata in stari ata CIRIL KENDA Vsi njegovi Sorica, Danje Uradna razlaga smrti 15-letne Helene Medved v Planici Helena ni uživala droge Kranj, 19. aprila - Načelnik gorenjske Uprave za notranje zadeve Kranj je na današnji tiskovni konferenci zaradi različnih govoric in očitka Slovenskih novic, da policija ni opravila svojega dela v zvezi s tragično smrtjo 15-letne dijakinje Helene Medved 27. marca v Planici pojasnil uradne ugotovitve preiskave Urada kriminalistične službe. Helena Medved, dijakinja prvega letnika srednje šole v Ljubljani, se je 27. marca udeležila športnega dne v Planici. Dijaki so se pripeljali v Planico s šestnajstimi avtobusi. Zbor je bil ob pol osmih zjutraj pred šolo, odhod napovedan za osmo uro. Helena Medved je bila v družbi sošolk, ki so nekaj pred osmo odšle v trgovino blizu šole na Dunajski cesti, tam so kupile steklenico stocka in štiri pločevinke piva. »V Planici so se dijaki razkropili, pomešali med druge gledalce. Helena Medved je ostala s skupino sošolk, odšle so v gozdiček, tam posedale in popivale, češ "enkrat bi se ga rade napile in videle, kako to je",« je dejal Ivan Hočevar in dodal, da je bila Helena odlična dijakinja in ni res, da je uživala droge, kar nekateri očitno sklepajo po njenem dnevniku. »O dogodku sem obvestil komite za skoke v Planici, vendar iz tega nisem hotel delati senzacije, ker gre dejansko za veliko tragedijo, posebno za družino. Ni res, da policisti niso takoj reagirali, ko so zvedeli, da je Helena Medved v nenormalnem stanju. Policist je takoj prišel k skupini, po zvezi takoj poklical reševalni avto in dekletu izmeril pulz. Po njegovih ugotovitvah je bil njen Letos že enajst žrtev prometa Umrl na 19. rojstni dan Kranj, 19. aprila - Pretekli teden je bilo na gorenjskih cestah osem hujših prometnih nezgod, od teh štiri prek vikenda. Terjale so enega mrtvega in devet ranjenih. Letos imamo na Gorenjskem že enajst smrtnih žrtev, lani v enakem času štiri. Najhujša nezgoda je bila v nedeljo ob pol šestih zjutraj na regionalki Bohinjsko Jezero - Bohinjska Bistrica blizu odcepa za Brod. 27-letni Valentin Urbane iz Boh. Bistrice, začasno zaposlen v Avstriji, je v petki turbo peljal še Šest potnikov. Skupaj so praznovali 19. rojstni dan Simona Gorenca. Ko so se peljali proti Boh. Bistrici, je Urbane v bližini odcepa za Brod zapeljal na desno peščeno bankino, avto je začelo zanašati, trčil je v zemljo, pri čemer ga je obrnilo na bok in nato na streho. Med prevozom v jeseniško bolnišnico je Simon Gorenc, ki je v nedeljo praznoval 19. rojstni dan, umrl, hudo ranjena pa sta še voznik Urbane in sopotnik na prednjem sedežu, 30-letni Jože Fornazarič iz Boh. Bistrice. Šolarji izsiljevali mlajšega sošolca Bled Policisti so zaslišali tri otroke, stare trinajst in štirinajst let, ki naj bi letos izsiljevali dvanajstletnega vrstnika za denar. Od njega so tako izmamili 15.000 tolarjev. Grozili so mu, da ga bodo pretepli, če jim ne bo prinesel denarja, nekajkrat so svojo grožnjo zunaj šole tudi nazorno pokazali. Denar so porabili za igranje na igralnih avtomatih. Društvo upokojencev Žirovnica vabi na... izlet na Primorsko - Gorica in Skalnica. Izlet bo 22. aprila, odhod avtobusa bo iz Brega ob 6. uii, na avtobus pa lahko vstopite na vseh postajah po vaseh do Rodin. Prijave sprejemajo v trafiki v Žirovnici in pri vodji izleta Jelki Toman, Bleg 68, tel : 801-095. Ob prijavi boste plačali tudi stroške izleta. Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Žirovnica pa vabi na kolesarski izlet iz Ži- rovnice v Podvin in skozi Brezje nazaj. Izlet bo 21. aprila, odhod pa bo izpred Elektra Žirovnice ob 14.30 Priključujete se lahko po vaseh do Rodin. Izlet bo vodil Maks Leben. • L. C. Zbor prijateljev mineralov Tržič, 20. aprila - Društvo prijateljev mineralov in fosilov v Tržiču vabi člane in svoje somišljenike na redno letno skupščino, ki bo v petek, 23. aprila 1993, ob 16. uri v veliki sejni sobi tržiške občinske skupščine. Na zboru bodo poslušali poročila o delu in poslovanju, se pogovorili o aktualnih vprašanjih in sprejeli program dela za naprej. Po skupščini bodo ob 18. uri v Kurnikovi hiši odprli razstavo Hotaveljski marmor skozi čas, ki jo je pripravil prof. dr. Anton Ramovš, postavila pa jo bo arhitekt ka Beta Polanšek iz Marmorja Hotavlje. • S. Saje Fotografska razstava Radovljica Letošnjo četrto razstavo v fotogaleriji Pasaža v radovljiški graščini, ki jo ureja Foto kino klub Radovljica, so posvetili umetniškim fotografijam Joca Balanta, ki je sicer član Foto kino kluba Antona Ažbeta iz Škofje Loke. Kot kandidat za fotografa I. stopnje se predstavlja s 16 pretežno krajinskimi motivi. Joco Balam je tudi član Foto kluba Triglav skega narodnega parka. Njegova razstava bo odprta do konca aprila. • (jr) Trenutki v gorah StražiščeFoto klub Medicus iz Ljubljane in Foto klub Janeza Puharja iz Kranja pripravil.it.t skupno razstavo fotografij Trenutki v gorah, avtorja Tomaža Kunsta Razstavo bodo odprli s projekcijo diapozitivov jutri, 21. aprila, ob 19. uri v Domu krajevne skupnosti v Stražišču. Razstava bo odprta do 19. maja. • (A. Z.) Narava je najboljši zdravnik BesnicaTuristično društvo Bes-nica bo jutri, 21. aprila, pripravilo predavanje z naslovom Narava je najboljši zdravnik. Vse o rabi in nabiranju /dr is i| nih zelišč bo povedala Minka Korošec iz Bohinja, ki že dolgo uporablja moč in zdravilo rastlin. Pravi, da zdrav način življenja in uporaba naravnih zdravilnih zelišč lahko preprečita marsikatero neprijetnost in bolezen. Predavanje bo ob 16.30 v Gasilskem domu v Spodnji It. .... ■ • (A. Z.) utrip zelo nestalen, to je tudi povedal reševalcem, ki so prišli ponio. Heleno so prepeljali v Čapljo, kjer je bila nujna medicinska pomoč, nato pa takoj v jeseniško bolnišnico. Tja so jo pripeljali ob pol enih. Po pripovedi specialistov iz bolnišnice naj bi se ji stanje izboljšalo. Okrog enih pa je prišlo do zastoja srca kot posledica zaužitega alkohola in podhladitve, zaradi česar je pol ure kasneje tudi umrla. Obdukcija je to kot vzrok smrti potrdila,« je povedal Ivan Hočevar. Policija vzroka za prijavo katerega od gostincev, ki naj bi točil alkoholne pijače mladoletnikom, v tem primeru nima, saj je, trdi Ivan Hočevar, skupina ljubljanskih šolark alkohol prinesla v Planico s seboj. • H. Je-lovčan Mladenič v komi Doslovce - 18-letni Blaž M. iz Doslovč je 11. aprila odšel od doma in s prijatelji obiskal več gostinskih lokalov, kjer je očitno popil tudi precej piva. Ponoči se je sam vrnil domov, zjutraj pa ga je oče našel nezavestnega. Odpeljali so ga v jeseniško bolnipnico, od tam pa v UKC. Ugotovili so, da ima počeno lobanjo in poškodovane možgane. Mladenič je v komi, zato dokončne ugotovitve, kaj se je z njim zgodilo, še ni. Domnevajo, da je padel. • H. J. Društvo upokojencev Kranj vabi Sekcija za planinske pohode organizira v četrtek, 22. aprila, izlet na goro Oljko. Odhod bo ob 7. uri izpred kina Center. S posebnim avtobusom se boste peljali mimo Kamnika in skozi Tuhinjsko dolino do Polzele. Od tu boste pešačili preko Krumperka in nato na sever do gore Oljke, kjer si boste ogledali znamenito cerkev. Po počitku se boste spustili v dolino do Andraža, kjer vas bo čakal avtobus, in preko Velenja in Mozirja se boste odpeljali domov. Peš hoje bo za 4 do 5 ur. Oprema naj bo lahka, ne pozabite na dežnik. Izlet bosta vodila Igor Kloar in Miro Feldin. V primeru manjšega števila prijav se boste na izlet odpeljali z vlakom. Kolesarska sekcija v torek, 27. aprila, organizira kolesarski izlet v Nemilje in Podnart. Od hod bo ob 8. uri izpred Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. Obveščajo, da vsak udeleženec vozi na lastno odgovornost, če pa bo vreme slabo, bo i/let naslednji torek. Sekcija za planinske pohode organizira v četrtek, 6. maja, planinski izlet na Travno goro. Odhod bo ob 7. uri izpred Ki-n.i (enter v Kranju. Vodiči Igor Kloar in Metka Sparovec pravita, da je hoje za približno 3 ure in priporočata lahko opremo. Društvo upokojencev Kranj v počastitev 27. aprila in I. mala organizira kratek kulturni program z družabnim večerom, ki bo v torek, 27. aprila, ob 17. un v okrepčevalnici Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4 Na citre bo igrala Vida Uča-kar, recitacije pa prispeva Sekcija za kulturo pri DU Kranj Obenem vabijo vse upokojenke m upokoitnOl M tradicionalno prvomajsko srečanje, ki bo I. maja, ob II uri na Sv. Joštu. • L c. Klepet doma z Ivom Bizjakom "Pendreka ne držimo, valjar le za potico" Preddvor, 16. aprila - Radio Slovenija in Nedeljski dnevnik že tretje leto prirejata "Klepet doma" s Slovenci, ki se visoko "za-vihtijo" na vsakoletni lestvici najbolj priljubljenih. Gost aprilskega klepeta v domu krajanov v Preddvoru je bil minister za notranje zadeve Ivo Bizjak, sicer domačin, krajan Zgornje Bele. V imenu poslušalcev radia in bralcev Nedeljca, ki so ministra zasuli s kupom resnih, zabavnih in tudi malce provokativnih vprašanj, ga je "zasliševal" Rado Časi. * Ali se vam zdi, da mesto ministra za notranje zadeve ne gre skupaj s krščanskim etosom. Kakorkoli že obrnete, je policija orodje represije, medtem ko je krščanstvo daleč od tega. Kako usklajujete vaše prepričanje s službo? "Med vrednotami, ki so mi blizu, in službo ne vidim nobenega nasprotja. Vsakršna represija ali nasilje, za katerega ni razloga, je tudi meni zelo tuje, vendar pa mora vsakdo, ki se ukvarja z ljudmi, imeti do njih primeren odnos. Vrednote, za katere se zavzemam, pridejo pri tem delu zelo prav, pri delu na ministrstvu pa še posebej." * Kako vas pričaka žena, kadar pridete sredi noči domov: ali ima v roki valjar ali pendrek? "Pendreka pri hiši ne držimo, valjar pa je ponavadi v predalu, le takrat ne, ko se ukvarjamo s potico. Kakšne oborožene dobrodošlice nisem deležen. Če sem posebno pozen, žena ponavadi že spi." * Ali je kaznivo, če policistu rečem "kifeljc" in kakšna je kazen? "To samo po sebi zagotovo ni kaznivo, je pa veliko odvisno od tega, kako kdo komu kaj reče. Eno je zdrav hec, drugo je žalitev in omalovaževanje. Če je to rečeno žaljivo ali če "kifeljca" spremlja še kakšna bolj sočna beseda, se to vedno ne konča dobro. Jaz si prizadevam, da bi bili drug do drugega čimbolj korektni." * Kdaj se boste kot zelo postaven mož pojavili v javnosti v policijski uniformi? "Kar zadeva postavnost, hvala za kompliment! Sicer pa naj povem, da na ministrstvu ni samo policija z uniformiranimi uslužbenci, ampak tudi velik del upravnih organov. To je zadosten razlog, da ne gre preveč "šariti" naokrog v uniformi. Oblekel jo bom takrat, ko bomo počeli kaj takega, ko ne bo ravno primerno, da bi imel zavezano kravato." * Ali ste tudi vi za revizijo zakona o državljanstvu, kajti Slovencev, rojenih na Mačkovi, imam poln "kufer"? "Zavzemam se za to, da bi preverili primere, za katere se domneva, da je bilo državljanstvo podeljeno mimo zakona. Nekaj takih je bilo že ugotovljenih. Za naprej bomo poskušali to področje čimbolje urejati. Vlada je že sprejela nekaj pomembnih sklepov o merilih za podelje- vanje državljanstva, pripravili pa naj bi tudi zakon, ki bi urejal dvojno državljanstvo." * Ker se kot delavec težko preživljam s plačo, sem sklenil* da bom začel krasti in pone-verjati. Če ukradem premalo in me dobijo, bom hudo kaznovan, zato me zelo /anima. od katere vsote naprej te ne dobijo in nisi kaznovan? "Jaz, žal, ne vem za noben zakon, ki bi določal, od katerega zneska naprej ni nobenih problemov. Svetujem vam, da se še naprej poskušate preživljati pošteno, kajti sicer se lahko znajdete v težavah. Na ministrstvu pa se trudimo, da bi bili vsi, ki kradejo, v težavah." * Moj 14-letni sin bi šel zelo rad v šolo za policaje, jaz Pa bi veliko raje videla, da bi se posvetil študiju teologije. Kaj bi storili na mojem mestu. Če bi imeli podobne težave s svojimi otroki? "Čudne dileme pri štiri* najstih letih. Ponavadi v življenju ne pride do tako hudega razhajanja v pogledih-Fant naj se odloči sam, pa bo najbolj prav." * Kdaj za božjo voljo boste dali orožni list gospodu Zrnagu Jelinčiču, kajti pri nas v Tržiču je pravi nacionalni junak-Ali je v vaši moči, da bi ga postavili za komandirja tržišč policije in da bi tako tudi v Tržiču končno zavladal "slovenski red"? "Gospod Jelinčič je poslanec, ta funkcija pa je nezdru' žljiva s kakršnokoli drug° pridobitno dejavnostjo. •s|c verjamem, da bi se ji odpov'e' dal in da bi prišel v Tržič za komandirja. Kar zadeva o'0-žni list, je prav, da se vedno ravna po zakonu, in račU' nam, da bo tako tudi v tefl1 primeru. " • C. Zaplotnik Bahajsko sveto leto Sejem obrti in podjetništva V četrtek, 22. aprila, ob 11.30 bo v Mednarodnem centru za podjetja v družbeni lasti, Du-naiska 104 v Ljubljani, otvoritev razstave ob praznovanju Bahajskegu svetega leta, ki jo prireja Bahajska skupnost Slovenije. Bahajska vera razglaša enotnost človeštva, ki je dosegljiva le z odpravo vseh vrst predsodkov, rasnih, verskih, razrednih, narodnostnih itd. V četrtek, petek in soboto bodo ob 19. uri predavanja, in sicer v četrtek o enotnosti človeštva, v petek o znanosti, veri in ustvarjalnosti, v soboto pa o ženskah in bahajski veri. Vstop prost! • L. C. Kranj - Ta teden se bo Organizacijski odbor za pripravo letoWJ-^,1 sejma obrti in podjetništva v Kranju odločil, ali ta pošlo specializirana sejemska prireditev 4. maja v Kranju bo al' ikO*JC Odziv na ta sejem je ta trenutek na Gorenjskem WO<>r\ \ L* nT'