f fe^Sja V^sk ŽSa ISSBS Ij utJ daily LETO—YEAK XXIV. JtHM GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CUe*f0, m, petek, 2. j—«rja (fmny »). 1931. L jtctio« u, Ameriški aanstveaiki preN^BONALB je . trwijo rane probleme ......... 101. Aet of Oct, Bakterije oživljene »a eni milijardi let. Novost o tubetkulo-snem bsdhL djk Roška hološki lučL, Drage •ti s zborovanja ▼ Cleveland,, (X —• Bomo primi* tivno življenje je lahko auspeodi rano brea sraka in vseeno M vi eno milijardo let. To je demomtriral profesor Charlea B. Lipman and nji torek na Sborovanju ameriških znanstvenikov v Oievelandu Dr. Lipman ja poročal, da je bil dokaz za to najden v prodkam brijekih skalnih ¡Jastsh, ki ae atare nad eno milijardo let Naj dene ao bile bakterije v kamnu in trdem premogu. Ko ao jih vseli iz dolge ječe, so misini, da ao mrtve, toda bakterije so kmalu oživele in ae začele množiti kakor vse druge znane ilvaHee te vrste. _ - - Znanost ne poana drugih obHk življenja, ki bi se obdržale v suspenzi j i tako silno dolgo dbbo, je rekel dr. Upman. Bakterije, ki so najnižje forme življenja, normalno potrebujejo k« It, toda predkambrijske bakterije so se prilagodile obstanku brea zraka* In niso poginile. b tega se lahko sklepa, je dejal dr. Lipman, da kali življenja v svojih najnižjih formah lahko potujejo po vse-mir ju od planeta do planeta aa-prte v meteoritih in ae obranijo. Dr. Horneil Hart, profesor socialne ekonomije v Bryn Mawr Collegu, je izvajal v svojem poročilu, da je biološka evolucija in kulturna evolucija v bistvu e-na. Evolucijski proces, Id je pro- čutlj i ve in mogočne Üvalslce forme in viste, producirá tudi bolj in bolj zamotane, senzitivne, e-fslctivne in zadovdljujoče kulturne pripomočke. Le oni organizmi aa ohranijo, ki ae v dolgi dobi najbolje prilagode sebi In svoje-|da so biH najeti za stavkokaš-mu environmentu; istotako se tvo. Tako poroča stavkovni ko-najdlje ohranijo oni elementi mitej. Aaariika tavaraa v Selita New tertL — olaao, Id ss pripravljeni delati aa vaško plačo. FsHcaJ aaMf a! Providence. R. I.—Policaj William J. Smith, ki tehta »*> funtov aMsa. Js aadaje dal zaspsl v Nato ga Je policijska ko- dudrati aa #0 funtov In šele po-e sms vrniti I U4Je psüljaje St Louis, Ma—Unije v St. Louisu bombardirajo kongresni-ke z apsli, naj podirajo prwMe- skrajša delavnik aa štiri ure aa teden. Generalni poštar Brown nasprotuje skrajšanju dslovaika v Imenu ekonomije v v imenu rudarjev in njihovih družin." ■■ »j'»' Komisija *«t i»m** Boston, strijska komisija vila, d^ ne bo neg« zakonahaga boljšanje tai delavci v priliki je krti ur dela v tedn za škodljivega jI. KonOsiJa urgirá, da ss a lavako legteleoi*> počaka toliko časa, da aa atabUlairajo tekstilne Industrijs v Južnih državah. vna indu-ta dni laja- nobe- utka aa is-tekatlkii-Ob tej iakon aa 48 te Ja izkazal vpoatavim boljše odnošaje med dela vol in delodajalci v oblačilni industriji v vaah krajih Ame-rike.H stitev Represa, Cal^-Warren K. Bil-lings je *anikel vaat, ki ja bila objavijmm t listu Ban Franclsco Chronicls In aa Ja glasila, da bo prosil aa pomilostitev, ker je bil obsojsn v dosmrtno ječo. Prošnja aa pomilostitev bi pomenila priznanje, da ecm kriv zločina, radi katsraga sem bil dbeojen. Je dajal BiMngs* Km* on aahteva, je oproetitev, ne pomiloetitev. Zaamrsl pCketirajo trgovine Toledo, O^-Narodns asociacija aa napredek aamorekega ljudstva poroča, da je piketiranje prodajaln, ki nočejo uposlltl aa-morskih dakvcev, usgMno. Doslej ata Aa dva večji trgovini it-iavfU, da aa bosU dlskrimlnlrall črncev gtsds uposUtvs. Upira as a&U fts neha verižna kompani-Ja, ki Maja vsč grossrijsklh trgovin v Toledu. loki kapaja pita villi (lavaM Taks J pni dan Js prilsslo N ilavoboleev Chicago.—Medicinska fakulteta illinolske državne unlvoraa, ki Milijoni izgubljeni v špekulacijah - Prizadeti ao tudi delavci, ki so kupovali delnice New York. — (FP) — To leto je prineslo mnogo razočaranj "prijateljem delavstva", ki so priporočali delavoem, naj kupu jejo delnice kompani j, pri kate rih so ¿iposlenl, da se tako odpravijo Industrijska ala. V prošllh dvanajstih meeeclh je 637 kompanlj in korporacli naznanilo, da ne bodo izplačal« dividend niti obreatl na delni» ln 297 firm Je objavilo anlžanj« Obresti na dalnioe. Ta števlMce je objavila Standard Statut ice Co ln aa delavce, ki so vtotfll denar v rasne delnice ali imajo par ate dolarjev prihranjenih, je to po ročilo aanlmlvo. V splošnem prevladuje mnen je, da ao bondl in denar vložen v posojila na prve vknjižbe varni pred lagubo. Temu nI tako, ka kor je raavktno la poročila 8tad dard Statiatica kompanije. Kom panlja je objavila llfto 748 več Jih bondnth iadaj, ki preeegajo vrednost milijardo dolarjev, ki lastnikom ne prinašajo obrest' še prošllh ssdsm 1st. Lastniki la. duetrijskHi bondov, med katerimi je veliko število delsvbev, so v snem letu izgubili |688,ftM, 000. Obtožena Jo kaljen ja Javnega ml-Srn, ker ga Je udeležila neke do Oakland» Cal. — (FP) - Ani- rtmkMavn^ Curiey je apeliral aa mestni svet, naj isdeU načrt m od pomoč brespo-solnim, ki asj pomeni nekaj več kot začasno deljenje miloščine Curiey prianava, da Jo situacija obupna in da ga praktičnega aačrU sa omejitev brezposelnosti. Leningrad, ti. dec.—Lokalna sovjetska oblset js ršsraj zapr la edino awtodistMno cerkev v l>eningrads, ki so Jo ustanovili ameriški protmfantovski misi-Jonarjl, Zaprta Js ker je negoval deljsko šefta In Je na ne sa vsak glavoboičsk, sa glavobol posebne vrsts, ki mu zdravniki pravijo mlgrsna, po domače tiati stalni glavobol, ki kolje glavo na dvoje ali kakor pravijo Amsrikancl "heck of a headache." S tem glavobolom vred mora seveda priti tudi osebe, ki nosi bolno glavo na svo-Jsm vratu ln nastaniti aa mora sa tri tneeeee v bolnišnici medicinske šole ter Igrati vlogo morskega prašička, na katerim bodo zdravniški učenci delali tvoja poekušnje in proučevali glgvo. bol te vrste. Za to vlogo mu plačajo $60 na meaec ln dobi praeto stanovanje ter hrano. Ako se medtem ianabi svojega glavabo« la, bo toMko bolj naplačan. Fakulteta je naznanila, da išče to pol ducata takih bolnikov« toda ša prvi dan Je prišlo—91 moških ln ženak. Val ao aa #žaII aa glave in ss ponujali za "tior-sks prašičke." Vodstvo šola je bilo presenečeno In prvi daa niso vseli nikogar. Menda bodo izbirali. Ker pa se bojs še vešfegs nsvala—mnogo brezposelnih dala vcev ln delavk Ima tsžak glavobol od samih skrbi—so žs v sredo zapri! vrata nadaljnjim kandidatom za "morske prašič ks." » večkrat položila kavciji aa lapuatltev rad tkalcev la aapo-ra, Je bila te dni aretirana na ob« tofbo kaljenja Javnega miru ob priliki demonstracijo brezposelnih delavcev ln razpečevanja ra* diksinih tiskovin. Tiskovina ao opoaarjale na položaj uslužbencev cestne želsa* niče v Oaklandu ter poalvale delavce na boj proti delodajaleem, ki znižujejo meade In uvajajo prlganjaštvo v avoje delavnice, ki je v glavnem odgovorno aa veliko «tevllo nesreč. V letakih je bilo tudi omenjeno, da sovjetske vlada v prvi vrsti skibl aa zaščito dslavakttt življenj, zato so tam smrtne nesreče redke. Mies Whitney js bila prošlo sponlad ebasjens na trideset dni aapora, ker ae Je udelešlla demonstracij brezposelnih delavcev. Miami, Fia. — Slana, ki Ja ns-redlla precej škode na farmah in v sadovnjakih, js padla dve noči Ustlčne sirsnke Županski kandidat Je v Chlcags rhlcagcv—II. december Js bil zadnji dan sa prijavo kandidatur za čikaškega župana. Prijavilo ss Ja šest kandidatov. Rs-publikanska stranka Ima štiri kandidata-sUri župan W. H. Thompson, Charles V, Harrett, sodnik John H. Lyle In Arthur V. Albert, aiderman v 48. wardu —ia primarne volitve 84. frtru-arja odločijo, kdo osUne kandidat. Demokratska stranka Ima samo enega kandidata, ki Js An ton t. (ermak DUEZLJIVOST AMERIŠKIH PLO-TOKRATOV Sla v uspe vi o velikodušnosti riške plut ok racije so navaden Waff, pravi Bpstela New York. - (FJ-) — "Upsn-ie, oi)ljui)e in miloščins. To ao tri «tvari, a katerimi hočejo nasititi milijone brezposelnih v Ameriki. In izmed teh treh je miloščina nsjvačji bluff ln hlnavščlna." Tako je injnvil A. Gpatein, tajnik AmerUlke asociacije aa ata-roatno aavarovanje In aagovonUk socialnega aakonodajatva, ki naj aaviame mesto miloščine, a katero sedaj skušajo ublažiti usodo žrtev ameriškega socialnega sistema. "Amerike Ja edina lndu-atrijska država na a vetu", je dejal Epetein poročevalcu Fsdera-llairanega tlaka, Nkl dopušča, da privatne blagoatanjake organiaa-olje olajšujejo trpljenje revo-šem." "V Ameriki ce prav radi pona-lamo a darežljivoatjo. Koliko ja resnice na tem? Sodi ae, da je v New Yorhlf^oo.ooo l»r^i>oselnlh delavcev In poročilo )>oliciJe govori, da M,000 družin živi v skrajni bedi. Ko Je komitej aa pobijanje braapoaalncetl, katerega tvorijo večinoma bankirji in tovarnarji, pričal a nabiranjem prispevkov v pomoč hrsapoaal nim, sa Je oM aa ar tavL Enodnevna plača Governerjeva komisija v Illinoisu, ki "rešuj«" krizo brezposelnosti, je razočarana. Komisija j« aranžirala sklad prostovoljnih prispevkov za naaičevanje ne j bedne j Aih med brez-poselnimi. Sklsd bi imel doseči v par tednih vsoto pet milijonov dolarjev — dosegel ps je tri milijone v šestih tednih. Komisija zdsj pravi, ds je nekaj narobe z usmiljenimi Samaritanl med čikašklmi bogatini. Na tisoče tvrdk se ni oglasilo na pozive. Kar potuhnile so se in njihova prostovoljnost čepi pod mizo. Kdo je pa dal tri milijone? Največ delavci, ki delajo! Ce bi bili prispevki res prostovoljni, bi ne bilo Še treh milijonov. Toda delavski prispevki so indirektno izsiljeni. Delodajalci so jasno dali razumeti svojim delavcem, da je bolje zaslužiti neksj kot nič In plača enega dneva v mesecu, ki jo odstopijo v sklad za brezposelne, je zelo majhna izguba napram Izgubi plače — vseh dni, ako bi morali ostati doma. Naj pogledajo na trume delavcev zunaj tovarne, ki iščejo deis t Tak migljaj v psihološkem momentu, pa naj bo še tako uljuden, mora biti efektiven. Yes, pet milijonov dolarjev bodo iztisnili s — enodnevnimi plsčaml delavcev. Razume se, da je sklad potreben in od nekod mora priti Mestna občina ne da prebitega centa, drŽava ne da nič in zvezna blsgajna js hermetlčno za-pečatena za take potrebe. Kdo bo torej dal? Kapitalistov ne more nihče prisiliti k njihovi prostovoljnosti, delavce pa lahko priailljo. Eno-dnevna plača! Ako bi člkaškl kapitalisti dali svoj enodnevni dobiček, bi bilo pet milijonov dolarjev le zbranih in le nekaj bi ostalo v rezervi. In delavcem bi ne bilo treba trgati drobtinic od svojih drobtln. Pa ne dado. Kdo jih prisili k temu? Nihče. Delavce pa je lahko prisiliti. Pa dajajo. To Je razlika. Neumni socialisti prsvljo tej razliki razredna razlika. Pa kaj bodo socialisti, ki so neumni!--- Skrb v oblakih Dr. George W. Crile je na zboru znanstvenikov v Clevelandu razstavil llve stanice, ki Jih Je sam produclral iz mešanice steriliziranih snovi v razgreti kemikalni soluciji. Kako Je to naredil In kake važnosti je ta korak za napredek snsnosti, to Je stvsr znanstvenikov, da jo preiščejo in isrečejo svojo sodbo. Ako se dožene, da Je dr. Crile res dosegel, česar še nI doaegel nihče pred nJim, da Je namreč na u-meten način naredil življenje, je to nedvomno velikanski triumf človeškega razuma. So pa ljudje, ki Jih Jo takoj prva vest o tem dogodku zaskrbele. To Je znamenje, da imajo slabo veat. * Ti ljudje imajo sioor noge na trdnih tleh, toda z glavo radi silijo nekam v oblake. V svojih mislih so zelo na visokem in s svojih meglenih višav gledajo s nekim oholim prezirom na svet pri svojih nogph ter imajo vse druge ljudi, ki ne potetajo za njimi, za pritlikavce, ki "nič ne vedo". To Je stara bolezen, ki Je navadno neozdravljiva. Ti ljudje so se brft oglasili : "Znanost lahko ustvari umetno Jtivljenje. Toda kako more ustvariti misel? Kakšna sintetična ureditev molekulov in stomov more producirati domišljijo velikega pesnika? 2ivljenje samo nI nič. (Nič?) Važns stvar js tisto, ki obstoji ločeno od msterije in brez oblike, tete in prostornosti — človečks duša. To ne t »o nihče nsredil u-metno z nobeno kombinacijo stomov. Vsa znanost na svetu ne moro ustvariti čustva ljubezni." Življenje samo ni torej nič in najvažnejše je tisto, za kar nI noltnega znanstvenega dokaza! Neke duše res ne bo nihče naredil kakor ne bo nihče naredil ti«t«ga nekega, ki je na znotraj votel, na zunaj jm gs nič ni! Jasno pa je, da miselni proces in čustvo ljubezni ne obstoj IU nikjer ločeno «d šive materije. Ce nI motganake materije, nI misli; če ni ftivčevja In kemičnih hormonov v šleiah. ni funt#v. Ampak za visoke glave so to čudne, p reč ud ne reči. Eno pa Je goiovo: v visokih giavsh, ki "vse ve-do", je zavlsdsla mufna »krb. gž asovi iz naselbin PROSVETÄ mm PETEK, 2. JANUARJA í» ^ Katoliški »kot v Italiji Je Llagoalovil novo križarsko "tiorizijo" v bottčnem tednu. To je nori I radi tega. k*r krUsrka prinese "mir vsem ljudem" v soseššinl fašistične Italija . . , T Zanimive belsflks lz raznfli krajev O drugi konferenci J. a F. fmperial, Pa—Pszno sem preči tal zapisnik druge konference JBF in članek našega urednika o problemih naših organizacij. Jas se strinjam skoraj z vsemi predlogami, le par jih izvzamem, ker se mi ne vidijo posebno koristne. Sicer so koristne tudi tiste predloge, samo jaz bi pripo- .l, l,, ... ... .„h,, i. u tiru u rocai, oa m se revenis na urug način. Pregovor je, da imajo vsake oči svojega slikarja, tako je tudi v takih ozirih. Združenje organizacij bi res bilo nekaj zelo dobrega in važnega, posebno za našo mladino, da jo zamoremo pridobiti v našo sredino. V prvi vrsti pa moramo vsako najmanjšo stvar stokrat ddbro premisliti, če je naše vodstvo pravo In izpodbuj-no. Premislimo v prvi vrsti, da smo očetje in matere nafte mladine, da vršimo tudi očetovsko in materinsko delo za svoje otroke. Dobro bi bilo, da bi naše velike organizacije, zgrajene s trudom, prišle v roke naših otrok In ne tujcem, da bi se oni od njih ne okoriščali. Ker smo pa pričeli z delpm in se pripravljamo delovati skupno, bo vse to preprečeno. Pomislimo, kakšno vsoto densrja bi stalo, če bi se slučajno hotela naša mladina organizirati med seboj in postaviti nskaj sllčnega, kakor so razne jugoslovanske organizacije, društva, Jednote itd. Vsak mladenič, naj bo tega ali o-nega društva, naj pomisli, da Privaditi se bomo marali novim razmeram, ki so nastale ne samo v Združenih državah, ampak na celem svetu. Depresija se bo popravila saj ilslsms, kadar ae bo tudi po drugih državah. Nikdar pa ne pridemo več na o-no staro stopnjo, kot je bila pred leti. Iz teh razlogov moramo tudi dobro premisliti, kaj naj storimo, da ai olajšamo položaj. Jaz se popolnoma strinjam z medsebojno ustanovo glede nadzorstva novih prosilcev in bolnikov. Sktjpnemu nadzorstvu bi bilo omogočeno nadzorovati bolj natančno kakor posameznim društvom. Seveda cela stvar se bi morala vršiti bi se ne godila krivica. Član, kadar je upravičen dobiti podporo, naj jo dobi, ker zato plača aaes-ment. Ako je pa človek nezaže-ljen, naj se ga ne sprejme v jed-noto že kot prosilea. Paziti je treba poscfcno na simulante, ker to nI nikaka igra,—P.Lakancieh. (Dalj« pribodnJil.> O tem la Bridgeport, 0. — Kaj naj bl poročal o delavskih razmerah, ker je vedno slstoše? Sedimo doma in čakamo boljših časov. Saj pridejo, ker je mr. Hbover rekel, če bo izvoljen, da bo proeperiteta. In je tudi, ampak za koga, o tem le razni išl j ujmo, saj imamo dosti čsaa za to. • Pred kratkem Je bilo v Prosve-ti poročano, da se je reorganiziral .suhdistrikt r> UMWA pod O-imamo mi ie vse v rokah, kakor ,kriljem Alex Howata. Je vse res dvorane, jednote in vse drugo kot je bilo pieano, samo pomota potrebno za poslovanje. Kar je nas starejših članov, se zavedamo, da bomo morali zapustiti svet, življenje in organizacije svojim otrokom in mlajšim rojakom v poslovanje in imetje. Vsled omenjenih razlogov je dolžnost vsakega mlajšega rojaka In otroka, da deluje z nami vestno in vzpodbujno, da se nam vsi zaželjenl cilji tudi u-resnlčijo. Mnogo je še mladine med nami, pa naj bo te aH one narodnosti, ki še nima pojma o nobeni taki organizaciji. Zakaj? Zato, ker so še mladi In nimajo še nobene skušnje o Žlvljenakih problemih. Kar so jih starši naučili o delavskih razmerah in žlvljen-skih problemih, toliko znajo. Naučili so starši mladino, da se je bila ta, da sestanek delegatov se je vršil v St Clairsville in ne v Martins Ferry, kot je bilo poročano. V veliko veselje pre-mogarjev v tej okolici, je kampanja zelo živahna in odprta. Velika večina aimpetizira z reorganizirano unijo. Seveda bo še tre» ba dela, vendar ledina Je prebi. ta. Zadnje čase imamo podeželjaki revni aloji oči preoej uprte v Chicago. Zakaj ? To veste, da naa Je stavka uničila, zraven tega be že 4 leta kmalu, odkar smo skoraj večina brea dela. In tam v Chicago bo Miklavž tako dober,, da bodo povsod "talali" — federacija, posamezniki, firme, cvetličarne, odborov vse polno. Skodn, ker smo tako daleč od vas, da bi bili kaj deležni. Pri vsem tem pa pravimo: le naj "talajo", le nsj je pričela zanimati vsaka skupi- kavsajo, bodo saj Cleveland na za svojo organizacijo. Vsake- "bltali". ga mladeniča in dekleta je torej dolžnost, da se tega tudi zaveda. Pri gradnji raznih organizacij Je bil glavni pogoj, da se razumejo pravila. Vsled tega so se u-stanavljale organizacije le bolj medsebojno v svojih jezikih, da je vsak novi naseljenec razumel kam da spada, kaj ima izvrže-vsti In kake delovati. Danos Je Vendar poznamo mnogo ljudi, katerim je pomoč ubogim aH porast SNPJ deveta briga. Ako bi Jim bila. bl ŠU v tamkajftno fe-deracijo SNPJ in ¿kupno bratsko drug drugemu pomagali. No, ml ne gremo, ne "lajfcamo" tegs in tega zato, ker je socialist in ne vem kaj še vae. Vidite ddelani, to je allka slavnega Chicaga, kjer pa Amerika omejila naseljeva-^l Imeli nas, ki smo bolj hribov ski, kaj naučiti. In mar naj vza. momo njih smer? Ne In nikdar ne. Poglejmo, kaj je storila federacija zapadne Penne, ki naj nje in je cela stvar navidezno prišla kakor v zastoj, kar pa ni resnično. Cela stvar leži na ramenih naše mladine. Gotovo se bo ona—pa naj bo te ali one or-1, ^fled; I» Clevelandska federacija — koliko je nam pomagala v zadnji stavki in še vedno vrši eno kot drugo delo, ki je v ponos SNPJ. , Naša federacija ima tudi sli-čen program, samo Še mlada je. Dne 25. januarja bo na svoji seji ukrenila vae najbolje v prid njenemu članatvu in SNPJ, posebno se bo poglobila za organiziranje mladine. Ostala tukajšnja društva: prklrušlte se jI In pošljite zastopnike na omenjeno as-jo, ki se vrši v Društveni dvorani v Bridgeportu (Boydsvlile). Začetek ob 2. uri popoldne. Na programu ima tudi veliko priredbo na pustno soboto 14. fefe. v prid bednim članom SNPJ v tej rftolfcl. Program bo še ohtfavljen. Vrši se v Društveni dvorani v Bridgeportu. To delamo v prid ■ ■ _ SNPJ taki, ki smo bolj malo štu- pomoč za seboj, bo nji veliko dlninl( ln dplmmo „¿o v raki. lažje oratl kakor našim prednl- 8Url hribovci «e bomo ob tej pri- |ur ^ kj|j ^ p^ ganlzacije—-pričela resno zanimati za celo stvar, čim dalje tem tesneje. Kakor so se narodnosti zdru-tlle v staram kraju in sestavile sno veliko državo, tako se Js treba združiti tudi tukaj. Delujmo torej na to, da se združimo v močno organizacijo, ker le v slo. gi je moč.. Pomislimo kako je hlla sestavljena stara Avatrija, Iz kolikih narodnosti, ki Je imela vsaka svoj jezik. Vse Je šlo v redu do preobrata. Sedaj, ko je narod 1 sibvvidel in se izobrazil in dobil pOmoč za seboj, se Je pa cela stvar preobrnila in nas zvezal skupaj v eno močno tek). Slediti moramo tudi ml nJim in Izvršiti na isti način s našimi organizacijami. Ker ima naša mladina d<šm> za rati nem * v Zdrutenih driavah. se tiše rasnih priredb drnštevjgn, itakoblnapravili kaj več hala drugih zabav, naj bi naša mla.rHltneri T prW ¿jNPJ In nas sa «lina upoštevala v prvi vrati pri- mth iredbe svojih organizacij. Vsak, Kol star agitator (ne ravno sa naj bl glodal, da bl pridobil v Prejeto, ker teh je dosti, samo or*enisarijo še drugegs rojaka, ko bl' prilik« porabili) vprašam, katersmu je le stvar v temi. S koliko so koristni odprti tzraal v pravilnim poslovanjem In delo- Metih? Naj gre kdo agitlrat In vanjsm se bo dalo mnogo do. bo videt da pri ljudstvu ne doseči. Na i na celi črti postanemo be odobravanja. Zaradi tega Prr-pravi sobratje. i sveta večkrat izgubi Je kriv Umu? Mi, ki ae o v nji t Pravi kdo: Te v "cajtenge" dal! Bolje bf naredil, ko bi cajtenge dal na glavo pa na nje zapisal moje ali katesega drugega ime in z glavo na sredi časopisa naredil luknjo. Ko bi imel časopja okoli vratu, bi mene In sebe imel v cajtengah, in ves prepir bi bil poravnan. Nekaj še bo moralo tudi storiti, da osebnosti izginejo Iz lista, ako hočemo Proeveto ob-driati tam kot M morala biti. I^e stvarne kritike so na mestu. I Ker smo pa že tako daleč, tudi jaa kaj kritiziram in ni dolgo, ko sem imel kritfco proti društvu SNPJ, ki je pomagalo do zgradbe nove Vidove cerkve. In "fcontra" je bila v "Enakopravnosti". Ker niaem njen naročnik in ne član zveee, katere je "E." glasilo, aato mi ni odgovor znan. Slišal aem, da je bil v "E." 4. dec. In ker je bila moja kritika ,v Pro-sveti, bi moral biti tudi odgovor "Napredne Slovenke" v njej, saj menda sva oba člana in naročnika Prosvete? Na republikanske liste in odgovore v njih ae ne oziram, Če ravno sem bil včasih zagovornik "E.", ker Je bila delavnica. Jn danes, čigava je? Toliko o tem, da smo na jasnem. Preponosen sem na Proeveto in Proletarca, da bl odgovarjal v "E." Ker tam bi meni tudi ne priobčili. Tam imajo samo "ongavi" prednost. "E." nima tu nobenega naročnika, izgubila je vao popularnost posebno od takrat, ko so imeli boje s sobr. Gardnom. Mi pregtogarji predobro poznamo eobr. Gardna preskrbel za porod hišno sobo in dobro posteljo. Pustil jo je v najhujšem njeni uaodi, in še celo pusta je, da so jo preganjali in pregnali iz Betlehema, kjer se je bila morala sirota zateči v hlev, da je porodila dete v jaslih na mrzli slami. Iz tega se jasno vidi, da ni vae rfkupaj nič drugega kakor velika izmišljotina, da je postalo to novorojeno dete odre-šenik. J Kljub temu ponavljajo ceremonije že dolgo defeo let. Ljudstvo postavlja božična drevesa, jih okinča z barvnimi električni mi žarnicami in drugimi lepimi predmeti. Zvonovi zvonijo o polnoči in ljudje hite v velikih trumah in v temni noči v cerkve, da moHjo v počaat novorojenemu detetu. Ljudje pošiljajo darila, voščijo drug drugemu srečne in vesele božične praznike, vse čast odrešniku, ki ga pa nikjer ni.—Joeeph Ule. Odrešenik je v ljudstvu Kram, P»- — Leto 1980 je za-tonilo. Račun naših dohodkov nam ne bo delal preglavic. Lahko ga bo sestaviti. So same ničle, vsaj v mnogih slučajih. Kdor pa je hotel zasledovati bedni delavski položaj, je pridobil precej na razumu. Za naše gospodarje be račun vsekakor drugačen. Vlečejo dividende kljub veliki goapodanski krizi, in soditi po poročilih, bodo delničarji velikih korporacij dobili večje dividende kot kdaj prej v zgodovini. Mi smo eno leto starejši, kar so naše dividende; lenuhi, za katere mi garamo, in njegov značaj in imamo vso» pa brezkrbno živijo v razkošju zaupanje vanj. Ko bi bilo kaj več Gandnov, bi ml ne bili tam kot smo danes. Se danes bi imeH UM-WA. Tako bomo morali pa zopet biti trde boje, ako jo hočemo zopet imeti. Pa brez zamere, katerih ae tiče. .Nimam navade kritizirati, ampak delavska zavest me k temu sili. Za to leto je to moja zadnja kritika in želim, da bi nobene ne pisal v letu 1931. Želim vsem federacijam in posameznim društvom SNPJ veliko uepeha v letu 1961, vam v Chi-cagu pa priporočam, da bl nam daH boljše zglede za prihodnje leto. Kajti ako ne dobimo od vas, W1 imate tam sedež SNPJ, odkod naj pričakujemo? Gl. uradu in vsemu Članstvu SNPJ, srečno novo leto.—Joeeph Snoy. S pota Chlaholm, Mlnn. — Lansko leto aem poročal o sestri Ani Zgonc, ki se je zdravila ob jezeru pH Ely, Minn., ter da je bil prišel zvečer medved vasovat in je cmokal pod oknom gozdne koče. Ko sem sedaj zopet povprašal po nji, so mi povedali, da je že v večnosti. Nedavno ee je bila poročila s svojim ievoljencem, s katerim sta se odpeljala v toplo Arizono a namenom, da tam prej oadravi. A namesto zboljšanja, je prišla prarana smrt. Njeno truplo je bilo pripeljano na Ely, kjer ji je društvo št 108 priredilo lep pogreb. Po poroki ae je pisala Vol-gomot. Rodbini Zgonc sožalje. Matija Pogorele. Nekaj vprašanj Milwaukee, Wta. — 1900 let je minilo, odkar ae je rodil Jezus, tako svani izveličar In odrešenik. Zakaj so ga ,tako imenovali je najbrž ostala tajnost pri tačaa-nih vladarjih, velikih duhovnih in farizejih. Rodila ga je mlada |n lepa Mary, in mati je poetala od svetega duha. Oče je bil neki Jože, po pokliou tesar. Torej, dragi čitatelji, aH ae ne čita is teh based jasno kot solnčnl dan, da tiči v njih velika in eavajalna laž? Mary je postala mati "od svetega duha" in Jože je bil pa o-če .,. Kako Je to moglo biti. da je Jože prevzel očetovstvo, če on ni fašl oče? Zakaj pa ni hotel oče peatati svetu dnht od kalem Je Mary poetala mati? Jas bi mi-al 11, da zato, ker svetega duha nikjer ni bilo in ga tudi danes ni Najbrž ao ta krik naredili zato^ da so nevedno in pobožno ljudstvo pritisnili k Hom še bolj kot je bila AH pa je bilo pras-noverno ljudstvo tako nepošteno in pregrešno, da mu je bilo treba odralenlka. Dete se je rodilo ob prelomu letnega časa. zato je bilo še bolj fcnpoeentno, da so ga proglaaili sa odntenika celega sveta. Mary je poetala mati "od svetega duha". ki je vsega magnčen. e ni Ji to .ko pomagati, da bi jI leto za letom in gromadijo njihove prepolne malhe. Vsako leto se rodi odrešenik, ampak ne sa maso. Za topo, brezbrižno maso ni odrašenika. Ta je v ljudstvu samem. Kadar bo hotelo in pričelo rafciti raaum, takrat bo prišel odrešenik. Kadar ae bo ljudstvo otreslo misticizma, hinavstva in mallkovanja, šele takrat sme pričakovati lepših dni. .Takrat bo odrešenik rojen tudi za naa, za miHjoneke mase tlačenih. Le kadar se bo delavstvo zavedlo, da je stvarnik vseh dobrin in jih zahtevalo zase, šele takrat bo rojen od rešenik. Zato je potrdbno, da se ljudstvo najprvo otrese bajk o posmrtnem življenju, o življenju "na onem svetu". To je največja cokla napredka, vse drugo je manj vsžflo. Dokler bo ljudstvo pripravljeno hlapčevati in garati zato, da bo po smrti imelo boljše in lepše življenje "na vse večne čase", ni pričakovati boljših razmer na tem svetu. Bič izkoriščanja in poneumnjevanja bo Še padal po naših plečih. V zadnjem dopisu se ml je vrinila pomota. Louia Vozel je bil rojen v Pennsylvaniji In ne v Južni Ameriki, in glede datuma njegove svatbe bi ae moralo glasiti 16.—16. nov. in ne 19. Prizadete prosim naj mi oproste. Henrik Pečarič. Od Claridge, Pa. — Zadnjič sem poročal iz prijazne naaelbine Herminie, kamor sem bil prišel 20. dec. — Bil sem tam dva dni in v agitacijskem oairu napravil še dosti dober uspeh. Dva dni pozneje sem ae odpravi! pa na Claridge in se najprvo ustavil pri gospe Praznik, ki mi je takoj začela pripovedovati o veliki nesreči, ki je 20. dec. zadela družino Kastelic. Njihov lttetni sin In neki Italijan sto poskusila, kdo ima več gaaolina In se zapodila z avti drug v drugega. Rezultat je bil, da je Ml Kaetelčev sin na mestu ubit, Italijan pa teAco ranjen. (O enaki aeerečl sem poročal pred enim letom.) Pogreb se je vršil na narodno pokopališče, kjer počiva še mnogo mojih prijateljev In znancev. Drušini moje aožalje. Ob tej priliki aem obiskal tudi grob pokojnega A. Reharja. ki je umri pred nekaj leti. Svoj čaa je imel v Prosveti daljši zgodovinski spis o tej naseMnl in o svojem romanju po svetu. LISTNICA UREDNIŠTVA U Salle. 111.. M. T.: — Dotons pojma, kolikor Je nam ata pršila že v tako. da nieta ve« nim; aanaču jrt pino priseljencev, ki ee drle svojih šeg in običajev ter občujejo v svojem jsaiku. Knjige in revije P ros veta je prejela sledeče nove knjige: - Knjige Cankarjeve družbe: 1) Koledar Cankarjeve druibe za navadno leto 1931. Uredil Talpa. — V knjigi je lepo število povesti, pesmi, črtic, razprav in slik. Brez malega vsi slovenski delavski Iiterati so zastopani. Ameriko zastopata Ivan Molek z novelioo "Ob štirih zjutraj" in Frank Zaje s člankom "Ameriški Slovenci včeraj, danes in jutri." Koledar je veliko bolji po vsebini kot je bil lanski. 2) Ljudje » ceste. Spisal Jože Kranjc. Povest ■ - 8) Komur ni dana izbira . . . Spisal F. C. VVeiskopf. Prevedel Pavel Zoreč. MaPotlednji dnevi tivljenja. Po drugem delu Flammarionove povesti "Konec: sveta". Narisal Angelo Cerkvenih. Ilustrirano. Vse štiri knjige so mehko vezane in imajo izvirne naslovne risbe. Cena za vse štiri knjige za Ameriko je $1 JO s poštnino vred. Naročajo se pri Proletarcu, «639 W. 26 St., Chicago, 111. Italijani na Primorju. Dr. Rubič. Izdanje Jugosb>vensk9g biroja za informacij u inostran-stva. Split. — Mehko vezana knjiga na 68 straneh, ki vsebuje vsestranske podatke o italijanskem življu v Dalmaciji kot odgovor na italijansko propagando. Snaga. Ilustrovani radnički list za kultura i šport. Sarajevo. — Decemberaka številka te revije je kot običajno polna leposlovnega, pod učnega in športnega gradiva. Velik zaklad v Pompejih V razvalinah mesta Pompeji, ki ga je bila pred 1800 leti zaaula lava iz ogpjenika Vezuva, so našli nedavno bogat zaklad, ki je vzbudil veliko zanimanje po vsem svetu ne samo zaradi svoje denarne, ampak tudi zaradi svoje umetniške vrednosti in italijanski vladi ponujajo Amerikanci velikanske vsote za najdene dragocenosti. Italijanska vlada je odredila, naj se posamezni kosi zaklada pač fotografirajo, slik pa naj še ne objavijo. Ko bodo pa vsi kosi zaklada popisani, bodo prinesli ves zaklad v muzej v Neapelj, kjer si ga bo vsak lahko ogledal. Zaklad so našli čisto nepričakovano v neki hiši, ki so jo pri prejšnjih razkopavanjih in od-kopavanjih kar prezrli, češ da je brezpomembna. Pred nekaj leti pa se je začel za to stavbo zanimati ravnatelj Maj uri, ker so tam našli krasen kip boga Apolona. V hiši so nadalje naleteli na krasno vežo, ki je bila vsa okrašena z najlepšimi umetninami. To je bil dokaz, da je bil gospodar hiše jako bogat podpornik u-metnikov in zato so kopali naprej. Pri ne-daljnem kopanju so naleteli na rov, ki je vodil v klet, ki ga pa lava ni čisto zaaula, in v enem kotu kleti so našli zaboj z zakladom. V zaboju je največ zlatega namiznega orodja, ki je vse umetniško izdelano in ravno v tem je velika vrednost zaklada. V uliei Abundantia v Pompejih so izkopali nedaleč od mesta, kjer so našli pred nedavnim dragocen Apolonov kip, skrinjo, okoli katere je ležalo vse polno srebrnih, zlatih in draguljastih predmetov. 2e sama teža teh dragocenosti je tako velika, da presega vse doslej najdene zaklade iz starega veka. Med raznimi predmeti omenjajo poročila zlate zapestnice, z dragulji posute uhane, ogrlice, zlatnike in srebra j ake iz različnih dob rimske države, zlato kuhinjsko po-sodje, steklenice za dišave in tako dalje. Na grškem hribu Lariel (sedaj Kastru) je holandskl profesor Vollgraf s svojimi asistenti odkril največji starovežld teater, ki je meril v premeru 189 m in je imel prostora za 20,000 oseb. V tem teatru, ki so ga iskali že dolgo časa, so se vršile predstave celih tisoč let. Pod rimskim cesarjem Hadrijanom je gledališče pogorele, a ga je impe/ator dal na novo zgraditi. Ob gledališču so našli tudi dragocene mozaike. Najstarsjši lesorezi so nam ohranjeni iz zašetka 16. stoletja. Takrat je bila umetnost, rezati slike v les, prava ljudska umetnost. Izdelovali pa so takrat večinoma le slike verskega značaja. Od kraja so se pečali s to umet-noetjo večinoma menihi, pozneje pa so se začeli š njo baviti tudi posvetni ljudje. Visoka gospoda tedanjega časa si je dajala prav rada rezati v les svoje monograme, grbe, igralne karte in podobne malenkosti, cerkev pa je to umetnost zelo podpirala, ker je smatrala podobe verske vsebine za zelo dobro sredstvo za širjenje verskega duha med ljudmi. Posebno priljubljena ao bila novoletna voščila. Lesoreze so tudi barvali in sicer spočetja z roka Prvi barvani lesorezi izvirajo is 16. stoletja, izdelal pa jih je Hans Burkmaler, ki jih Je prvi tiakal s pomočjo več plošč. Veliki slikar Dtt-rer pa sam ni reeal svojih slik v les, ampak je imel pomočnika, čegar delo je on ssmo nadzoroval. _ StraiM MmrSkm Po podatkih nekega indslcega zdravnika v "indian R«vtew" je v prvem četrtletju 19. sto-letja v Indiji petkrat razsajala lakota, U je pobrala en milijon ljudi. V drugi četrtini tegn stoletja je Mla lakota samo dvakrat in je za-h tesala 40,000 človeških žrtev. V tretjem četrtletju je lakota nastopila šestkrat. Od stradanja je umrlo 6 milijonov ljudi V zadnjem četrtletju pa je labeta obiskala deželo oeem-najstkrat la ugonobila IS dO 96 milijonov čla-llvljenj. PETEK. 2. JANUARJA Vesti iz Jugoslavije Mee Preštete v J«feeleriji.) ÜClTEUI MORAJO IH)STATI SOKOLI Uéitelji morajo biti najvestnej« ši driavnkaparnt KAKO JE V ITALIJI ZarotniAke organizacije. — Aretacije. — Mussolini poaUl vrhovni poUcint Italije. — Demonstracije proti fašizmu. — Preganjanja. — V««ti Is Pri-morske Ljubljana, 9. dec. 1980. Položaj v Italiji je vedno bolj napet. Stalno odkrivajo policijski organi nove zarotnike, stalno se vrše aretacije in vedno več je odpora proti takemu režimu, ki zatira življenje. Policija Italije vodi že več let poseben odde-lek, ki zasleduje samo politično nedovoljeno delovanje svojih dr. žavljanov. Tej političnin policiji so nadeli ime "OVRA". TA policija odkriva tajne organizacije ter pravi, da se delijo anti-fašisti predvsem v tri skupine, in sicer: 1) oni revolucionarji, ki so republikanci, 2) «ni, ki pri. padajo komunistični stranki, 3) liberalci. Vse te tri skupine se ujemajo v nameri, odstraniti fašizem kot državno obliko, ne strinjajo pa ae v nazorih glede ureditve po fašizmu. Preganjanja komunistov se vedno ostreje nadaljujejo. Znano je, da sta. se v Milanu eesta-la sovjetski zunanji minister Li-tvinov in italijsnaki zunanji mi nister Grandi. Ob tej priliki je ves svet kričal, da ai sovjetski komunizem in faAizem segata v roke. Toda dejstvo je, da te v Rusiji zapro, če bi zaklical Živijo Mussoliniju. Kako je potem mogoče, da si podajata Grandi in Litvinov roke? Vedeti treba, da je Litvinov predstavljal rusko državo, Grandi pa italijansko in da tu ni bil eestanek dveh zastopnikov strank, marveč dveh zastopnikov rasnih .držav. Zakaj Italija in Rualja imata gospodarske stike ter gre Italiji mntiffo aa to, da bi dobivala les iz Rusije. Toda kakor kaže, si bo sovjetski les rezervirala Anglija. Radi teh stvari se je vršil omenjeni sestanek Grandija in Litvinova. Toda komunistična internacionala ni izpremenila svoje taktike proti fašizmu, kakor tudi ni odnehal faAizem preganjati komuniete. Najbolj trn v petah pa je bil fašizmu primorski »komunizem. Slovenci-komunisti v Italiji so bili nacionalni in aocialni revolucionarji, bili ao dvakrat sovražniki. Zato ao že pjred leti, kote ni bilo narodno zatiranje v Primorju tako močno, internirali vse Slo* vence komuniste ali socialiste na otoke. In kljub temu sestanku Grandija in Litvinova ao pred kratkim v Rimu obaodili dva mlada rimaka komunista, enega odvetnika in enaga zdravnika, vsakega na MJ let ječe. Tudi liberalce preganjajo. Nedavno ao aretirali profesorja Maria Vinciguerra, pisca več knjig, ki je nekoč urejava! zunanjepolitični del lista "II Mon-do", profesorja Rensija, sotrud-nika newyorške "Evening Post" in Ae neko goapo Bos is, Američanko, ki je imela v Rimu nekak literaren ealon. Ta skupina je izdajala tajen list z naslovom "Alleanza per la liberta" (Zveza za svobodo), ki ga je isšlo de* vet številk in ki je ostro napadal zunanjo politiko faAitma. Rimski fašistični lisU s navdušenjem poadravljajo ustanovitev posebnega oddelka politične policije. Listi poudarjajo, da smatra novi Italijanski kazenski zakonik politične prestopke za zločin«, ki so naperjeni proti najvažnejšim javnim interesom, medtem ko navadni zločini niso take važnosti. Zato je v Italiji minil čas, ko so s« politični jetniki smatrali za nekaj drugega kot sločincl. Odslej se bo s njimi postopalo kot z najhujšimi barbarskimi zločict. Ta poaebna policija je podrejena direktno Mussoliniju in je taka postal Musoolinl vrhovni politični policist. Spričo vseh naallj in terorja, ki ga uganja policija proti antifašistom, si nadene Muasolinl lahko tudi naslov inkvisitorja ali krvnika. Is vse Italije prihajajo poro-čila o antifašiatovakem gibanju Ur o posameznih primerih pun-taaja in protestov. Tako je v Unisbris streljal St-letni Josip Falanca na karabinjerje. Falanca je stal pod policijskim nadzorstvom, vsak dan so pri* šli karaUnijerji pogledat, ali je doma. Pri tej priliki je Falan-ca streljal nanje ter težko ranil enega od njih. Ta leži zdaj v bolnici ter se bori s smrt j a Po napadu so sicer karabinijer-ji streljali za njim, a ga niso ranili niti ujeli. Ušel je v noč. Oblasti so uvedle strogo preiskavo ter so — kot po navadi — a rotirali v okolici mnogo ljudi, ki da so pomagali pobegniti napadalcu. Gospodarska kriza, kakršna je v Italiji zadnje mesece, je pri tlanlla seveda predvsem na delavce. Dasi imajo nekako zapi sano pravico, da podjetniki ne smejo znižati mezd svojim delavcem brez sporazuma s fašistično sindikalno organizacijo, so zadnje tedne vendarle podjetniki znižali plače svojim delavcem brez kakršnegakoli sporazuma s fašistično, režimsko strokovno organizacijo. To je seveda zatirani proletariat ogorčilo. Delavstvo v Italiji trpi od diktature in od podjetnika. Radi teh slabih delavskih razmer je prišlo v mnogih mestih do spopadov, do demonstracij. Kakor hitro pa v diktatorski državi delavec dvigne svoj glaa in zakriči, da je lačen, se smatra to za pro-ti d rta v no dejanje. In povsem upravičeno vidi fašizem v teh seetradanih delavskih masah svojega sovražnika. Vesti zadnjih dni pripovedujejo, da je v Moden 1 vejika množica delavcev napadla tri voja ške avtomobile, ki so vozili kruh in testenine. Lačno delavstvo je napadlo avtomobil, hoteč oropati ga kruha in živeža zase, a je prišlo pri tem do krvavih spopadov in je bilo nazadnje mnogo aretiranih. Tudi v Turinu in Milanu je prišlo do demonstracij. Brezposelni delavci tvorijo avantgardo puntarjev. > Delavci ao demonstrirali pred poslopjem fašističnega društva ter kričali: Živijo Mussolini kolikorkrat kdo hoče, toda nam dajte kruha!" Po mestu so nosili plakate z napisi: "Ali kruha za naše otroke, ali pa Mussolinijevo glavo!" Demonstracije so se ponavljale več dni. Take demonstracije so najboljši dokaz za nivo razmer v Italiji. Kaj se pravi, zahtevati pod diktaturo javno diktatorjevo glavo, nam je vendar jasno. Človek tvega najmanj svobodo ali celo glavo. Toda kadar je prevelik pritisk, ventil popusti in nezadovoljatvo mora na dan. Kljub vsemu 1 Tudi v teh mestih so demonstranti oropali več vojaških avtomobilov ter si prisvojili kruh. Časopisi poročajo, da je bilo a-retiranih radi teh. dogodkov okrog 400 delavcev. Demonstracij pa ae je udeleževalo okrog 8000 brezposelnih delavcev. Protestirali so proti faAističnemu režimu ter prepevali eociallati-čno bojno pesem: La bandiera roesa. Mnogo tujcev je is teh mest odpotovalo, ker jih je prisilila policija, da ne bi tujci videli, kaj se dogaja v Italiji. Te vesti izvirajo te Pariza. Nskoliko bo vsekakor pretiravanj v njih, toda sigurno in to priznavajo tudi fašisti sami, ds je delavstva radi gospodarske krize zelo siromaAno plačano, da ja brezpooelnoot velika in da se puntajo na mnogih krajih. Zato pa je tudi morala oblast poskrbeti, da so delili delavcem in brezposelnim kruh zastonj. Radi atentatov v Primorju so bili ugledni fašistični oblast. nI ki iz Gorice in Trsta poklicani v Rim, kjer so morali Mussoliniju referirati o dogodkih zadnjih meoooov. Nedavno ata bila zaprta In deportirana blvAa ministra Be-lotti in Bonomi. Nekaj dni pred aretacijo sta namreč poslala na kralja spomenico, v kateri opisujeta težki položaj italtjanake-ga naroda ter poudarjata, da Je vsej tej krizi kriv le faAizem. Za vsebino memoranduma je zvedel seveda Mussolini in Ju je dal sate takoj aretirati in de-portirati. Tako stope italijanski fnši- Ljubljana, 10. dec. 1930 Sokolsko druitvo je že leto ovanju, dobivajo dopust za te lovadne nastope, avanzirajo itd Prednosti so precejšnje. Soko je postal državna brambna orga nizacija, ki ji bo treba dati v roke le orožje, da postane prava vojaška edinica. Zato si mnogo prizadevajo ši riti sokolsko misel v vasi, kjer je doslej ni bilo in kjer je bil doslej mogoč le klerikalni Orel Toda tega ni več, zato skuša vlada spraviti sokolsko organizacijo v sleherno vas. Pri tem mora pač najbolje pomagati državno urad-ništvo in od države plačani kul turni delavci — za kakršne ae smatra učiteljstvo. Sokolaki na vdušeni delavci-učitelji ao dan za dnem premeščeni v hribe, da tamkaj svoj sokolaki idealizem trošijo v snovanju Sokola in "kulturnem" delovanju. Zdaj je ministrstvo prosvete prav urad no proglasilo učiteljstvo za neka ke obvezne raaširjevalce sokolsko misli. -v/ Minister prosvete je namreč indal naredbo vsem šolskim nad zomikom, upraviteljem, učite jem in učiteljicam meščsnskih n ljudskih šol, v kateri pravi: 1) Učitelji in učiteljice oo mo rajo v najkrajšem čaau sezna miti z zakonom o Sokolu kraljevine Jugoslavije in da urede pouk v skladu z obveznim teles nim odgajanjem po načelih so koletva, da pouče ljudi o ugodnostih aa vojne obveznike, če ao So koli itd. 2) Da aktivno oodelujejo ae posredno in pooredno pri krepit vi aokolake Ideje In da se udele* žujejo dela v aokoletvu. 3) Da v krajih, kjer še ni Sokola, akupno z drugimi državni mi organizacijami in osebami u stanovijo sokolska društva, in da se ustanove ter izvešbajo sokole-ke čete. Dalje še, da naj bodo šolski prostori na razpolago Sokolu za njegovo delo; da naj prebivalstvo opozarjajo na prednosti ii\, ugodnosti, ki jih uživajo Sokoli, da obiskujejo sokolska predava* nja itd., Itd. Toda, ker menda ni vso učiteljstvo sokolsko, se nahaja v na-redbi tudi to-le opozorilo: MBan aki, sreokl nadzorniki morajo ob sodelovanju upraviteljev mehanskih in narodnih šol paziti na de. lo podrejenega osebja v avrho krepitve In Air jen ja sokolatva in morajo o tem voditi ratnne starešinska poročila vaškega učitelja In učiteljico odnosno upravitelja In šolakega nadsornika. Razen tega bodo ministrstvu v svojih trimesečnih, polletnih In let-nih poročilih poalall predloge o delu podrejenega osebja na tem polja .. Učitelji in učiteljice morajo torej širiti eokolako misel in delati zanjo, njihovi upravitelji bodo o tem njihovem vodenju poročali nadzorniku, nadzornik bo poročal ministrstvu. Aparat bo furik-ci joniral. Temu primerno se bodo tudi delile ocene učiteljskega službovanja in napredovsnja .. PROSVETA OLASOVI IZ NASELBIN SAJ PRAVIM Piše Tono Podgoričan Clevoiand, O. — Klub sloveu-akih vdov v Clevelandu je dal, kot ¿ujem, tisoč dolarjev za zgradbo nove cerkve sv. Vida. To mene prav nič ne boli! Umestno pa so mi vidi zabeležiti, da isti klub nabira v naselbini prostovoljne prispevke sa neko svojo članico, ki bi ae rada vrnila v staro domovino, a ji primanjku je sredstev. Čemu to proejače-nje? Mar bi bil klub nakazal teh dveh sto dolarjev, ki jih omenjena žena rabi, is tistega t i ho-čat Preostanek pa bi tudi lahko porabile v boljše namene, ker vse članioe kluba gotovo ne živi v izobilju. Proajačenja je v A merikl že tako preveč, zato bi prav lahko izoetalo tsm, kjer n| potrebno.» 'i, * H Zdaj pa ena o "uspešnosti" blažene prohiblcije. Zapisal sem Že, da pred prohfcicijo so pil možaki, zdaj pa ae zastrupljajo alkoholom tudi ženske in mladina. To je resnica, za katero najdeš dokaze tudi med nami Mladeniči, pri nas bi jim reki smrkovci, prihajajo na zabavne prireditve v naših domovih steklenicami žganja v šspih! Pa a ti spravijo v—atranišče in tam srkajo ceneni strup! Tak prizor #e (ni je nudil sinoči (26. dec.) SDD. Trije smrkolini, stari po 17—18 let. dva ismed njih sta držala v rokah vsak eden 'pajnt' rjave pijafce—žganja! Vsi trije ho bili pijsni, ps jim ni bilo še dovolj, še so ga vlekli iz plošča tih steklenk! To se je dogajalo na stranišču ¿kozi ves večer. In podobne prizore sem videl že večkrat. AJ! bi ne bilo umestno, da bi uprava naših domov poikr| bele sa to, da bi se kaj takega več no dogajalo? Mladina je be dasta, ampak kar počne, nam gotovo ni v časti Tudi domovi tsm ne pridobijo na ugledu! Dajte malo počiatiti stranišča! TEftKA NBURBČA V PRISTA-NIATIJ NA HIJA A KIJ Pristaniški most ae je zruAU. — flestdooet ljudi padlo v morje Včeraj popoldne se je v sušaš-kem pristaniAču pripetila težka nesreča, ki je zahtevala štiri.žrtve in krog 30 ranjenih. Do katastrofe je prišlo na Brajdici, kjer Je krog 100 ljudi čakalo na starem lesenem pristanišču, ki Je bilo zgrajeno 1901 leta. Pod težo ljudi so je pristanišče (pomol) zrušilo in potegnilo s seboj krog 60 ljudi, ki ao popadali v morje. Najtežje je bilo seveda s onimi, ki ao popadali prvi, ker so padli drugi nanje ter ao al teže pomagali. Osebje parnika Je začelo reševati ponesrečence in Jih v večini rešilo. Atiri oeebe ps ao utonile. Rešene poneernčene« oo vse premrašene prepeljali v bolnico, kjer se jih ogreli in so okrevsli kaj kmalu. Nekaj pa Jih Je led-Ja 'Topoto" sprejela nase. Noje nastale paš aarndi tega, Španski letalec, major Franco, voditelj izjalovljene letalske re voluclje v Madridu, ki Je imel nalogo bombardirati kraljevo palačo, tega ni storil, ker je v zadnjem trenotku ugledal prod palačo množico civilistov, ki ho meli s seboj tudi otroke. Franoo se Je bal, da bi bombe ubile tudi nedolžne civiliste hi otroke. Ampak. če bi bili v kraljevi palači 'ranko In ostali revolucionarji, v letalih pa kralju zvesti letaki, tedaj bi bres dvoma padale bom. !>e, pa če bi bile okrog palača Ae tako velike množice civilistov in otrok—smrt nekaj revolucionsr-ev bi vse to opravičila, seva le v očeh monarhistov! e G. Trunk od A. S. mi spet podtika kariero (špeh). Samo zato 'udriham po veri In farjih/' s božična. V neki ka-toliški cerkvi v Clevelandu (ne v slovenski) ao pobirali od vernikov božične prispevke. Razdelili so vernikom lične zalepke, v kakršno vtakneš denar ter nanjo napišeš svoje ime, da gospod v«, kdo jo daroval. De val i so ljudje v zalepke dolarje ter jih izročili kolektorju, nekateri, ki so bili najbrž "short" z denarjem, pa so dajali samo po "kvodru;" prvim je kolektor prijazno voščil Merry Christmas, one, ki so dali samo "kvoder," je pa samo pogledal—in tu» preveč prijazno, you bet .. . Prava narava iaask Prvi zaslužsk Mirka Twiiiti Neki list pripoveduje, kako je Mark Twain prvič zaslužil denar. Tega denarja pa ni zaslužil s e-no Hvojih knjig, po katerih je pontal poanoje tako slaven, mar več s šalo. ki je bila pravzaprav mala "goljufija". Taval je brea dela in brea cilja po člkažkih u-lioah, ko se je nenadoma pojavil poleg njega krasen hrt. Neikaj časa sta Mark Twain in pes hodila skupaj, ko srečata nekega policijskega nadzornika, ki je stopil k Marku in ga vprašal, če mu phoda p*a. "Zakaj ne?" je odgovofil poznejii pisatelj tolikih zanimivih knjig. "Za tri dolarje ga lahko imate." Nadzornik je takoj segel v Žep, potognil ven tri dolarje in jih dal Marku Twainu. Komaj je bila ta čudna kupčija aklenjena, je žo spet nekdo nagovoril^ Marka Twaina. To pot je bil neki tujec, ki je pripovedoval, da mu je njegov dragi hrt pravkar pobegnil. Ali morda Mark Twain ni videl ? Tu je Marku šinila v glavo sijajna misel. Ostal bom pošten, si je dejal, in vendar bom zaslužil denar. "Co nekoliko potrplte", je rekel tujcu, "In Žrtvujete šeat dolarjev, vam pripeljem psa." Tujec Je bil zadovoljen, Twain ae je hitro obrnil in tekel zs poli cijokim nadzornikom. Končno ga je dohitel. "Dajte ml pss nazaj", mu Je že od daleč klical. "Prosim, dajte mi ga naaaj," jo solznih o-čl prosil, ko je prišel bližjo. "Denar vam dam nazaj. Nemogoče ml j(V da M se točil od svojega Jubega prijatelja, ne morem Živeti brea njega." Nadzornik Je bil ginjen in Je takoj pristal na to. — Ves v«wel je Marti Twain hitel s i »som k tujcu, ki Je od veselja, da je zopet dobil jmo, dal poštenemu najditelju n« samo šeet dolarjev, marveč ga j« tudi povubil na whisky. Goriški profekt Dompieri Jo nenadoma premeščen v Raven-no. Sedanji goriški fašistični konzul Avenantl hoče takojšnjih energičnih preuredb v po* stopanju z "drugorodci," in ker ih ni dosegel pri Dompieriju, je poskrbel pri rimski vladi, ko je pdročal o položaju v deželi, njegovo odstranitev. V Gorico pride profekt, ki bo z Avenantijem složno deloval. Domačin, Trika-čnn Dompieri, je premehak za obmejno fašistično službo. V tržaški provinci znaša po uradnem izkazu srednja polje-dolaka produkcija na približno 2000 ha letos 10.6 napram Ü.08 kvintetov v lotu 1926. Lani Je znašsls srednja produkcije 16.4 na hs in skupne produkcij« J« bilo 30,106 kvlntalov, lotos izkazujejo akupno produkcijo 82.258 kristalov. Iz ladjedelnice sv. Marka ao spustili v morje motorno ladjo "Victoria." ki Je last tržaškega Joyda. I »ttdja jo dolga 1**0 m, široka BO .M, visoko 12.95, tonaf.e 18,400, hitrost 20.6 v«t-ov na uro, sila motorjev 17,000 UP. Vršila bo brzo eluibo med Trstom in Aleksandri Jo. V trža&kem deželnem gospodarskem svetu oo razpravljali o razmerah pomorske industrije. A. Coeulich je sahteval znižanje pristaniških stroškov In tarif avnih skladišč kakor tudi železniških prevoznin, da se ustavi vsnemirjajočo padanje prista-niščneg* prometa. Brodola» t ništvo trpi pod težo davščin In s« lomaj še bori z inozemsko I huroneo/ Pripetilo so j«, do so nu.MMli tujo dru/.U kupile Itelljanekejx ladje, ki sedaj z dobičkom po. olujejo pod drugo zastave, dučim domače, ladje počivajo v trta etanišču, V veliki reviji "Forum" trdi B. F. Colverton, da začenjajo ženske polagoma zopet živeti po .svoji pravi naravi; prava na Htva ženek pa da je mnogo-mo štvo. To pa ni nič novega. Kaj ti če ne bi bile ljube ženske kljub monogamnenu zakonu vedno nekoliko ovirale tudi po drugih moških kakor po svojih, si pač ne bi mogli razlagati cels povod nji zakonolomakih komedij in tragedij, ki jih poznajo ve? tat* tudi tisto, katerih moralnoe; najbolj hvalimo. Ali niso ne kdanji trubadurji (pevci ljubes ni) poli svojih peemi največ na čast viteških žena In no deklet Colverton pravi dalje, da je ho mo gospodarska onemoglost in šibkost prisilila tono na enomoštvo, ampak to "ono-moštvo" jo bilo le navidezno in hlinjeno (fiktivno). Današnja doba pa je drugačna. nadaljuje Colverton. Odkar je industrijska revolucija pomagala do gospodarske osamosvoji tve, ženskam ni več treba živeti v eno-modtvu, ker ne bo od lakote umrla, če Jo m lovi med vri>am! po sredi polja, le v mojem ercu poje življenja, Noč. Mnogo luči Je na uiteJ. Prozna* je oasts. Ljudje spe v pokoju mesečne noči in ssnjsjo, Kilo bi blodi! ponoči po ulici? Ha-moten, zapuščen duh tava zgubljen po svetu venomer dalje, dalje; n«kj« so čuje vesela pesem zss|»snih in pijsnih pevcev. Nekje Je ubogo, ossmljono bitje, ki hrepeni po luči, Nekje zs zavesami sveti lučka. Od nekod se čuje gramofon. O, kako čudno Jo vse to na svetu! Opolnoči gramofon na ceetl. Kdo so to, ki no morejo apati ponoči t Čudno, predpotopn« ptice preletavajo temo; tienadoms sable-atl voda v silnem blooku; počasi, silno iNičasi se roka preliva po strugi in tiho, Uho trka voda ob breg. Moet čez rsko Je oosmijon. I* kskšen tujee, ki hoče na drugI a vet, zablodi tja iiomotoma ob pozni Jutranji uri, ko os le avita dan. Na vos strani vodijo pota; po Zsto ae ustavimo na krlžiKu in se Ae malo pomenimo o tem in o- nem. Potem gremo vsak v svojo nt ran. Na križišču pa sveti plinska evctilka, da obkie človeka žalost, ko ao vanjo ozre. Scpi in tja po tlaku komika stražnik. Njegov enakomerni korak trdo odmeva ob oknih, časih preneha In Je vse tiho. Nikolinu. ti že davno spiš sladko spanje, spavaj Nikollna. Ml fantje pa hodimo po cestah ob svetlojasnlh nočeh in poj«not Kaj nam mar ves svet? Veseli smo, če popevamo v noči. Naše so bele cente j zato posdravljene bele ceste, pozdravljene svetle noči! Z zvonikov cerkva se čujejo u-darcl ur. Toda dostojanstveno se vljejo kostanji ob vodi In poAu-mevajo. Veselo trklja voda ob breg. Valovi življenja ao ellnl in oe nikdar ne ustavijo. \ ulovi šumijo, šumijo. Val pozdravljamo veliko svobodno sol-nce! Minila je noč, zdaj pojdimo na delo! M. Zoščonkot * NMttfiA Vsak oče ve, kako je neprijetno kupovati igrače sa dečo. Ni* mamo v Rusiji tozadevno voč nobene izbire. Svojemu sinu sem, na primer, že dve leti kupoval samo enokolnice. Deček Je celo zamoril: kar zjokal se je, če je so> pet zagledal onokolnico! Seveda nima otrok nobene u-v i de v nos ti, Naj bi se le zamlaill v očetov položaj t Kaj naj mu kupim? 2og nimajo, Še dežnih plaščev nimajo po trgovinah. Samo vajeti pa enukolnico so na prodaj ... A zadnji, ko sem šel po igrače, ao mi ponudili novo i-gro. "Diabolo" po francoskem vsorcu. To Je, morate vedeti, vrvica, kratkomalo vrvica s ročaji In neko vretence. To vretence se vržs v zrak in se zopet vlovi na vrvico. To Je tudi vaa iffrača. Kakor nalašč Je zs otroke, če so na sprehodu. NI težko, ln vendar ma deva svoje veselje. Francozi seveda so razumejo na allčne zabavne stvari I Francozi so vaee-I Ijudjs, Dobro. Kie|>ll sem torej to igračo in jo poklonil sinu. 'ričel J« vretence metati v srak im bi bil skoru plačal mojo lju-< jesen s življenjem. Vretence mu namreč priletelo naravnoet v Čelo. Tako ga Jo butnilo, da je deček kar obležal. Pobral sem vretence jut sem videl, da Jo strela I — res dokaj težko, Se medveda bi bolelo, kaj šele o-troka! Stopil sem v trgovino, da se pritožim: "Tovariš, sakaj prodajate tako nevarno reči?" Tovariši pa so mi odgovorili: "Nič so vam nI troba rasburjati. Ta grača Jo narejena po francoskem vzorcu. Razlika Je aamo v tem, da nimamo pri naa gumija za vretenca: naredili smo loeene n okovane. Sirer pa Je vse natančno po francoakem vzorcu. Sicer imajo na Francoakem boljše vrvice. Pri nas Je to navadni motvoz pa so ros kmalu zvije. Zato so ne drli vretence vrvico, In Je res bolj teftko igrati. Sicer pa Je vse nstančno po francoskem vzroru, čeprav — po pravici povedano — so tukaj samo še ročaji zravsn In ni ničesar drugega." "Kaj pa počnem potem?" som rekel. "Ce ne marate neprillk,.bo najboljše, da ne daste otroku igrače sploh no v roke. Obesita mu Jo rajši na Mdjiček nad poateljo. Naj otrok gloda pa ima svoje ve« soljo." "Uvela H »s za pojasnilo lo nasvet t" sem rekel. "Tako bom tudi storil." A doms som se premislil ps obesil rajši vso stvar visoko nsd omare Ce bi Jo ufceeil nad fioeteljo, bi so lahko zgodila nesroča. pa bi ta atvar končno vendarle lahko ubila nedolžnega otroka. Naša pnalukcija lopo napreduje. deca pa Ima skomine ,, * oni aaml hrepeni človeško srce' _____iisi-aU roka Kam pojdemo? Iščemo poti. a po- rurgirá «»aeonje rese ti nI. Bog ve kje Jo tista pot, a sa njo no vemo. 1'ijons družba ponočnjakov ae Chicago. — Ciksšks delavska federacija Je sprejela reaoltiel-Jo. da državna legislatura apro- i&m*. I Je ustavila na križišču. Tri ura prlira denarni «klad za čiščenje je zjutraj Vankega prvega v rske Deapisines. ki kvari pogled ae tam ustavi družbe na drugače lepo pokrajino. Je loditav prijataijev ta- ootaeija Je važna tudi redi toge. kole zjutraj. Bogve kako Je zdaj- ker bo več eto delavcev dobilo i. doma. lena epi, ali čaka. <>• priliko de dela. če bo ledi' tfOSl spijo. Čudno Je priti zjs- določils »klid. ds so z troj domov po prek roke ni noči. I prične. 2. JANUAJUA Povmi U vojnih dni — Glej, draga, kupil sem ti nov avtofcnobJL ročila po S funtov aH to* v vae do*4? ^po^: C^ S ten ia ah fin« Ni- ročflom 100 aU vol funtov j»'«o- SEST Ml PREM KEIU «Okrnite Iv «Nt «ta M « MMee 'e* «p«Mfc>.< szimšli rmu.^- m. m. »««¡M» In sa pol lita pa |&M,/ tlp SNPJ $4 80 aa leU* meeto Chicago in Ciccro za lato 97.50, pol lata $«.75, ga Os- Za Evropo stane sa pal Ista 144«, sa vsa Isto pn $».00, Tednik stana aa Evropo $L7i. , MUMESJLP.J. Pri Prosveti oslroma Književni Matici 8NPJ imamo na rokah le nekaj dobrih knjig In čs teto» ro telite naročiti, sedaj je Čas zato. amariau slend. «um.......um leto $1.20. Naročnino laktfo tudi aeaal pošljete na naslov: (Jpravništvo "PROSVETA" 26^7 S. Lasrndale Ave* Chkags NAZNANILO Žipti KoMif 1 N. P. J. Isdsli smo tndt Noe M lepo v Črno platno vessni ženui koledar; knjižica obsega 124 Njegov počitek Goepoda Trpina vpraša prijetij: — Povej mi no, kdaj se ps ti »0 navadi kaj ofeočijeft? — Po kosilu lože ona aa pol lire spst. —-O kom ti to pripoveduješ? — I, o svoji ženi. — Ampak jas tebe . vprašam, kdfjseti odpočije!? — Saj sem ti vendar povedal. Jaa ae takrat odpočijem, kadar moj»šsu»ip(. Najnižja cen ra v dnevniku daje Je 50c; v ee vss ogiss pnooet m zonso na» —»u temi koledar — amravata potrošiti. »T!!" TJJ Vselej pišRe tošno In ob pra- prifešKe^vNi vem čssu, sko šsttU testi dsbts •J^plI!^ I ----■— — « .. m _ . mmmm_ P"™" n» rner«w. KIT Lnsmdaje Avs^ Chkago, Phfljp Oodh» upravitelj. AGlTUUJTg au PttMT Tiska vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vae pojasnila daje vodetvo tlakama. Cena smerne, uaQsko delo prva vrala, asu je poet« I krik po na veo te atrahovttr iti meni tako amg* uredniki ia voditelji