Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 119Predstavitve in informacije Sonja IFKO Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo Časovni okvir projekta: 1. 10. 2022–30. 9. 2025 Akronim: HEI-TRANSFORM Financiranje projekta HEI-TRANSFORM je bil pridobljen v okviru javnega razpisa za (so)nan- ciranje raziskovalnih projektov Javne agencije za raziskovalno dejavnost Re- publike Slovenije za leto 2022 kot veliki temeljni raziskovalni projekt. Izhodišča projekta Transdisciplinarni projekt HEI- -TRANSFORM bo raziskoval mo- žnosti izboljšanja konkurenčnosti ne- premične kulturne dediščine (NKD) Slovenije ter je usmerjen v prepoznava- nje in vključevanje njenih potencialov v proces zelene preobrazbe. Dediščino ovrednoti kot vir trajnostne prihodno- sti ter to kvalitativno in kvantitativno opredeli. Izhodišče projekta je razumevanje de- diščine kot razvojnega kapitala, ki ga bomo opredelili v okviru štirih vidi- kov trajnosti: kulturnega, družbenega, ekonomskega in okoljskega. Osredo- točamo se na NKD, upoštevajoč njene premične in nesnovne komponente v prostorskem kontekstu. Raziskava išče odgovor na vprašanje, kako ta večino- ma speči kapital aktivirati v čim večjem obsegu. Poudarja nujnost strukturnih sprememb dediščinskega sektorja, ki jih opredeljuje kot dolgoročni cilj. Za njegovo doseganje se osredotoča na iz- vedbo temeljnih raziskav, ki so ključna osnova za nadaljnje odločanje o preobli- kovanju, skladnem z aktualnim znanjem in trajnostno paradigmo dediščine. Ob tem pa se usmerja v raziskave, ki bodo čim prej omogočile vzpostavitev razmer za neposredno implementacijo in uve- ljavitev NKD kot kapitala vključujoče trajnostne prihodnosti v lokalnih oko- ljih, saj so ta tista, v katerih se trajnost lahko neposredno uveljavi in prispeva h globalnim ciljem. V ta namen razvija model Kulturna dediščina 4.0 (KD 4.0) za reaktivacijo opuščene NKD s prilago- jeno ponovno rabo. Reaktivacija opuščenih območij in stavb je temelj širše revitalizacije prostora in družbe, prinaša materialne učinke in prispeva k višji kakovosti življenja. Raz- mere, v katerih smo se znašli v pandemi- ji, so pokazale, kako pomembna je naša družbenokulturna povezanost in kako neučinkoviti smo še na tem področju. Nujno potrebujemo raziskave, ki bodo osrediščile varovanje kakovostnega bivalnega okolja. NKD je njegov po- memben del, pravzaprav najboljši – je materialni in nesnovni okvir, ki smo ga podedovali in smo ga dolžni ohranja- ti ne le zase, ampak tudi za prihodnje rodove. Ohranjanje zgrajenega neposre- dno podpira tudi krožno gospodarstvo, odpornost družbe, je jedro kulturnega turizma ter potencial za umeščanje kul- turnih in kreativnih industrij, kar vse prinaša neposredno in posredno širok spekter novih delovnih mest. To vse nagovarja tudi projekt HEI-TRANS- FORM, ki je razvit na osnovi paradi- gme Konservatorstva 3.0  – prilagojena ponovna raba. Ta opredeli kulturno de- diščino kot proces sprememb, ki spod- buja naložbe, omogoča nova delovna mesta in prispeva k rasti lokalnega go- spodarstva, če povzamemo Gustafssona (2019). Mesta in kraji zunaj regionalnih središč so tisti, ki po preliminarnih raziskavah kažejo velik delež opuščene NKD, pra- viloma pa imajo slabše razvojne možno- sti, zato se projekt osredotoča nanje. V središču raziskave so torej tipološko različna območja in stavbe, opuščene NKD v manjših lokalnih središčih, ki lahko pomembno neposredno prispeva- jo k zeleni preobrazbi, novim delovnim mestom in dvigu kakovosti življenja ce- lotne skupnosti. Za oblikovanje modela KD 4.0 bomo v projektu vzpostavili eksperimentalni la- boratorij RevitLab v štirih lokalnih sku- pnostih: dva v urbanem prostoru (del historičnega jedra naselja, industrijsko območje) in dva zunaj njega (arheolo- ško in grajsko območje). Projekt HEI-TRANSFORM bo osnov- ni koncept Konservatorstvo 3.0 nad- gradil s sistemom kvanticiranja vseh vrednot, tudi tistih, ki jih praviloma pojmujemo kot nemerljive, imajo pa pomemben vpliv na povečanje kakovo- sti življenja vseh vključenih. Zastavljen bo tako, da bo soočal vse deležnike, v procesu usklajevanj oblikoval kompro- misne za večino sprejemljive rešitve in primerjalno dokazoval raven trajnosti. To je izjemno težko doseči, zato bomo uporabili večkriterijski sistem analiz MCDA, da bomo dobili orodje, ki bo omogočilo participativno odločanje Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 120 Predstavitve in informacije in varovanje dediščinskih vrednot v različnih okoljih. Skupaj s temeljnimi raziskavami bo osnova za postopno preoblikovanje sektorja in s tem učinko- vitejše vključevanje NKD v trajnostno preobrazbo. Pričakovani rezultati V projektu bo sodelovalo 33 razisko- valcev z dvanajstih področij: arhitek- tura, ekonomija, sociologija, arheolo- gija, etnologija, kulturna antropologija, umetnostna zgodovina, urbanizem, psi- hologija, zgodovina, geograja in grad- beništvo. Raziskovalce iz desetih RO, ki prihajajo s treh največjih slovenskih univerz, ZRC SAZU in Urbanističnega inštituta RS, povezuje Interdisciplinar- ni medfakultetni inštitut UL za trajno- stno varstvo dediščine (IULzTVD), ki osredinja razvoj inovativnih trajnostnih praks na področju varstva NKD v Slove- niji. Raziskave, ki so načrtovane v okviru projekta, bodo na novo opredelile vloge navedenih strok in prinesle transdisci- plinarne rešitve, ki bodo osnova za na- daljnje raziskovalno delo in znanstveni razvoj področja dediščinskih raziskav, ki je bilo v Sloveniji raziskovalno izrazito spregledano. Projekt HEI-TRANSFORM bo s tran- sdisciplinarnim delom v okviru družbo- slovnega raziskovalnega okvira, ki ga do- polnjujeta humanizem in tehnika, k ra- zvoju znanosti in stroke konservatorstva prispeval s temi konkretnimi prispevki: • znanstvena zbirka – repozitorij znanstvenih objav s področja te- orije varovanja kulturne dediščine slovenskih raziskovalcev; • spletni glosar terminologije s sto- timi ključnimi pojmi s področja NKD; • spletna zbirka dobrih različnih praks s področja vključujočega varovanja NKD; • novo holistično orodje Kultur- na dediščina 4.0, ki bo s pomo- čjo večkriterijske metode analize omogočalo ovrednotenje projek- tov prilagojene ponovne rabe za reaktivacijo opuščene NKD; • izdaja dveh znanstvenih mono- grafskih publikacij, objava znan- stvenih prispevkov s poudarkom na skupnih objavah različnih strok, sodelovanje na mednaro- dnih srečanjih in organiziranje razstav za promocijo rezultatov dediščinskih raziskav. Navedeni so le ključni prispevki. Projekt bo za vse sodelujoče stroke osnova za odpiranje področja delovanja in usmer- janja temeljnega raziskovanja v smeri trajnostne preobrazbe kot nujne para- digme razvoja in pogoja za učinkovito odpornost v boju s prihodnjimi druž- benimi izzivi. Partnerji v projektu in člani projektne skupine Ključna prispevka projekta HEI- -TRANSFORM sta njegova transdi- sciplinarnost in preseganje preteklih oziroma tradicionalnih praks (ne)sode- lovanja med disciplinami na področju ohranjanja in upravljanja kulturne de- diščine. Predlagana projektna skupina zagotavlja suvereno pokrivanje vseh ključnih področij, kar presega doseda- nje pristope. Vodja projekta: izr. prof. dr. Sonja Io Vodilna institucija: Univerza v Ljublja- ni, Fakulteta za arhitekturo Sodelujoče organizacije: • Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo (Sonja Io, Timotej Jevšenak, Miloš Kosec, Aleksan- der Ostan, Tadeja Zupančič, Roko Žarnić, Rok Žnidaršič), • Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta (Ljubica C. Knežević, Iana Bilynets, Mojca Marc, Nina Ponikvar, Katja Zajc Kejžar, Rebe- ka Koncilja Žgalin), • Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta (Barbara Lampič, San- di Aabram, Simon Kušar, Renata Novak Klemenčič, Lea Rebernik, Matija Svetina), • Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede (Matjaž Uršič, Barbara Brečko, Maša Filipovič Hrast), • Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikova- nje (Blaž Šeme), • Univerza na Primorskem, Fakulte- ta za humanistične študije (Katja Hrobat Virloget, Neža Čebron Lipovec, Tim Mavrič), • Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Barbara Vodopivec, Jasna Fakin Bajec), • Urbanistični inštitut Republike Slovenije (Vlasta Vodeb), • Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem (Maja Turnšek), • Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (Matija Črešnar, Dimitrij Mlekuž Vrhov- nik, Nejc Dolinar, Anja Vintar). Izr. prof. dr. Sonja Ifko, univ. dipl. inž. arh. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitektu- ro, Ljubljana E-pošta: Sonja.Ifko@fa.uni-lj.si Viri in literatura Gustafsson, C. (2019): CONSERVATION 3.0 – Cultural Heritage as a Driver for regional growth. SCIRES-IT – SCIentific RESearch and Information Technology, 9(1), str. 21–32.