LiSTEK. ^aaaš Uolec. t -• *- i** r Pozdraifi rojakc?>Ą. Rajna Avstrija, da bi bila pokopana za vso ve<iteost, b^a se je menda, kot invalid in življenjski pohabljenee bi jej znal hoditi v trošno napotje, pa me je na vigji ukaz porinila v ono hišo pri Gradcu, ki je imela komaj vidno nafiorgan napis BDom invalidov." Na lastno žoljo me niso vtakaili v posebno celico — ampak mod moštvo, med SJoveace in Bosanoe. Po več letih priznano, prav v srce me je ganil koj prvi poz<lrav pri vstopu v sobo, ko so me vsi pozdravili: ,,E. zopet en brate ve6! Pozdravljen in dobrodošel!" Da, da, brat sem jim bil že koj pri prvem pozdravu. Brat po pohabljenem telesu in vojnem gorju iemozgani duši. Sedaj sem bil v domu najžalOstnejšib Tojnili posledic, v hiši živih mrličev — ljudi še po la4ih moško kropkih ter fantovsko mladih, v ob.ieraubra tov, kakor so me prijateljski aazvali vsi, ko sem stopil med nje in me je ošvignilo bratsko oko invalidov Slovencev in Bosancev. Moji novi bratje so se odpravljali k raneinu poIKtku, ko }Q meai odkazoval zdravnik prostor in po «tel.j. Za zglavji teh invalidaih bratov se je svetlikalo vse polno umetnih rok, k posteljam so bile prislon jene one svetlikasto usnjate in lesene nogc. Ta pogled na te umetne človeške ude me je dirnil in presunil v trenutku; t tolažbo me je pobožal, mi razbliail prvi žalostni utis komaj slišani in nezabni pozdrav: bratc. Vedno sem si predstavljal, da je ta graški ia ¦validni dom hiSa kletve. nevolje, sovraštva in oprav,1 «5enih solz. Ne, že koj prvi večer sem se prepričal, da so mi ti novi telesni bratje, bratjo tudi po krščansko verni duši, v kateri nikoli ne zatone in ne ugasne oai blažeai up sa plačilo in aagrado za udano preboleno gorje. Dom živega gorja: bil je dom slovansko bratskih pogo\ orov. Lopovi so bili v ustih teh brafov le avstrijski, madžarski in nemški poveljniki s svojimi eesarji in državama vred in nikdo drugi Zelja v grob in večno propast je sikala iz teh za celo življenje življenjsko potreboili udov oropanih bratov le: Avstriji. Nemčiji iu prokleti Italiji. Prav v srcu zadovoljen, da sem prišel tu msil brate, sem legel tuti jaz k poeitku in. spal prvie koi vojak res med telesnimi ter duSahni brati. Zjutraj pa me je predramilo iz spanja ono rožIjaaje s protezami, ono škripanje umetnib rok in sto picanje tev štorkljanje zelezno-usnjatih nog. Bratje so vstajali, si privezovali umetne roke in tuje noge. Sanitetni narednik je vstopil. pozdravil in začele so se vsakdauje vaje v oblačenju eaorokih mi bratov. Hes, začudeno sem strmel, do kolike spretnosti se povspno človek samo z eno roko. Vsi enoroki so so obnli m oblelii z eno samo roko brez taje pomoči. Mene je narednik opozoril, naj tudi jaz paziii) na to enoroko opravilo. da bom laliko stopil poenern mesecu vsakdanje vaje med že dokaj spretne brate, ki ne rabijo pri napravi nobene tuje pomoCi. BraŁ Janko iz sanie belo Ljubljanc mi je še počasi poka zal, kako se smukne v hlače pri riejanski pomoM ene roke. kaVo so zadrgnejo in zapentljajo čevlji z zobmi, vse drugo pa je itak enostavno in za eno roko prjiv samoobsebi umevno. Veliko večji reveži kot enoroki so skraja enonožci. IToja z umetno nngo ni nič kaj enostavnega, desar bi se človek koj lahko Iotil. Kolikrat je kateri siromak padel, se pobiral s trudom, predno si je opomogel toliko, da je stal na svoji in uraetni nogi samo5to.jno. V hoji z umetno nogo se zbrihta invalid še le j;o nekaj mesecih res vstrajnc in požrtvovalne vaje ^ Naraen tega graškega invalidaegn doina je bil: invalide (oliko izvežbati v rabi nmetnih rok in nog, da ne bi bili pvi vsakem žhijenjskem koraku aave - zaai aa tujo pomoč. In ta vežba invalidov je rodila veftkrat občndovanja vredne uspehe, katerim so se čiKlili zdravi in nepoškodovani ljudje. Ko so se pa moji bratje enkrat oblekli, jib je poi"azdeli4 narednik k raznirn rokodelskim opravilom» ki so bila prikladaa za eno roko in eno nogo. Ta vežba v rokodelski stroki ,je bila bolj počasna, pa ae brezuspešna, ker vsak je napredoval pri dolu od dae do dne, 6e tudi med slokrafnimi bridkimi vzdiki in med nadčloveško potrpežljivostjo in vztrajnostjo. Med brati v moji sobi je vladalo prepričanje: iavalidai brat pomagaj si sam, država in drugi ti ne bodo stali vedno za hrbtom s poino skledo iz — samega usmiljenja! Kakor rečeno in po\edauo, v naši sobi ni bila one surove vojaške kletve in ne onega srdito obupnfr^ ga zabavljanja. Le včasih se je pripetilo, da je katd uovinec brez noge pozabil pod odejo, da ima samo lo eno nogo, planil je kot zdrav iz postelje in se zakotalil po tleh. Pri takih prilikah so se izvili tudi iz iaalovskih in moških prs v srce segajoči vzdihi in tožba fiez to nesrefino vojno. Solze sem videl lesketati v očeli svojili bratov lc ob času obiskov, ko so prihajala med iavalide: matere, žene, sestre in otroci. Pri vrel-> cu solza svojcev se je oplahnilo v kopeli ftloveškega gorja -- solzah — fudi invalidovo oko. Mene niso gonili med rokodelce, ainpak ko sem enkral dokazal, da znam rabiti samo desnico pri aa-» pravljanju, sem lahko pisal in čital in se sprehajal po vrtu, nikdo so ni zmenil za me, da sem bil le na večer ob določuneni času v sobi in pod odejo. Tolika mi je pomopla ta invalidna vežba v graškem inva-» lidnem domu, da se ne ustrašim še danes pri napravIjanju prav nobenega, ki rabi obe roki. Eden in pol meseca sem vežbal zdravo desnico v samopomo6i iai jo izuril tolikoA da pogrešam danes rabo levice le pri rezanju mesa, ker ni lepo, da bi držal v (iružbi z zobmi vilice in rozal z (lesnioo, kakor so mts nčili vf ¦'nvalidnera domu. Ni tokrat moj naraen, da bi s temi malenkostni-« mi vrstami popisal celo hižo življeniskega invalidnegas gorja v domu mvalidov, kar bom še storil ob priliki. ampak hotel sera le omeniti, da sem se tudi jaz mudil poldrngi mesec med vojaškimi brati, katerih ne za bf_i -ikdar. Ko sem se že spretuo obuval, oblačii iu inaše val s samo desnico, so menili predstojniki invalidne m. -on«, da bi bilo dobro, ko bi pogledal še na dom k 6voj«mu oCetu in matori, ki posedata. gotovo za io^_2Wfet boljga telesna in duSna zdravila, kot pa invam* <to_i y Gradcs. Poslovil sem se od onorokih in enonogih. bratov \m »« odpeljal ua dom ob Sotlo naed rojake, ki so pozaafi gorje ter zlo vojue po vefiini le iz ast in opiso raajft drugih. Poslovivši se kot v svet pognani invalid od <;eserja ia bognasvamj y\vstrije, bil sem srečen, ker sem s« znmznil sicer j>okvekan in pohabljen iz ' one služb« ter stanu. ki mi bo zoporn na veke — od vojaštya. rA nepoi)isnirai občulfki uživanja rojstno douio Tinsk« sreče sem pozdravil Sotlo in dom, ki nista gle(taia Mikoli brezna nesreee svetovne vojne. Prve dni po povratku so nisem rad srečaval z nikomur, invalidna nagrada so mi bile stopinje ob potoku, žuboreŁ« a_i tik rojstne hiše in po hrastovem gaju nad lii»b, li «i j» vlival v zadelano telo in oledenelo dušo nair tihega. blaženega in rajskega miru na kmečko rojsinih tleh. Pozdravljal sem po cele dneve v duhu ono lahno valčkanje potoka in ono tišino lirastovoga jeajft sedaj kot no vojni usodi izšolan Iierafi. ker nisem ačnal pray ceniti teh naravnih virov miru in tolažbe kof razposaieno zdrav mladenič. Pa so pravili mati pri cerkvi znankain;: Naš se jB vrnil, doma "<> o.s'a.1. lcor so ga odpustili od voja loy kot invalida. In res, oglašati se je zacel iz gole radovednosti ta m oni sorodnik ter znanec. da bi ga ebiskal kaj y kratkom in mu povedal, kako se mi je §odilo pri vo.iakih in na vojski, kjer sem se mndil (ak« liolii«. Odkrifo priznano, prav nič nisem bil vesel teh raznih povabil, da bi trosil in raznašal raed znanci in sorodniki vojne dogodljaje, gorje in strahoto, ker so mi zagomazeli mravljinci studa ter ogorčenosti na vojno in vojaštvo že pri samem trenutnem spominu na vojno slnžbovanje. No, in vendar sem slopil v nedeljo popoldne z materjo in s svojim starim prijalaljem .loškom navkreber k striževi_j, da jiti vidim in pozdravim na željo I&stne mi matep«. Julijsko solne« ,je žgalo, da ]• mrgolel in se pre¦letaval r vrodni zrak v milijonskib mehurčkijb, ko smo sopli na firib med sadonosniki in skozi stoinsto lotiii kostanjev gaj k stricu in teti. Prav obeh ni bilo donia, so nam povedali na vrhu, pa bosla kmalu pri§Ia, samo malce naj potrpinio. Taishi uivalidnis trmoglavost me je uSCipnila v nevolji, da sem krevsal zhstonj in med pekočim solncera navzgor, som sc rthi-iiil in spustil nnvzdoJ proli cesfi in Sotli k sorodnici in znanki, k. me je že tudi vabila na po dolgem fiasu kramljajoč razgovor. Mati in Joško sta mi sledila kot kujavemu otroku, ki ne pozna potrpljenja. Govorili pa smo malo ined pofjo. ker sia vrofina in sulia usta o virala razgovor. Komaj pa smo stopili na oni pri.ia/.no vabeči dvo.r  oh Rotli, ki bi na.j bil drugi oilj naScga nedeljskega izlefa. nam je že naznanila dekla koj preko plota, da letp. kakor pravijo pri nas ob Sotli gospodinji, ni doma, so so odpeljali, pa bodo vsak čas zopet doma. le naj j.iotrpimo in se oddahnemo na klopi pred hišo . Mati so me molfie pogledali, razumel sem očitek: Mar bi bil malo pofiakal pri stričevih, pa bi ne bilo treba riroveneti sodaj (ik Kotle-.v jozi in utrujrnosti. Cnknl sera, sklonjen na plot v nevolji, da mi .je spodletelo danes j)ri obisku že v drugič. Mati so prosili C±\o za kozarof vodo, katerega jo ta zn materjo ponudila So meni. ZadirCno sem ga jej vrnil, češ: V Galiciji sem pil tnlnkužasto vodo. doma v obiemii yinskih gorio pa i« ne fiom. Baš ta ponujeni kozarec bladilne vode mi .ie okrenil peto, da sem se obrnil in jo ubral za Sotlo — proti domu. Mati in prijatelj za menoj in prišli smo na cesto — na razpotje. V julijski žeji in v prav živi nevolji nad temi Ijudmi, ki so me vabili, a n« cakali doma, sem na razpotjn odločno zahteval, da stopimo v gostilno za sedliirško vasjo, da si vsai malo privežtomo tTuSo. sicer se nam bodo srnejaii domo vsi, ker s_io pretepli celo popoldne brez kozarea vi«a, liar pri ir*s ob SotC pa$ ni navada. Matl so silili sa dom, so m* y»ifHTi lt svinjski gnjati in doraa6emu vinco, » sem vzfrajal pri svoji trmi in se odločil za kreJmo. Prišlo nam je po cesti nasproti neko Šrnikasto Imble z otrokoma ob vsaki roki. Mater je ])ozdravilo kot znanko, mene pa je gledala zvedavo, ker sem tifial kot tujec v uniformi. Ali ni šment babji me pre poznal in menil, da me je videla že neftje pri Mariji v Puščavi na prižnici. Hotela je iztisniti iz aas po vsej sili, da jej razodenemo cilj svojega sprehoda, da se nam pridruži tndi ona z otročaii. Mati so nam pomo:/Ii iz zadrege. i otcgnili so vsiljivo baburo z izgovorom, da gremo še preko gozda in kar naravnost domov. Razšli smo se. Baburica je ostala na cesti, a mi smo se pa plazili po travnikib ter ovinkih za vasjo v krcmo in ne \T gozd in domov, kakoT so n&tvezaTi mati vsiljivki. Sedel sem za gostilniško mizo v domaiem kraju po tako dolgem, dolgem času. Pivci so se ozrli radovedno v mene, niso me poznali vsi, ker sem tiCal v vojaški obleki. Cudil sera se, med gosti so bile povef ini ženske, ki so sedele kar same pri polnih štefa nih, le tuintam je bil namešan raed razgreto in veselo žensko družbo kak vojak ali starikav vašean. .Toško je menil: Te presnete baburice že po;)ivajo od rane maše, včeraj so jim izplačali podporo. Samc take so, ki vlečejo podporo. Boš videl, kmahi bodo začelo navijati gramoton, plesati same med seboj, Se po 10 se jih bo niyalo, lasalo in zmerjalo za enegn vojaka. (Daljtt pribodnjič.)