Pomozliki, ki fo zlilo veku pot rWm i. zhe ga flab srak sadu C On.
Pogoftoma fe flifhi, de zhloveka flab srak ali fopar sadufhi. V danafhnih novizah bofte, ljubi bravzi, sopet prav shaloftno pergodbo brali, ravno tega reda. In komaj pred fhterim mefzi fe je ravno taka tudi v neki kovazhnizi vHartbergu na Shtajerfkim pergodila. Ravno sato bom tudi po fvoji mozhi od tega potreben nauk in pod-uzhenje v nafbih novizah , kolikor je mogozhe na tanjko popifal; le poflufhajte me:
Pervizh vam bom povedal, kteri srak zhloveka sadufhi ? — Nar fhkodljivfhi od vfiga je ogljen sapuh (Kohlendunft), in nar navarnifhi je sherjavizo vsaperto zhumnato (ftanizo) nofili, fogreti, in podkuriti jo. Ta nerodna navada jih je she veliko jesarov (tavshentov) sadu-fhila in pod semljo fpravila. Marfikteri je fhel svezher sdrav in vefel k pokoju, in drugo jutro fe ni sbudilvezh.
Shkodljivi in nevarni hlapi in fopari, ki srak pokvarijo, fo na dalje: vfe tifte zvetlize v sa-perti zhumnati, ktere imajo mozhan duh, ali pa zhe mozhno in jako vonjajo; ravno tako tudi fopari vina, shganja in ola, pofebno tazhaf, dokler fhe v kleti (keldri) vre; fopari v rudnikih, v vodnakih ali fhtirnah , j^amah, o b 6-kijb, kletih in jezhah, zhe fo taki kraji dolgo zhafa saperti, i. t. d.
Kdor fe predolgo v takimu sraku obotavlja, ga omami in vezhkrat tudi sadufhi.
Kaj mu je tedaj jioriti, komur fe taka nefrezka perpeti?
Nar. pred fe mora tak zhlovek urno na sdravo in profto fapo pernefti.
Kdor fe pa is gole ljubesni v take kraje, kjer je popolnama pokvarjen srak, poda, od ondod kakorfhniga zhloveka fpraviti in negodni fmerti oteti ga, ta mora, febe varvaje od ondod nar pred flab in fhkodljiv fopar, kolikor more, pregnati, ali faj poboljfhati; potlej fhe  le  naj fe varno  noter fpufti.
V zhumnati.  kjer fe je taka nefrezha   nakliu-
zhila, fe imajo duri hitro in okna odpreti, de jo sdrava fapa preleti; v kleti pa urno 1 i nize odmafhiti, in vrata na fteshaj odpah-niti. V take kraje fe s velikim pridam pomezhe nekaj gore zhe flame, kjer fe nima vneti kaj; koriftno je tudi v nje vode vljivati dovelj, po tem bo fhe le fhkodljiv in pokvarjen srak sdrav-fhi in boljfhi poftal. Med tem fe ima pa tudi pasiti vedno, de nefrezhniga zhloveka fhe ka-kofhna druga ne doleti.
Kdor fe po zhloveka, ki ga je v takim kraju nefrezha salesla, fpufti, fi mora popred, preden gre ponj, s flanelo, ali kako gobo v jefihu namozheno, nof in ufta savesati; ravno tako dobro je tudi, zhe fi s njim obleko pofhkropi. Naj fi napravi po tem ljuzh na dolgo palizo, de fi bo naprej fvetil s njo; zhe mu pa ljuzh vgafne, naj fe rozhno nasaj verne, tako dolgo, dokler ne-goden fopar prepodi od ondot. Temu pa, kteri fe v vodnak fpufti, fe mu verv zhes perfa per-veshe, po kteri fe nasaj potegne, in matos (ftrik) v roko da, s kterim bi osnanil, zhe bi mu flabo prifhlo, de bi ga hitro nasaj potegnili.
Rozhno fe mora potem na profto fapo per-nefhen zhlovek flezhi do nasiga, in tako po-loshiti, de ima vifoko sglavje ; ufta, zhe fo shle-safte, fe mu imajo ozhiftiti.
Sadaj fe poflush, ljubi moj pomozhnik ! mersle vode, —to je nar bolji opravilo, ki ti ga je ftoriti. — Sahvalimo sanjo previdnoft boshjo^ ktera nam v nafhih potrebah vfelej k pomozhi perftopi; povfod jo najdemo, kamur fe le krenemo , ne ogibajmo fe tedaj dobrih darov is nje milih rok jemati! — Polivaj ga s mer si o vodo po lizah, in po kosarzu mu jo s mozhjo v obras brisgaj. She boljfhi je pa , zhe mu z e 1 i shivot, pofebno pa glavo in perfi poljivafh. Sakaj poljivanje s merslo in biftro vodo je od vfih perpomozhkov nar boljfhi; she doftikrat je zhu-dama pomagalo, in marfikteriga zhloveka negodni fmerti she vezhkrat otelo.
Sa take bolnike fo tudi vezhkrat driftle s merslo vodo dobre. —Strefi ga zhes perfa, de popred k fapi pride. Pihaj mu s uftmi ali s kakim pihalam prav pozhafi in varno sdravo fapo v  vanj. —
Slifhifh potihama ihtiti ali pojemati ga, imafh she pervo snamenje, de ga bofh kmalo k shiv-ljenju obudil. Vsami fadaj neki klinzhik, ki ga morafh per takimu opravili vfelej per^okah imeti, ter mu ga med sobe vtakni, de mu loshej sdravo fapo do pljuzh perpravifh.
Kadar dihati jame. trefti in dergetati fe, ne polivaj ga vezh s  vodo.
Si ga frezhno oshivil, mu morafh sadaj shivot pregreti, to je, dergni ga s vrozhno flanelo . in kartazhi po poplatih vfefkosi (to delo je tudi tazhaf dobro . preden bolnik k fapi pride). Poloshi ga v pofteljo ,   tako.   de bo imel prezej
22
vifoko sglavje. Daj mu savshiti mlazhne limonade, ali mu pa zurni v shlizo vode kake kaplje verliga j efi h a, de jo popije. V zhafi gre tudi zhloveku, kadar k febi pride, pufhati, pofebno tiftimu , ki je poln kervi, ravno sato pofhlji urno po sdravdnika, de ga popred na noge fpravi. — Tvoje nar vezhi opravilo je pa, zhe fi fe le tega dershal, zhefar lim teuzhil, — neisre-zheno vefelje bofh obzhutil takrat, kadar bofh zhloveka fmerti refhil in otel, klerimu je malo manjkalo, de fe ni v flabim sraku sadiifhil. Uni zhlovek pa, kteriga fi fmerti otel, ti bo flavo in hvalo dajal,   in   prepeval vefel zeli zhaf fvojiga
*hivljenja.                                                         Dr. Bleiweif.
23