J
I j
j I e
i
k. i
i« i
■
I' ;
O i
ri
o
c i
0
l*
)'
ir
V
» i
it
ai
;0
A '
ti
I«
k
s?
1 1*
5'
V K
i« I
v j
Si
i«
f
i t
i»'
* f
f' i
i
lO-
ri*
[*<
i
ti
.ki
tr
fti
5«
i
r»’
I
I
ffl
i
dr
'4
0i‘
Štev. 31,
izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144 — 28 Pol leta K 72*—*
¥ Ljubljani, sreda, 9. februarja 1921.
PoStnina plačana v gotovini.
Leto I.
Uredništvo in upravništvo v Ko-pitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Teieton = upravništva štev. 328 =
CENE PO POSTI:
za četrt leta K 36*— za en mesec K 12*—
* OPRAVI STANE MESEČNO K10*— MMXAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA ©0 VIN.
'fagoslooanslii
Bfemark.
■ ■ duševni oče »Jutra«, ki se z vsemi moč-ie ^Za<^eva ubiti klerikalizem v Jugoslaviji, jjnj.	®1 dokument, ki kaže pogubnost kleri-
v vsej luči. Bral je namreč v naših j. .	da se snuje >Katoliška internacionalna
ve t bnija«, katere namen je: gojiti za-y ? Okoliškega univerzalizma, zediniti člo-iihV° avtoriteto papeštva, ki je po svo-8 VClikih reprezentantih dalo smernice za in nri°’ reiisi°zu° in politično delo katolikov .°dgojiti dijaštvo v radikalno-katoliškein poj-sarn^11 Putike. Pristop v to unijo imajo jjv, °	°ne organizacije, ki stoje na čisto kato-
^ačelih in ki se obvezujejo, da se podajo odredbam škofov.
jo našel papež slovenske svobodomi-
To
K
>
pr
3
i?
St
lci
*
|<H>°
fif
*
.*
I
&
'S\
4
5>i
4
odveč in jih smatra celo za tujce — le po njih, le po klerikalizmu!« Zakaj se zdaj dela ustava? Naj se te določbe uzakonijo že v ustavi! To bo res politika železne pesti in
čisto dosledna. Boj, torej boj !V boju ni par-dona. Če je država gospoda Fribičeviča tako močna, kakor trdi »Jutro«, se nima nič bati. Mi pa tudi potrebujemo preizkušnje v ognju.
ftesntisnit jgraonkai detmtceo is Bosa!.
EPro? i SS@¥@sicl m Hrvati S
Sfcln	puptJZ.	»iUV cuisrvu Bvuuuuumr
* ^ekve in zdaj kriči alarm po predalih tarnala. Ni dvoma, da bodo svobodo-vzeh - kralje po celi Jugoslaviji ta lirik po-svob h1 S8 kudo razburjali. Da damo našim tozarf^elnim sodržavljanom za njihova Ro ,.6VIla>izvajanja« bolj solidno podlago'ne-lankar »Jutra« z dne 9. februarja, pripo-"bajamo sledeče:
iznajdba ljubljanskega dnevnika ni nova. iet • >^at°iiške internacionalne dijaške uni-tol t s*ara približno že dvatisoč let, ravno--	kolikor katoliška cerkev. Od začetka
astva do danes je ves katoliški svet . , -jen pod avtoriteto papeža, katerega re-*gioznim smernicam za vse panoge javnega, ^ialnega in kulturnega življenja se vsi res-katoličani brezpogojno podvrgujejo'. Nih-ae mdre biti član te organizacije, če se ne '*r'1 ajenih načel. Vsi katoličani brez razlike g5r0(in, državne' pripadnosti in drugih okoliše • prostora in časa, so eno duhovno telo, ki ^meguje Cerkev« Podlaga, življensko sreai-^Brkve ‘ph. je stolica sv. Petra. katnvT°r torei pobija to misel, pobija cerkev, Qujebcanslvo, katoliško krščanstvo. A ko 'inie-
oku klerikalizem, je jc stVar njegovega
j. a* Ako se mu ta misel vesoljnosti katoli-to ^Va Z(ii v nasprotju z državo, pa iziiaja :Su; nJegovega pojmovanja države. lili pripi-0 državi ravnotake krščanske dolžnosti jih iina vsak posameznik, vsaka dru-°bči hf ‘Vsak° društvo. Če država skrbi za •vesol °P najvišjih nravnih smernicah in v *Qe§>a krščanstva, ne more biti med njo bene	krščanstvom	katoliške cerkve no-
*kža ^ nasProtja. Če pa kdo misli, da je he a P°gnn, kakor je dejal Knez Bhlovv, se z ys^le Pritoževati, če se cerkev temu postavi l°ŽHa •lovn° močjo nasproti. Cerkev ni podeča 111^omur razen svojemu Ustanovitelju, so ^^ks dr-žava oziroma njeni voditelji pa lQžtlJVao tako Njemu za blagor svojih pod-Et^u»f.°v odgovorni. Če država stoji na tem Ce^jv-f1’ ie njeno eporazumno delovanja s koUe> samoposebi dano, ne da bi pri tem lrPela njena suvereniteta. Take suve-sko v l*a ba bi država nasilovala krščan-kdo ba bi sledila politiki orezboštva, če ^pavo pojmuje v tem smislu, tteha aQkar >jLltrac meni, da bo država, če tn- ^elezno pestjo pobila gori obrazlo-buje , lsek ki jo imenuje klerikalno. Napove-Veetll a(li že čisto konkretne korake. »Pred-kt doj..0 država (gospoda Pribičeviča) mora-*V6st b °	kdo ji (Pribičeviču) je
bobrQ rezPogojno, kdo pa le pogojno. To naj stvou Uvazuje uradništvo, zlasti pa učitelj-
misel iskreno pozdravljamo. Do tega v*pei, rj^eHki kulturnobojni Bismark ni poklicev •, vseb uradnikov, učiteljev, nastavitev^ . ■ aai se, tako predlagamo mi, za-^irve^^86^, ne samo da bodo zvesti državj, ^iw j Se ze vnaprej odrekajo vsaki po-]bržavlUt bogu, svoji vesti in svoji veri, če bi j^milu mogotcem* kateri so slučajno na ačftUStv	ua um mačeti boj zoper kato-
e*h st cerkev* ;^sak naj priseže, da v je itU,eaiu ne bo sledil zapovedi sv. Pavla, aego n e >a Boga bolj poslušati kakor ljudi, da bo brezpogojno poslušal mi • To evi(ki-
ki bilo najboljše, kar bi mogli go-9*8® .kreniti. Jasno in kratko! Kdor ne *e l<^bi svoj kruh, in če je trdovraten Če ■ S° kazensko zasleduje.
°r trd-0a^a bržava res v taki nevarnosti, vkbahjih g >Jutro«, če nima nobenih drugih j6 ^ tudi °VraziI‘kov razun rimskega papeža, *a utr-V n°trailiosti tako edinstvena, ure-.kbja hi JeQa> jo rešila vsa socialna vpra-kat*,.-Jna nobenih drugih skrbi več, če Qov' hihlco izhaja, če so ji sploh
Ljubljana, 9, febr. V državnem rudo-kopu v Zenici v Bosni je bilo na zahtevo policije odpuščeno vse delavstvo. Dne 21, decembra 1920 je tam izbruhnil štrajk. Okrajno glavarstvo je izdalo- ukaz, da morajo delavci tekom treh dni na delo, sicer se jim odpovedo stanovanja. 3, januarja pa so bili vsi slovenski in hrvatski delavci poklicani na okružno načelništvo in so dobili povelje, da morajo tekom 24 ur oditi v svojo domovinsko občino. Dobili so »maršruto« (potni list) in so takoj morali, spremljani od orožnikov, odpotovati. Med delavci je bilo le malo komunistov. Odpuščenih je bilo tudi osem uradnikov. Na posredovanje načelnika urada (Čeha), naj se jih zopet sprejme v službo, je prišel odgovor, da so se ti uradniki pregrešili, ker so imeli med delavci samo Hrvate, Slovence in muslimane, a ne Srbi-nov. In to je zločin proti (velesrbski) dr-
žavi. Ko sta potem dva srbsk^. pisara šla dokazovat, da sta med izključenimi uradniki dva »srpska čovjeka«, sta bila ta dva sprejeta zopet v službo. Ostalih šest so izgnali. Slovenski delavci in uradniki so morali pustiti v Zenici vse pohištvo. Delavec Putrih Niko je bil izgnan, češ da je Švaba; na policiji so ga krstili namreč za Putricha, Njegovo ženo, ki je s petmesečnim otrokom ostala še v Zenici, je okrajno glavarstvo dalo iztirati z orožni-štvom preko Drine. Na cesti je krog 300 delavcev,' med njimi skoro polovica Slovence!''.
Včeraj se je odpeljala deputacija preganjanih v Belgrad, da protestira pri ministrstvih proti temu nezaslišanemu postopanju. Zastopnike delavstva in uradnikov bo vodil načelnik Jugoslovanskega kluba, dr, Korošec,
EHssrStsizem za 200.000 dinarjev.
Socialdemokratski list- »Zvono« v Sarajevu strastno napada »centrumaše«, ki’ so se bili odcepili od pravovernih komunistov in začeli izdajati svoj list. Takele jim kliče na ušesa: »Za časa Avstrije so oni bili v službi avstrijskega guvernerja in so kot pokorna čreda ubogali svoje pastirje — Potioreka in Sarkotiča (avstrijska generala). Čas se izpreminja in z njim ljudje. Oblekli so krvavo srajco ali bolje: medvedjo kožo. Krvava pena se jim je vsipala na usta; »Požrli bomo buržoazijo, njen red, vse, vse bomo uničili, da uposta-vimo komunizem!« Svet se je zares bal:
Kdo bi se pač ne bal medvedov, posebno onih belih severnih, imenujemo jih ruske — ker so že kožo dobili iz Rusije. Nekega dne je pa policija priredila lov nanie in brzo so slekli krvave srajce in so rekli:
»Gospodje, ne bodite otročji, mi smo pajaci v cirkusu ruskega zverinjaka in igramo za peneze, —- nismo tako nevarni...«
Ker so bili navajeni na maske, so oblekli potem svetniški plašč in hodijo sedaj kot apostoli, da »rešijo socializem«. Borijo se proti komunizmu in socialpatriotizmu.
' Tik pred volitvami v konsfitunnto so
jim nekateri bogataši iz ene izmed buržo-azijskih strank kreditirali pri neki belgraj-ski banki 200.609 dinarjev, da jih uporabijo v volivni borbi proti komunistom... Od
tega so porabili krog 80,000 dinarjev v ta namen, ali up jih je prevaral. Komunisti so ob volitvah vendarle prodrli. Potem jim je (centrumašem) kapitalistični konzorcij hotel odpovedati kredit, a oni ,s'o izprosili, da jim ga puste. In tako se je [zgodilo. Začeli so izdajati »Socialista« kot dnevnik, da s kapitalističnim denarjem rešijo socializem!«
S temi centrumaši, katerim očitajo bosenski socialdemokrati, da so z 200.000 dinarji podkupljeni od kapitalistov, — s temi ljudmi sed ružijo naši socialdemokrati, Etbin Kristan je priredil skupno z njimi shod. Ali je čudno, da so se ujedinili težki centrumaši s političnimi proletarci ki se igrajo pri nas »pravoverni revolucionarni marksizem« in snujejo banko?
Dolgo so iskali centrumaši mesto, kamor bi naložili onih 200.000 dinarjev, slednjič jih je Kristan zvabil v banko.
Tako se vrši igra s proletariatom.
preti imvi ssdaiimiAiatekl lEteraadcnaiL
LDU Pariz, 8. februarja. (DunKU.) >Human ite« objavlja sporočilo komunističnega odseka komunistične internacionale, ki so ga podpisali Sinovjev, Ljenin in Trbckij in ki ostro nasprotuje ustanovitvi nove internacio-
nalo na Dunaju, ki se zaznamuje kot Internacionala 2 in pol. Izporočilo imenuje avstrijske socialistične voditelje narodne izdajalce in po-zivlje vse zavedne delavce vsega sveta, naj bojkotirajo internacionalo 2 in pol.
KosBimlsil © Msfeisl.
LDU Belgrad, 8. febr. (ZNU) Danes je imel ustavni odsek sejo, na kateri se je nadaljevala načelna diskusija o načrtu ustave g, Pašiča, Predsedoval je dr, Milenko Vesnič, G, Filip Filipovič (komunist) je rekel, da se morajo pri razpravi o ustavi vpoštevati ednošaji, v katerih se ustvarja, V načrtu g. Pašiča se ne vidi, da so veliki dogodki, ki so se odigrali med svetovno vojno, zapustili svojo sled v ustavi, Izgle-da, da so ustvaritelji tega načrta prespali te velike zgodovinske dogodke ter leta po svetovni vojni. Kadar se govori o ustavi, treba je računati tudi s svetovnimi gospodarskimi dogodki in z mednarodnim političnim položajem, ker danes niti ena država ne more ostati kot 'samostojna gospodarska edinima. Vojna je služila kapitalizmu, Samo svetovna ustava more vsem narodom zajamčiti, da bodo svobodni in samostojni. Amerika ima 100 milijon, prebivalcev, Japonska 50, Angleška 50 in v vojni obogatele industrijske države tudi 50 milijonov prebivalcev. Iz tega se vidi, da je 250 milijonov ljudi več ali manj dobro preživelo to vojno, dočim živi D/4 milijarde ljudi v onih deželah, ki so gospodarsko odvisne od Amerike in Anglije. Francoski finančni minister je nedavno go-
voril o finančni krizi nt Francoskem tako, da ga ne bi prekosil niti najhujši boaj-ševik. Italija je brez premoga in brez kruha, Japonska se nahaja pred težko revolucionarno krizo. Iz malih, državic je en-tenta napravila oporišče, nh katero se naslanja v svoji kolonialni politiki, tako da ostaneta le še dve sili: Amerika in Anglija. P a tudi te dve veliki državi sta v velikem tekmovanju. Amerika gradi toliko vojnih ladij, da bo v petih letih njena mornarica močnejša kot angleška. Zaradi petroleja in nafte divja med tema dvema državama hud konkurenčni boj. Vse se pripravlja za novo svetovno vojno. Po podatkih, ki jih je predložil angleški diplomat Ting, ki spada tudi med buržoazijo, ima, ako se računa deset zlatih rubljev za en angleški funt, Amerika 19 milijard aktiv in nič pasiv, Anglija 17 milijard aktiv in 8 milijard pasiv; med aktivi je tudi 8 milijard ruskega dolga, katerega bodo dobili povrnjenega, kakor računajo, Francija ima 3Y% milijarde aktiv in ICP/2 milijarde pasiv; zato poizkuša opleniti Nemčijo za 226 milijard zlatih mark. Glede razmerja med življenjskimi potrebščinami in delavskimi plačami se more reči, da so v Ameriki padle cene z življenjskimi potrebščinami za 120%, delavske plače pa le za 100%, Na, Angleškem so potrebščine po-
skočile za 170%, plače pa le za 130%. V, Franciji se je življenje podražilo za 300%, plače pa so se le za 200% zvišale. Na Japonskem so življenjske potrebščine poskočile za 130%, delavske plače pa le za 60%, Pri nas v Jugoslaviji je razmerje med povišanjem cen življenjskim potrebščinam in delavskih plač 100 : 60. Iz tega je razvidno, da je položaj delavskega prebivalstva neznosen. Delavci uvidevajo, da je kapital v vojni obogatel in da dolgove poizkuša naprtiti delavskemu razredu, Nadalje se tudi vidi, da je nepravilno razmerje med cenami življenjskim potrebščinam in delavskimi plačami motor, ki ustvarja nezadovoljnost in revolucijo. Zato je treba dvigniti produkcijo. To pa toliko časa ne bo mogoče, dokler bo iz pridobitnih edinic izključena Rusija s svojim neizčrpnim virom sirovin in Nemčija, ki razpolaga z najboljšimi tehničnimi proizvodi. Amerika nam ne more pomagati, ker je naša valuta slaba in je zaradi tega vse veliko predrago, Buržuazijski sistem za sedaj ne dopušča nobene reforme, in dokaz. da je res tako, je naš ustavni načrt, v katerem ni sledu, o kakem nadzoruvanju kapitala in ni sledu o kaki socializaciji industrije. Ta načrt ustave, ki ga je predložila viada, ima na sebi vse sledove preteklosti, Nameravani dvodomni sistem nas je bolj potisnil nazaj kakor pred vojno srbijanska ustava. Po temu stavnem načrtu ni mogoče rešiti niti enega socialnega vprašanja in tako tudi ne narodnega. Zato vsebuje ta ustava kot strogo načelo zasebno lastnino. Dokler se priznava to načelo, sed ržava ne more vmešavati v gospodarske prilike lastnika in država ureja cene po zahtevi družbe.
Prstfič cdstopi ?
Belgrad, 9. februarja. (Izvirno) Protič se hoče popolnoma odtegniti političnemu življenju, ker je nevoljen, da njegovi politični somišljeniki tako malo razumejo duh časa in potrebe ljudstva. Radikalca še upajo, da ga odvrnejo od tega koraka.
Radie pride o Belgrad ?
Belgrad, 9. febr. (Izvirno.) Radičev zaupnik dr. Basariček je imel razgovor z zastopnikom »Republike«, kateremu je izjavil, da se Radičeva stranka še posvetuje o svoji bodoči taktiki. Na vprašanje, če bo Radičeva stranka ostala doma in če ne pride v Belgrad, je dr. Basariček odgovoril, da se utegne Radič nenadoma pojaviti s svojimi poslanci v Belgradu.
Sfanovanjslta beda u mariboru.
Maribor, 5. febr.
Ne le v Ljubljani, tudi v Mariboru krvavo čutimo stanovanjsko bedo. Imamo sicer državni stanovanjski urad tudi tu, a ta dela po svoje, ne meneč se mnogo za delavca in reveža v obče.
Za delavca je že vse dobro, tako si misli mariborska stanovanjska komisija, ter ji je vseeno, ali delavec ima stanovanje ali ne. Kako postopa mariborska stanovanjska komisija proti delavskim slojem, naj pokažejo naslednji podatki. Ob Bregu št, 24 je stanovala vdova Vidovič skupno s svojim sinom Josipom Vidovič, Stanovanje je obstojalo iz majhne sobice in še manjše kuhinje. Prebivala je v tem stanovanju nad 25 let. Koncem oktobra je vdova umrla, in ostal je sin Josip, ki je kot urar skrbel za svojo mater, ki je bila brez sredstev. Nekaj tednov po smrti matere je bilo stanovanje nakazano neki drugi stranki. Vidovič je vložil proti temu priziv, ki pa je bil zavrnjen od pov. za soc, skrb z dne 18, decembra 1920, češ pritožitelj ne vodi lastnega gospodinjstva, kar pa seve ni res, temveč je imel do dne, ko ga je stan. komisija dala vreči iz stanovanja, svoje lastno gospodinjstvo ter se je nameraval tudi poročiti, kar se je le vsled materine smrti zakasnilo, Vidoviču so nakazali sobo na več krajih, a je nikjer ni dobil, ker je le — urarski delavec. Dne 9. januarja 192 sl dobi zopet pismen poziv od stan, kom., da mora do 10. jan. 1921 izprazniti stanovanje. Ker pa Vidovič ni imel še drugega stanovanja, tega ni mogel storiti. A 10, januarja 1921 pride
Stran %
»Novi Čas«, dne 9. feEruarja 192iv
Štev, 31«
odposlanec stan, komisije v stanovanje Vidoviča, ter da stanovanje šiloma izprazniti ter znositi pohištvo in opravo na hodnik, Tudi na ure, katerih je imel pri popravilu večje število, se ni nič pazilo. Ko pride proti večeru Vidovič domov, najde ravno odposlance stan. komisije pri delu, ko izpraznjujejo njegovo stanovanje. Zastopnik stan, kom, še zahteva od Vidoviča, da plača osebi, ki je nosila opravo iz stanovanja 100 K, ker pa teh ni imel, je moral dati 80 K. In ko je nastopil mrak, je bil Vidovič brez stanovanja, pohištvo mu je pustila začasno shraniti na podstrešju hišna posestnica. Potem je preteklo že nad 10 dni; a Vidovič, ki je še mladoleten, še danes nima drugega stanovanja, temveč mora dan za dnevom iskati strehe pri dobrih ljudeh.
' Drug slučaj: V Maistrovi ulici št. 18 stanuje železničar Remih. Pred nekai meseci mu je bilo po dolgem čakanju nakazano stanovanje iz 3 sob in 1 kuhinje. Eno sobo pa je moral takoj dati v podnajem trgovcu Kuštrinu, kateremu je bila soba od stanovanjske komisije nakazana. Ostali sta mu še 2 sobici in^uhinja. Pripomnim, da šteje družina Remiha 8 članov, in sicer štiri majhne otroke, katerih še nobeden ne- obiskuje šole, stare matere in pa brata. Oba brata sta železničarja, ki imata pogostoma nočno službo, vsled tega rabita po dnevi počitka. Da za tako družino stanovanje iz dve sobic nikakor ni preveliko, temveč še prej premajhno, mora pač vsak pritrditi. A drugega mnenja je mariborska stanovanjska komisija, ki je poslala Remihu sklep, da se mu odvzame s 1. sebr. 1921 še ena soba, in sicer se je nakazala soba vpokojenemu oficija-lu Flicku, ki ima itak v Framu blizu Maribora na svojem' posestvu hišo z več stanovanji. Flick je upokojenec, ki se ne peča z nobenim poslom in ima že itak v isti hiši eno sobo na dvorišču. Remihu pa naj zaradi njega ostane ena sama sobica in v tej sobici naj bi spalo 8 oseb! O kakem dnevnem počitku bratov-železničarjev ne more biti govora, vsaj pozimi ne, mogoče poleti na travnikih ob Tomšičevem drevoredu.
Takih1 slučajev* bi lahko navedli še veliko. Nasprotno pa imajo mariborski kapitalisti Kokoschinegg, dr, Scherbaum, dr. Orosel, dr, Mravlag, Suppanz, Wa-stian in ducati drugih stanovanja, obstoječa iz 4 do 8 sob.
Tako se vlada v Jugoslaviji v dobi bankokratske takoimenovane »demokracije«. Pa se še čudijo^ da ljudstvo s to vlado in tako »demokracijo« ni zadovoljno!
^Politični dogodki.
-p Krepko zaušnico našim socialdemokratom je pripeljala bosenska socialdemokracija v »Zvonu«, Tako-le sodi o centrumaših in vseh onih, ki so šli na Dunaj, da ustanove četrto rdečo internacionalo: »In oni, ti dokazano lažnivi svetniki, centrumaši okoli »Socialista«, ki jih podpira buržoazija in njene banke s stotisoči dinarjev v boju proti komunistom; kot taki pojdejo na Dunaj, da ustvarijo »pravo« in »edinoodrešilno« četrto internacionalo! Da, na Dunaj, na Dunaj, tam je tudi prej bilo vaše mesto! Navajeni ste bili že prej, da žrete z Dunaja, poskušajte, morda se
bo dalo še kaj ugrizniti! Vi ste navajeni na zrenje. Prej *iz Dunaja, potem iz Moskve, sedaj od jugoslovanske buržoazije, potem zopet iz Dunaja in tako po vrsti,« — Tako piše glasilo bosanskih socialdemokratov o hrvatskih centrumaših, ki so. se zedinili s slovenskimi socialdemokrati. Trde in ostre so te besede, ki jih navajamo, a pisal jih je socialdemokrat o socialdemokratih.
f-f- Vlada se posvetuje le o Radiča in
o	roparjih. Vsak teden po dvakrat nam poroča telefonska ali brzojavna žica iz Belgrada, da je vlada imela zopet »dolgo in silno važno sejo«, na kateri se je posvetovala o »energičnih merah« proti razbojnikom v južni Srbiji, Tudi snoči, na pustni torek,- je vlada imela tako važno in dolgo sejo, na kateri se je bavila z Radičevo agitacijo na Hrvatskem in z razbojniki v južni Srbiji, Tudi to pot je minister Draško-vič poročal o »ostrih merah« proti razbojnikom, Zdi pa se, da je v južni Srbiji vei dno toliko več razbojnikov, kolikor več vlada govori o ostrih merah,
iDnevml dogodki
■— 50 letni jubilej Fr, S, Finžgarja, Danes praznuje naš pisatelj župnik Finžgar 50 letnico svojega rojstva; rodil se je 9. februarja 1871 na Breznici. Kot prvaku slovenskih pisateljev in vnetemu kulturnemu delavcu naša najiskrenejša voščila!
— Tržaški fašisti napadli tiskarno »Edinosti« v Trstu. Včeraj v zgodnjih jutranjih urah je kakih 15 z revolverji, sekirami in kladivi oboroženih fašistov vdrlo v uredništvo tržaške »Edinosti«, kjer ni bilo žive duše več v uradu, in so tam razbijali. Nato so šli v tiskarno, kjer so ustrahovali 3 stavce, razbili ,več strojev in odšli, Poleg drugih strojev je poškodovan del rotacijskega stroja. Vendar pa drugi del lahko še tiska. Tudi stavne stroje so pustili v miru, ker jih niso našli. »Edinost« bo tedaj lahko še izhajala, Škode pa so divjaki napravili okrog 800.000 lir. Policija se ni nikjer prikazala. Lepe razmere v Italiji!
— Smrtna nesreča n« železnici. Ko je šel 6. t. m. progovni čuvaj Nevelly Lavoslav s postaje Save domov, ga je pri km 390.78 prehitel vlak štev. 44 in ga je povozil. /fevelly je bil precej mrtev.	/
— Žrtev dela, Rusu Timoteju- Grigor-jevu, delavcu, zaposlenemu v, tovarni »Bistra« pri Domžalah je kolesje stroja popolnoma zmečkalo desno roko.
— Mrtvec jaha v bolnico. »Novosti« poročajo iz Sarajeva o sledečem zanimivem slučaju: Huso Ildizovič iz sela Kobilja Glava je te dni zbolel in se odločil, da gre v sarajevsko drž. bolnico. Zajahal je doma konja in se napotil v Sarajevo. Po poti so ga razni znanci pozdravljali in se zelo čudili, kako da Huso samo naprej jaše in nič ne odgovarja. Pred sredino mesta so nekateri ustavili konja, ker se jim je zdelo sumljivo zadržanje jahačevo. Na svoje največje iznenadenje ’ so opazili, da je Huso mrtev, Bil je že povsem mrzel in je moral umreti že na začetku pota. Z rokami se je krčevito držal sedla in tako ni mogel pasti s sedla.
— Nenavaden štrajk, V Belgradu so stopili v štrajk člani velikega duhovnega sodišča pravoslavne cerkve, ker vlada še
ni rešila vprašanja njihovih dnevnic.
— Roparski napad v Zagrebu. Zagrebški trgovec Natale Paskutini se je mi-nolo nedeljo ob pol sedmih zvečer vračal dcmov. Na Črnem putu ga nenadoma obkolijo trije moški, mu vržejo preko glave črno ruto, nato pa mu uropajo denarnico, v kateri je imel 24.000 K. Nato mu za-groze, da bo takoj mrtev, ako se le gane ter zbeže. Trgovec je dogodek naznanil policiji in obljubil 10.000 K nagrade tistemu, ki bi roparje izsledil,
— Tatvine na dunajski pošti. Na Dunaju so že pred časom zasačili več poštnih uradnikov, ki so odpirali ameriška pisma in kradli iz njih denar, Te dni so na enakem početju zasačili višjega poštnega oficiala.Ivana Englisch. On je sploh odpiral inozemska pisma, v katerih je slutil denar. Na dan, ko so ga prijeli, so našli v njegovi pisalni mizi tujih bankovcev — med drugim tudi dinarjev — za 20.000 K, Englischa so zaprli.
— Naglo izsledeni tat. Dne 6. t. m. je bilo ukradno Angeli Frličevi v Gorenjski vasi 300 kron. Orožni narednik Franc Jarc je hitro uvedel poizvedbe in ugotovil, da je bil tat Jakob Čadež, ld je tudi priznal tatvino,
£jubl|anski dogodki.
Ij Nenavaden napad na glavnem kolodvoru, Prožni delavec Cvetko iz Zaloga je včeraj dopoldne vlomil v tovorni voz, naložen svežega svinjskega mesa, določenega za izvoz v Italijo. Vzel je okoli 3 kg mesa. Tatvino je zapazila straža južne železnice, 29 letni France Ungar, ki je takoj tatu prijel in zahteval njegovo legitimacijo. Med prerekanjem pa je Cvetko potegnil nož iz §epa in napadel čuvaja, Z nožem je zadal čuvaju globoko in težko rano na desni strani vratu, Ungar se je zgrudil na tla, napadalec pa je' pobegnil proti domu v Zalog. Ungarja so prepeljali v bolnico, napadalca pa so pozneje orožniki aretirali v Zalogu in ga privedli v Ljubljano.
Ij Posestniki na periferiji Ljubljane imajo velike sitnosti, ker ne pokrivajo zadostno svojih greznic. Zaradi ogroženja telesne varnosti je policija ovadila več takih posestnikov,
lj Civilne poroke v Ljubljani, Letošnji predpust je bila ena civilna poroka na magistratu pred mag. ravnateljem dr, Mi-ljutinom Zarnikom.
lj Aretacija nevarnega tatu. Aretiran je bil zelo nevaren tat Jakob Hribar iz Ježice. Izvršil je številne tatvine na deželi, posebno v ljubljanski okolici.
lj Pijancr na pepelnično sredo. Danes ob belem dnevu so se po ljubljanskih ulicah gugale in hreščale pijane prikazni raznih plesalcev in ponočnjakov, ki so na plesu in pri pijači zabili celo noč in še del belega dne. Najogabnejše so bile ženske prikazni, ki so se v družbi moških ponočnjakov majale domov ali pa še v gostilne in kavarne.
lj Baron, ki ne priglaša strank. Policija je sodišču ovadila 68 letnega barona Alfonza Wurzbacha, ker je imel že nad dva meseca na svojem stanovanju rusko baronico šišmarof, ne da bi jo bil priglasil.
lj izgubljena je bila danes dopoldne na poti od Starega trga do Sv, Petra cer-
kve črna denarnica s 1400 kronami d®" narja, Ker je denarnico in denar izgubil mož, ki je vse premoženje celega meseca nosil seboj, se pošteni najditelj prosi, denarnico z njeno vsebino vrne, in sicer, y uredništvo tega lista,	_	j
lj Samo 2? krat predkaznovan je bil^K-0" čevar France Woll. Mož je spoznal sodišča # Trstu, v Ribnici, Novem mestu, v Kočevju, t Logatcu, v Kranju, v Tržiču, v Litiji, v KraDT ski gori, pred ljubljanskim sodiščem Pa 1® stal kar osemkrat. Svojo karijero je pr$j 31. decembra 1900 v Trstu, kjer je dob«
8 tednov strogega zapora, ker se je p regresu proti §§ 502 in 510 kaz. zak. Postopač je korekoč po poklicu, ki postopa okoli in Itrade, če in kjer more. Lani meseca julija je ukra-del v Ljubljani' Alojziju Mencinu iz kovČj® 350 kron denarja in drugo blago, vredno 0* kron; dne 6. septembra lani je pa s tatvin® oškodoval Franceta Troha za 1290 kron. K®* zenski senat deželne sodnije v Ljubljani lB nagradil Wolfa s 6 meseci težke ječe.	j
JCaša dsuštva.
d Šentjakobsko prosvetno društv® priredi prihodnjo nedeljo 13. t. m, ob š®' stih zvečer v društveni dvorani skiopt1" čno .predavanje; »Katoliške Cef‘ k v e boj in zmaga,« 44 krasnih, baf* vanih slik iz raznih dob cerkvene zgodo* vine. Vabimo!
^Katoliški obzornik.
*	Hierarhija katoliške cerkve. Glasom Pa‘
peževega almanaha za L |1921. je štela Joji
tj
I Sl *««
ktia
lam
c®
za ce M p
vu
B< Slov aredl rejen, avi n Na ržavo rbije alni, i -»orazi
Ki red
Poti srčna dite
uuet Po
i bo d renti »eredj
te
Mio,
m
Be
e<W
ie t
liška cerkev dne 31. decembra £1920.: 53 kaj”, dinalov, 16 diakonov, 14 patriarhov, 24 n®®' škofov in 917 škofov rimsko-katoliškega obr®j da, dalje 15 apostolskih delegacij; potem * patriarhatov, 22 nadškofij in 49 škofij gršk°' katoliškega obreda.
*	Svoboda katoličanov na Danske®; d< Dočim bodo imeli v tej ali oni katoli^H deželi katoličanje le toliko pravic, koliko* ili si jih bodo priborili, uživa peščica danski*! Ni katoličanov neomejeno svobodo, Slovel dominikanski konferemier P,. Lange O. " je imel skoz leta proslavljene konferenc® v Kodanju, po katerih so sledile število® druge konference. Stališče katoličanov s® je utrdilo s pripojenjem dežel, ki so dosj®' pripadale k Nemčiji, V Kodanju so že katoliške župnije pod vodstvom hola skih' dominikancev,
PROTI NEMČIJI.
LDU Berlin, 8. febr. (Wolff,) Bel«*,-
poslanik je državnemu ministru aa zunaflp ® posle dne 5. febr. izročil to noto: Belgiji Li vlada se ne namerava poslužiti svoje pfa" ™l vice po § 18, priloge 2 k osmemu delu sf? » vreške mirovne pogodbe, po katerem yl ^j. mogla zapleniti imetje nemških državlj3' ra> nov, ako Nemčija nalašč ne. bi izvršila sv.<* Jt. jih obveznosti,	,	-	Kj,	j
GRŠKA.	-	J
LDU Atene, 8. febr, (Havas,) Kaleg®' !nj ropules je v zbornici izjavil, da bi se p. sgv& vil vsakemu revizijskemu predlogu sevr®' ^ ške pogodbe, ako bi zastopal Grško ^	81
Londonu, Vsi voditelji strank, med nji1, tudi Danglis, pristaš Venizelosov, se
strt'f, ^
njajo s tem,
Odgovorni urednik Anton Marinček, Izdaja konzorcij »Novega Čaiac, Tiska Jugoslovanska tiskarna jr LjublfasL
Ul
E. Bulwer:
T
13
Poslednji M o Pompejitu
»Tega sem se ravno bal«, je rekel Arbak zamišljeno, »iz raznih očitanj, ki mi jih je očital, ko sem ga zadnjikrat videl. Zadnje čase se je izogibal mojim stopinjam; ampak moram ga najti, moram nadaljevati s' svojimi nauki, moram ga privesti v svetišče modrosti. Poučiti ga moram, da sto dve stopinji svetosti : prva je vera, druga spoznanje, prva za preproste ljudi, druga za modre.«
»Preko prve nisem jaz nikdar šel,« je rekel Kalen, »in mislim, da ti tudi ne, Arbak.«
»Motiš se,« je odvrnil Egipčan resnobno. »Še danes verujem; sicer ne to, kar učim, ampak ono, kar ne učim. Pa nič zato! Sedaj pa preidiva k bolj pozemskim ip bolj vabljivim predmetom. Ako sem na ta način izpolnil svoj namen pri Apccidu, kakšen namen pa sem potem imel z Jono, kajne? Znano ti je že, da sem jo namenil narediti svojo kraljico, svojo .nevesto, Izido mojega srca. Dokler nje nisem videl, nisem poznal vse ono ljubezni, ki jo je moja narava bila zmožna.«
»Iz tisočero ust čujem, da je druga Helena,« je rekel Kalen in zacmokal je; ampak ali radi vina ali ob tej misli, ni lahko povedati.
»Resnica, njene lepote celo sama Grška ni prekosila,« je zopet povzel Arbak. »Ampak to še ni vse; ima tudi dušo, ki je vredna, da so združi z mojo. Ima duh, bister, blesteč, smel, kakor ga ženske nimajo.Tako naravo sem colo svoje življenje iskal v ženski 'n je nisem našel do šolaj. Jona mora bili meja! Dvojno strast imam do nje: žc.liai yživati lepoto duha in postave |<,	....
»Potemtakem še ni tvoja,« je dejal svečenik.
»Ne še; ljubi me — ampalt kot prijatelja; ljubi me zgolj s svojim duhom. Y meni si domišlja one borne čednosti, ki jih jaz s svojo še globljo čednostjo še bolj uničujem. Ampak pregledati moraš z menoj celo njeno zgodbo. Brat in sestra sta bila mlada in bogata; Jona je ponosna in častihlepna, ponosna na svojega duha, čar svoje poezije, čar svojega govora. Ko je njen brat odšel od nje in vstopil v vaše svetišče, se je tudi ona preselila v Poni-peje,’da bi bila blizu njega. Pripustila je, da so ,njeue vrline kmalu zaslule. Na svoje gostije vabi cele množice, in njen glas jih oča-ruje, njena poezija preobvladuje.
Sam sem jo vzpodbujal do tega drznega načina življenja, temu vstrezanju nečimerno-sti in zabav — z veseljem sem jo pogrezal v razsipnost in razkošje tega grehotnega mesta. Pomni, kaj ti povem, Kalen! Želel sem oslabiti ji duha! Ta je še pr^Cist, da bi prejel dih, lci ne želim, da bi zadehnil kristalno zrcalo, ampak da bi se goreče vanj zajedel. Želel sem, da bi bila obdana od praznih, nečimur-nih, objestnih ljubimcev, od ljubimcev, ki jih njena narava mora zaničevati, in to zato, da bi občutila pomanjkanje ljubezni.«
»Toraj te ni strah pred tekmeci, kaj? Italsld častilci so jako izvedeni y umetnosti, kako dopasti.«
»Nobenega! Njena grška duša zaničuje barbarske Rimljane in bi mrzela sama sebe, ako bi si dovolila le eno misel na ljubezen do enega od tega plemena.«
»Ampak ti si vendar Egipčan, ne Grk!«
»Egiptovska) dežela,« je odvrnil Arbak, »je mati Aten. Njihova varuhinja Minerva je naše božanstvo, in njihov ustanovitelj Kekrops
l	je bil begunec iz egiptovsko Saide. O tem
sem jo že podučil in v meni časti najstarejši kraljevski rod na zemlji. Priznati pa ti hočem, da so> mi zadnje čase nemirne sumnje prišle v glavo. Bolj molčeča je kakor je navadno bila, ljubi otožno, mirečo godbo, in vzdiha brez vidnega vzroka. To utegne biti početek ljubezni — utegne biti pomanjkanje ljubezni. V enem in drugem slučaju je zame čas, da pričnem s svojim delom do njene domišljije in njenega srca; v prvem slučaju, da naravnam vir ljubezni do sebe, v drugem ,da jo vzbudim do sebe. Iz tega vzroka sem te poiskal.«
»In kako ti morem pomagati?«
»Nameravam jo povabiti, k sebi na gostijo, hočem zaslepiti, premamiti, razvneti njene čute, Treba je uporabiti naše umetnosti — umetnije, s katerimi so Egipčani učili svoje mlade novince, in pod krinko verskih tajnosti ji hočem razkriti skrivnost ljubezni.«
»Ej, sedaj razumem: na tako razuzdano gostijo, kakor smo je bili v tvoji hiši deležni mi, tvoji ledini svečeniki vkljub svojim praznim obljubam umrtvičerie hladnosti.«
»Ne, ne! Mar misliš, da so njene nedolž-nočisle oči zrele za take prizore? Ne — ampak najprej moramo zaplesti v mreže njenega brata — kar je lažja naloga. Poslušaj me, podam ti navodila.«
, ■	’	l
PETO POGLAVJE.
Šo več o cvetličarki, r-, Napredek ljubezni,
.Veselo je solnce sijalo v ono prelepo sobo, ki sem o nji že rekel, da ji dandanes pravijo Ledina soba. Jutranji žarki so se razlivali skozi vrste majhnih okenc ob višjem delu sobe in skozi vrata, ki so držala na vrt. Velikost vrla ni bila tolika, da bi služil za izprehajanje, toda raznovrstna bujnodehteče
rastline, ki jih je bil poln, so nudile prflV^ razkošje oni brezskrbnosti, ki jo prebiva*®, solnčnega podnebja tako ljubijo. Veselo so f igrali solnčni žarld po mozaikastem tlaku & !**• i prekrasnih stenah —/ ampak vse srečnejši ^	*
so žarki radosti napolnjevali mlademu Gl&V ku srce.	N
»Toraj sem jo videl,« je rekel, ko je #*'■	2
pal po ozki sobi gori in doli, »sem jo slišal, k' govoril sem zopet z njo, poslušal zvoke »r nenega petja, in ona je pela o slavi in Gr$?j Našel sem zopet dolgo iskanega malika svoj“f sanj, ter sedi vdihnil življenje svoji mišljiji.«
Zaljuljeni Glavkov samogovor bi nem^
'Se dalje trajal, da ni v istem hipu neka sefl58 zatemnila sobnega praga in neka mlada ^ ska, napol še otrok po letih, naredila koBeC njegovi samoti. Oblečena je bila preprosto ^ belo tuniko, ki ji je segala od vratu do g1®*' njev; pod pazduho je nosila košaro cvetic v drugi pa je držala bronasto vazo za vo^ P Njene poteze pa so bile bolj izrazito začrta®® kakor je pristojalo njenim letom, a bilo 6 Vs v orisu nežne, ženske, vsled lepote njeneS , izraza malone lepe, dasi niso bile ravno leP{ same po sebi. V njeni zunanjosti je bilo nel
Pad Jv, alo do1 sob
b<
r s, mei
K
» z c
neiziekljivo milega, človek bi dejal, potrp*
cŽ'
*10
»ta
.Po,
1
ljivega — izraz Hidane žalosti, mirne vztr« iu no&ti je pregnal iz njenih ustnic smehljaj) *"—* ne nežnost; nekaj plašnega in opreznega , njenih stopinjah, nekaj nemirnega v nje11!' očeh ti je dalo slutiti nesrečo ,ki jo je trp0'. izza rojstva — bila je slepa. Toda v očes^ jabolkih samih ni bilo videti nobene nap&**Jj njihov otožni, zamorjeni svit je bil jasen ™ ‘ Čist. —	.
»Pravijo mi, da je Glavk tukaj,« je r0™'' |je »ali smem noter?«	"
(Dalje,)