Poštnina ph&utt v fcotovfnL Leto IX., št. 43 (^iutro« xvnn st. ms a) Ljubljana, ponedeljek S&. oktobra igsl Cena 2 Din l, ^.avuioivu. muKijitn«! r> luti yeva ulica — reieton d t. 3122, 8123, 8124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* Durgova iu. — XeL 3492 tn 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2455, Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2, — Telefon št. 19a Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru 61. 100, Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta SU 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerfa Ponedeljka izdaja »življenje in svet" Uredništvo; Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telef o* 7/ ttisus, 8123, 3124, 3125 ln 3124, paatr ponedeljek ajutraj. — N ^ rofta »e posebej ln velja po pošt. prejemana Dtn 4^, po razn Jal-dh dostavljena Din 5,- mesečno i Maribor: Gosposka ulica 11. Telefot 5 it. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 3, TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pi tartfu. KRVAVI BOJI ZA MADRID Uporniki pritiskajo z vseh strani in so mesto že povsem obkolili Iliescas, '25. oktobra. AA. Glavni uspeli, ki su ga včeraj dosegli uporniški konjeniki, je bil tu, da so pretrgali železniško zvezo med Madridom in vzhodno Španijo. Iz prestolnice vodi sedaj le io navadna cesta proti Valenciji, ki gre preko Tarancona. konjeniškim oddelkom so včeraj pomagali tudi tanki ter motorizirano topništvo. Operacije je vodil general Varela. Tudi uporniška letala so bila stalno v akciji. Vladna letala pa se že tri dni ne ganejo. Oddelki konjeniškega polka, ki pod poveljstvom polkovnika Monastera operira na cesti med Toledem in Madris Napalom, so v široki fronti napadli vladne čete na obrežjih reke Ta jo. Svrha tega. na pada je bi'a, da bi zavzeli teren severno Illiescasa vse do obrežja reke Jarame Na ta način bi uporniška vojska prišla do ceste, ki je le 5 km oddaljena od Aranjueza, nakar bi lahko pretrgala zvezo vladne vojske z Madridom. Ob 10. dopoldne &o uporniški konjeniki zavzeli vas Borox. Napredovali so za. 7 km. La Coruna, 25. oktobra. AA. Tukajšnja radijska oddajna postaja je sporočila, da so uporniške čete na centralni fronti zavzele Escivias in Borox. Neka uporniška eskadrila letal se je pojavila tudi nad Madridom br.š. ko je na trgu pred Puertom del Sol defiliral oddelek miličnikov. Med njimi je nastala, velika panika in so se v največjem neredu razbežali in poskrili na bližnjih post;:j,-, h podzemske železnice. Madr"d, 25. oktobra. AA. Tu je bil izdan komunike, ki pravi da je prišlo včeraj do v - jih borb na nekaterih važnih strateških mestih. Na južni fronti je vladna pehota predrla uporniško fronto in zavzela 3 km cr-ste proti Villi Blanci. Vladne čete napre-tin.jejo tudi nroM Cas trn del Rio in Espejo-su. V As t uri ji so vladne čete spet obkolile Oviedo in zavzele njegovi predmestji San Lazari in Mateneri. Barcelona, 25. oktobra. AA, Katalonska vlada je odredila mobilizacijo 4 letnikov rezervistov in rekvizicijo vsega orožja, kar ga je še v privatnih ro^ah. Danes se je vršilo zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog 40.000 delavcev. Na njem naj bi se manifestirala sl-?ga, ki vlada v vrstah 4 katalonskih delavskih zvez. Barcelona, 25. oktobra. AA. Uporniška cfenziva pri Tardienti se je ponesrečila. Vladne čete so ujele večje število uporniških vojakov. Katalsraeev v Angliji Ke sna^afo London, 25. oktobra. AA. Neki vodite1] katalonskih ekstremistov, ki je danes pri-spel v London m bi moral v nekem več-;*■ m krov:' - vati o situaciji v Španiji, se je mora! takoj vrniti nazaj, ker je dobil baš o pnho 'u letala na crovdomko leta-liš,"-.» -.-čilo. da se ne sme muditi v Angliji- ef*. _ V** :fe v Angliji London, 2". oktobra. AA. Preiskava, ki so jo uvedle angleške oblasti v nekih tukajšnjih tvornicah. se je zaključila s senzacio-nelr.imi rezultati. Ugotovili &o, da so v nekih tovarnah tajno izdelovali granate in drugo streliva Tovarnarji so izjavili, da so te granate izdelovali po naročilih pariških industrijcev. Splošno sodijo, da je bilo izdelanih v teh tovarnah že preko 100.000 granat Kaj bo storila Rusija Pariz, 25. oktobra. AA. Listi danes opozarjajo z vso resnostjo na s.depe ruske vlade jrlede Španije, vendar ne verujejo, da bodo šli Rusi do skrajnosti »Journal« pravi med drugim, da Rusija tokrat ni prvič izjavila. da bo opustila nevtralnost, vendar so je doslej še vedno zadovoljila s tako izjavo. Po mnenju lista je ruska izjava celo zelo zmerna. Vsaka odločnejša izjava bi t'dvomno povzročila rov hud spor. »Ma-tir. je mnenja, da ruske izjave že zaradi nji :,e obzirnosti ne gre jemati skrajno resno. »Erho de Pariš« pa pravi: Sovjetska vlada se zaveda, da bi eventuelna evropska vojna postala katastrofa';'; baš za Rusijo. Zato v je pričel *vdi v Moskvi zdravi razum npirafi možnosti, da bi se izzvala voina Pri vseh ruskih akcijah gre v glavnem za velik bi f. za željo, da hi se vsaj kolikor toliko pomirili oni elementi, ki bi hoteli, da bi bil boljševizem neke vrste me-sijanizem. V ostalem se bo že v nekaj dnfh pokazalo, kam so Rusi merili. List se bavi tudi s prekinitvijo portujrslsko-špan-skih odnošajev Vsekakor je treba priznati, da neke sile podpirajo vlado v Burgosu. Priznanj0 uporniške vlade hi morda legaliziralo to pomoč. Na drturi strani pa b? tako prizadevanje razdelilo Evropo v dva tabora. Bojazen v Berlinu Pariz, 25. oktobra. AA. Iz Frankfurta poročajo: V svojem poročilu o ruskem postopanju glede na Španijo pravi »Frankfurter Zeitirag« med drugim: Bojimo se, da bo prišlo dejansko do hudega spora, če Moskva izvrši svojo grožnjo. Treba je počakati na to, ali se bodo najekstremnejši elementi v Moskvi zadovoljili z izjavo, ki jo je dal ruski zastopnik v Londonu, ali pa bodo še nadalje odločno zahtevali rusko intervencijo v korist vlade ljudske fronte v Španiji. Od Moskve je sedaj odvisen razvoj nadaljnjih dogodkov. Tudi prekinitev odnošajev med Portugalsko in Španijo pomeni poostritev mednarodnega položaja. Treba je vedeti, da predstavlja Španija en«ga izmed glavnih problemov, glede katerh se italijanski in nemški interesi popolnoma skladajo. skih razgovorov V Parizu niso presenečeni in napovedujejo priznanje aneksije Abesinije tudi po drugih državah Pariz, 25. oktobra. AA. Sklep nemške vlade, da prizna italijansko aneksijo Abesinije, v Parizu ni izzval velikega iznenade-nja. »Potit Parisien« pravi o tem med drugim: To bodo prej ali slej storile tudi ostale države, toda s to razliko, da one od tega ne bodo imele nikakih koristi, medtem, ko Nemčija lahko računa na velike politične koncesije. Francija. Velika Britanija in druge države so že pripravile teren za to priznanje, a ga še niso realizirale zaradi pomislekov, da so članice Društva narodov, v katerem sodelujejo še vedno tudi zastopniki Abesinije. »Figaro« se čudi, da je Italija pristala na to, da pomaga Nemčiji v borbi za kolonije. Za enkrat še ni znano, ali je bil med Berlinom in Rimom sklenjen kak protokol ali tajni sporazum ali pa le običajni »gcn.tlc.man agrement«. Berlin, 25. oktobra. AA. Nemški politični krogi nočejo dati še nikakih izjav o vsebini komunikeja, ki bo objavljen o razgovorih Neuratha in Hitlerja & Gianom. Zato pa kategorično demantirajo vest., po kar teri naj bi bil sklenjen nek sporazum. Splošno pričakujejo, da bo objavljena obča deklaracija. V komunikeju bo posebno nagla-šeno. da razgovori niso bili naperjeni proti nikomur. Vsekakor bo mogoče po vrnitvi italijanske delegacije iz Berchtesgadena izvedeti podrobnosti o stališču, ki ga bosta Nemčija in Italija zavzeli napram Sovjetski Rusiji zlasti glede na njeno akcijo v okviru nevtralnostnega odbora. Uradni komunike Monakovo, 25. oktobra. AA. (Štefani) Po razgovorih, ki jih je imel v Nemčiji italijanski zunanji minister Ciano, je bilo objavljeno to-le uradno poročilo: Na obisku pri vedji države in državnem kancelarju ter na sestankih, ki jih je imel italijanski zunanji minister z nemškimi I vodilnimi osebnostmi, so bila proučena najvažnejša aktualna politična, gospodarska in socialna vpra&anja, predvsem v*a vprašanja, ki se neposredno nanašajo na obe državi. Razgovori so «e vriili v prijateljski in prisrčni atmosferi ter Je bila v obojestransko zadovoljstvo ugotovljena s^la-dnost nazorov in razpoloženja na eni kakor drugi strani za skupno akcijo v korist občega miru in obnove. Obe vladi sta se odločili, da ostaneta v tesnih stikih za dosego tega smotra. Italijanski zunanji minister je daies sprejel zastopnike tiska, ki jim je bii r"> prej prečital komunike, nato pa razdeljen tekst posebne izjave ministra, ki v njej pravi, da so mu avdijenca v Berchtesga-denu ka^or sestanki z Neurathom v Ker-linu nudili ugodne prilike za izmenjavo misli, ki je kakor doslej še nikoli pokazala pripravljenost obeh držav za vzajemno sodelovanje v interesu miru in obnove. To sodelovanje se ne bo cslanjalo samo na skupne interese obeh držav, nego tudi na njuno zavset, da morata s"'rbeti za obstoječi družahni red. Nadalje pravi izjava, da so se v omenjenem duhu vršili razgovori tudi o mednarodni p»' godbi, ki naj bi zamenjala lokarnski pakt. VeUk® »avfskšesije v Italiji Rim, 21. oktobra. AA. Vest o priznanju italijanskega ccsarstva v A be sini ji po Nemčiji, so v italijanski prestolnici sprejeli z izrednim zadovoljstvom. S lep nemške vlade tolmačijo ket poseben znak prijateljstva in izjavljajo, da je dala Nemčija s svojim naziranjf-m in svojim realističnim pojmovanjem ostalim državam lap zgled. Degrelle aretiran Neuspel poskus reksistične demonstracije v Bruslju Bruselj, 2o. oktobra. AA. Vodja rek-sistov Degrelle je bil aretiran- Reksisti so imeli na trgu sv. Gudule veliko zborovanje. Degrelle je bil s svojim spremstvom na balkonu neke hiše in je baš pričel govoriti. Miril je zborovalce, ki so viharno demonstrirali proti režimu. Tedaj je nenadoma nastopila policija oja-č»na z orožniško konjenico in zboroval-ce razpodila. Ifkrato so policijski agent- je zasedli stavbo, v kateri je bil Degrelle, in voditelja reksistov aretirali. Degrelle je tedaj še vzkliknil: Živel kralj! Rasistična mladina, organizirana v mladinskih borbenih organizacijah, se je skušala upreti policij >kim organom, toda j brez vsakega najmanjšega uspeha. Več-• ji oddelek policije je zasedel tud; zgradbo, v kateri imajo reksisii svoj glavni stan. Vasja Pire v Beograda Beograd, 25. oktobra, p. Na svojem po-vra-tku iz Sofija je odigral Vasja Pire snoči shnulantko z 29 beograjskimi šahisti. Igra je trajala od 8. do 1. zjutraj. Beograjskim šah i sto m so kar očitno pomagali nekateri mojstri, zlasti Trifunovič. kar je seveda vplivalo na rezultat. Od 29 partij je Pire., ki je &e od sofijske turneje dokaj utrujen, 14 dobil, 15 pa izgubil. Tragična smrt beograjskega apelaeijskega sodnika Beograd, 25. oktobra, p. V bližini Kara-djordjevega parka je danes popoldne tramvaj do smrti povozil apelacijskega sodnika Ljubico Pantiča. Pantič je -not"1 preko ceste. ni pa opazil da prihaja izza ovinka tramvaj. Prišel je pod kolesa in je ostal na mestu mrtev. Zar?da»2e pomorskega odfccrs Balkanske zveze Atene, 25. oktobra. AA. Danes dopa!dn° se je pričelo /.sedanje pomorskega odbora j držav Balkanske zvezo. Odbor razpravlja o delovnih pogojih za trgovske mornarje na. I podiagi zaključkov, ki jih je sprejel gospo-( darski svet Balkansko zveze na svojem za-j sedanju nn Bledu. Senator MiSičevie umrl Beograd, 25. oktobri, p". V pretekli noči je preminil senator Božidar Miiičovič. član kluba senatorjev JNS. Njegov namestnik je Jordan Cvetkovič. industrijec iz Niša. O&šiiiske volitve v Sloveniji Ljubljana. 25. oktobra. D&ncs so se vršile občinske volitve v 225 slovenskih občinaii. O poteku volitev in o volilnih izidih v pos&nieznih občinaii bomo objavljali uradne, poročila kakor jih bomo prejeli oJ ?!uirbene Agencije Avaie. Doslej smo prejeli naslednja poročila: Srez Škofja Loka Selce: lista Megušar Ms j v. JRZ 63:). Sorica: lista Pmfcar Lovtd, JEZ 184, Ihte Fior.unčič 'iatija. J H Z 225, Zminec: lista Bemik Frc.n«, JRZ. 412, 2eiezni.'-:i:, lista v Ni:.--,a.!. J .Z. 300, V srezu je glasovalo 1.514 voliicev. vsi r-i JIIZ. Srts Ccrnji grad: Gornji gr.^o: =-a Nem.;-.' F,. ••», JRZ. 110, lista Božič Franc, JRZ. (k«rrproun»nn) 45 glasov. Luče: lirta Završn:k Ignac. JRZ, 210. lista vVrr Ivan. opoz;c:ja. i05 Morrje trg: F-ta G 'ri'a- Matija, JRZ (krmpromisv.i) °7, So'čavs: Lo--*r Franc- TRZ, 143. lista Ošcp Jakob.. ojTozicija. ,'Vi. Šmartno ob Paki: Lls!a Sieblo-vnik Martin, JRZ. 372. v savski banovini Zagreb. 25. oktobra, o. Danes so ce vršila občinske volitve v 75 občinah savske banovine. Po rezultat h, ki jih je doslej 5prc-jela banska upr3"a so skoraj povsod zmagal e službene, liste HSS. Osta'e skt:pin« torej ne pridejo ^'poštev. Udeležba je bila tokrat nekoliko večja Lahkoatletski miting Hermesa Prireditev Hermesa brez Hermežanov rekorda v Lah ^atletska sezona letošnjega leta. | gre skoro že h kraju, vcr.dar imamo kljub _ i temu Se vedno nekaj prireditev na spore- i j au. število lahkoatletskih klabov ozir. , i sekcij v Ljubljani je zadnje leto narastlo ; j že na sedem. Vsak teh klub:v je po pra- i j vilih J LAS dolžan priredili letnj v-iaj eno j ! lastno prireditev in seveda ob taki priliki | nastopiti s svojimi člani. Harme? je tako ! imel v soboto ia nediljo sLčr.o d lž^oc-tno odža o stališču vlade češkoslovaška ne misli na spremembo svoje zunanje politike, toda gospodarsko sodelovajne je vsak čas mogoče Praga, 25. oktobra. AA. Predsednik ministrskega sveta dr. Milan Hodža je v prisotnosti zunanjega ministra dr. Kamila Krofte sprejel zastopnike tujega tiska. Odgovarjal jim je na razna vprašanja. Na vprašanje o gospodarskem načrtu za Srednjo Evropo, je dejal dr. Hodža med drugim, da se ta načrt na- eni strani konkretno nanaša na države Male antante, na drugi pa na države rimskega bloka. Prizadevamo si- da bi se oba sistema zbližala.. Nam ni na tem, da bi eden ali drugi propadel. Tudi nimamo razloga smatrati, da- ni dobrega razpoloženja napram temu načrtu niti med državami rimskega bloka niti med onimi Male antante. Naš načrt se oslanja na idejo konsolidacije preferen "ialnega sistema, ki je že uveden. Naš načrt na primer ne dopušča povečanja carinskih taks. a tudi ne zmanjšanja preferencijalov. Druga njegova svrha je, da olajša režim s tujimi devizami. Nenadna sprememba v gospodarski politiki Srednje Evrope bi bila v vsakem pogledu nemogoča. S tem se mora tudi interpretirati rezervirano stališče držav rin;-~-kega bloka napram temu načrtu. Z njim želimo sa- mo realizirati idejo konsolidacije. Zato no smemo izgubljati časa pri izvajanju te ideje. Nadejam se, da bo pomenila napovedana dunajska konferenca rimskega bloka nov korak k z bližan ju držav v Srednji Evropi. Kar se tiče mednarodnih vprašanj, je dr. Hodža zavrnil misel, ki so jo izrabili neki listi, da bi bilo opor ti mo revidirati češkoslovaško zunanjo politiko. Z izjavami, ki jih je zadnjič dal zunanji minister dr. Krofta, se je češkoslovaška vlada že a pri-ori solidarizirala. Odnošaji mM Češkoslovaško in Francijo ostanejo neizprem«rjeni. To velja tudi za pogodbo o vzajemni pomoči me pogodbe se bodo izvrševale in nikomur naj ne pride na um, da bi prisojal koalicijski vladi boljševiške namere. Češkoslovaška ne bo pit4omila svoje dane besede. Tudi z Malo antanto bo še nadalje najtesneje sodelovala. Skušala bo tudi 7. z ostalimi državami skleniti vrsto porodh. ki bi se lahko >-..-širila v s is Um repionrlnSh sporazumov. Ustvariti bi bilo treba blok držav, ki bi sc opiral na vzajemno gospodarsko sodelovanje. V tem bloku bi lahko sodelovali tudi Nemčija in Italija. Tažaven položaj srednješolskih profesorjev Beograd, 25 oktobra, p. Danes je imela glavna uprava profesorskega združenja sejo, na kateri so razpravljali o perečih stanovskih zadevah in o vprašanju srednjega šolstva. Podrobno so razpravljali o težavnih razmerah, ki vladajo na srednjih šolah na eni strani zaradi pomanjkanja prostorov, na drugi strani pa zaradi pomanjkanja učnih moči. 0 vseh teh vprašanjih bo sestavljen obširen referat, ki bo predložen pro- svetnemu ministru. Med stanovskimi zadevami so razpravljali zlasti o vprašanju napredovanja srednješolskih profesorjev. Ze 2 leti ni bilo nikakih napredovanj, pa tudi sedaj se ne obeta izboljšanje. 800 profesorjev čaka na napredovanje, napredovalo pa jih bo kvečjemu 100. Tudi v tem pogledu bo profesorsko združenje interverniralo na merodajnih mestih. prireditev na igrižču Primorja. Po razpustu odn. fuztji lahkoatlstske sekcije >Sl3-ges jc po »znanem« rbčr.em zbora prejel Hermes prečrtalo iaiikoatletsko ded jino »Sloge« med drugim tudi r: :a1 odličnih atletov. Zato je tembolj začuiilo dajst-o, da za Hermes celo ra njegovi la. tni prireditvi ni nastopil ni« en atlet in so rešili čast itak le povprečno organizira.no prireditve le »tuji« atleti.: Primorjaši, Ilirja-ni. »Planinci« in Mariborčani. Vprašanje discipline v klubu samem nas tu ne zanima, važnejše pa je to, da taka dolžnostna prireditev' po pravilih zveze ne velja, bolje ne zadcSča in se bo Hermes moral p:tru-diti, da do 15. novembra cpravl isto pod streho. Gledalcev ta miting zopet ni imel, kar je žal is postalo obKaj na vseh najših lahkoatletskih prireditvah. Glede lahkc-atletskih sodnlVov pa smo že ponovno ugotovili, da nekaj ni v redu v njihovih vrstah. Ce se naveliča vednega sojenja na prav vseh prireditvah brez izjeme še ona peščica naših agihrih s~xlni'tov, ki jo vedno vidimo pri d^hi. potem b> pač zazijala v lahkoatletskem športu še ena vrzel več, ko >3 že druge težko 'rrpati. — Cas le, da ee fcudi tu pri<*n? s temeljito remeduro. — Rezultati, (t ?eženi v hladnem vremenu so zelo zadovoljivi, nekateri cei> oilični. Dve štafeti Primorja, ki trenutno razpolaga z odličnimi tekači, sta zruAilj kar dva jugoetovanftka rekorda in to celo brez konkurence. Tudi nekateri drugi uapehi s bili vidno dobri. Po dolgem je nastopil zop-t Neli Zupančič in zmagal ob palici ni v viSino, Ga&peršič in Kulakov (oba Prim.) pa sta tudi potisnila svoji znamki krepko navzgor. _ Inž. Steptšnik, ki b sicer že moral k vojakom, je dob'1 začasen dopust zaradi nastepa v Trstu, zato je dane? še lahko nastopil ,en ako kakor Fonzi Kovačič in Svetem R- — Bničan Jože je v nedeljo tekel kar dvakrat po 5 km, kar mu je bilo oči vi dno v dober trening. V soboto popoldne sta se izvrfiill le dve točki — skok v vifiino z zaletom in ob palici. Palica: 1. Zupančič (I) 330; 2. GaSper-šič (P) 330: 3. PriboS?>k (I) 320; 4. Kulakov (P) 310. Zdi se, da se bomo tudi r C5» — Slaba organizacija — Dva novu stafetah palici limalu opomogli, materijala imamo ža precej.. Višina: 1. Zupančič (I) 170: 2. Sve-tek R. U) 3. Slanina (Pj 165. V nedeljo so Priinorjaši zrušili dva rekorda in sicer v olimpijski štafeti (800, 400, 200, 200) v p'Stavi Goric::, Gaberšek, Pleteršek, Kovačič Li v času 3:38.4 pet (preje 3:41) ter v švsd^i štafeti (400, 300, 200,100) v postavi Piet^rš^k, Gaber-šek, Skužek, Kovačič in v času 2:03.3 (dosKcaj 2:06). V krogli in klačh-u je zmagal inž. Ste-pišnik (1231 in 45SG). Obakrat je bil drugi Jegkč f 1200 in 3720) ,dočim sta pri dicku zamenjala virvgi (3E13 in 3^55). Tretji v disku in kladivu je bil Kajfež (P) (3518 ia 2303. Na 5 km je Bručan Jože z lahkoto zmagal v treningtempu (16:47.4 pet) pred malim Percom (P) 18:22.2 pet. Še juniorji so nastopili in s? dosegli: na 100 m 1. Vider; 2. šalehar (oba Plan., oba 12.9); 3. Gaspari 13 (tudi Plan.) t vifiino pa 1. Salehar 150; 2. Viler 145; 3. Pirec (P) 140. Gisulni tsk SK Reke Ob lepem jesenskem \r.ni-;:u! jc včeraj SK Keka priredila gozdni t- -k. K a 'en tekačev ReVc so str.rtali se cia -i Ilirije, sm. kluba I.juh' :.C. Korotaaa (Ljubljana), Hermesa in .SK.. Ratnnika vse*a 18 tdca-čev. Rezultati ostsnort 1:0. Fnvoril-ner AC-S^oi'klub J O. Admara-FAC 7:2, HaVoah-Libertas 0:0. Praga: Spurta-Prostitejov 2:0, Nachod-Slaviia 3:3. K'-dno-Mor. Slavija 1:1. Pl-ze.n-Rus>- 3:1. Židen;ce-Viktoria Plzen 2:1. Viktor ia 2'žkov-Bratislava 2:0. Budimpešta: Phobus-Budai »11« 2:1. LTi-nest-H3^adas 7:1. Hun«aTia-Sorokrar 10:0. N'emreti-KisT>f*^ 4:2. SzeSed-Ferencrzv.iros 1:1. Budafok-III. okra, 2:2, Elektromo«-Bocskay 2:1. Milan: kali i« A-Svica A 4:2. Luzern: Italija B:Svica B 3:1. . 'E ŽE 1ES - OBLEČENI toda za isti denar ooste z aašlm blagom boljše oblečeni J Cene našega Blaga za obleke so od 120.- ao 180.- dinarjev po metru VLADA TEOKAROVIC i KOMP. p ft r p č i n Tkanine za vsak žep m veal- okus Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 in v vsakem večjem mestu Jugoslavije res sdmsk o-soortnš! lavcev Včeraj je bil v LJubljani kongres zimskih športnikov, na katerem so bili sprejeta številni važni sklepi glede reorganizacije našega smučarskega športa Ljubljana. 25 oktobra. Zimskosporfii! delavci iz vsetfi krajev Jugoslavije «o imeli danes ves dan v sejni dvorani mestnega magistrata svoj I kon g res ki rnn jp p. ..-»ostvovalo 42 opolnonio či nih delegatov, dalje zastopnik Nj. Vel. kralja general PopvJic ministra za telesno vzgojo je zastopal načelnik tega mnistr stva -ir. Stefanovič min str,i vojske in mor narice pa polkovnik Kilei Kongresu so pri sostvovali tudi odposlanei drugih športnih s.ivczov. SK.J dalj* Jl*U. profesorsko dru št vo. prosvetni oddelek banske uprave je zastopal načelnik prof. .leras itd. Kongres je točno ob f otvoril častni predsednik JZ>S senaror dr Marušič ki je pedal kratek pregled udr-jstvovanja savez nih članov Končno je predlagal, da "e pošlje odanostne oziroma pozdravne brzojavke Nj Vel kralju predalniku vlade in mini-gtroma za telesno vzgojo ter vojske in mornarice Za njim je pozdravil zborovalce načelnik ministrstva za telesno vzgojo dr Stefano vin iri izjavil da je nrnistrstvo odredilo po sebno vsoto za propagando zimskega spor ta ter da bodri ustanovljeni pos"bn; fečaj: zl.-;sti za (ičifpljsfvn nn deželi ki bodo nato poučevali smučanje med šolsko mladino Sledil" referati '"ongrensega odbora ki ga setsavljajo dr mgr P'eeoli Te'enič Pre- dal ič ui Nagv Viktor Mgr. Pieeoli je poročal o mladinskem odseku in je podrobno obravnaval vprašanje kako pritegniti k smučanju mladino obet. spolov dalje o smuški vzgoji treningih m tekmah kakoi tudi o vzgojiteljih mlad'ne. Posebno važno je vprašanje šolske mladine ;n njeni od nosi do klubov. Predlagal je da naj se šolska mladina organizira v ^olah in ne v klubih Isti refeient je poročal tudi za zdrav, stveni odsek Poudarjal je važnost obvez nega zdravstvenega nadzorstva nad vsem-člani kluliov daije za tekmovalce in šolsko mladino Uvedejo naj se (»osehne kartoteke o zdravstvenih preglediih \Ta koncu j< apeliral na ministrstvo za narodno zdravje da podpre zdravstveni fond pri JZSS da se bodo lahko nabavili ocurebni predmeti Smuško tehnični referat je podai Preda lič ki je na ee1 iri načelna vprašanja pn danje števila r**snih rekmovaii-ev športno vzgojo mladine in tekmovalcev splol. m kakšni bi morah biti in kaj bi morali znat-smučarski javni delavci Nočp! je tudi vpra šanje žene v smučarstvn Zelo zanimiv je bil referat g Nagva o propagandni sekciji ki IV morala nnln£rat; vso pažnjo da plas' ra čin' več poučnih člankov v dnevno časo nisje ki se ga bo naprosilo da po motnost-izdaja v zimski^ mesecih posebno rimske snortno nrilo^n Prirpiaio nai se nadalje strokovna predavanja. Pb končanih refeiatih je zastopnik kralj.-; pozval zborovalce da vztrajajo pri svojem delu ki je v čast in dobrobit do d« mm ne Preval, je navzoče da za kličejo Nj. Vel kralju in kraljevskemu domu. Pozivu so sp navzoči navdušeno odzvali s trikratnim rromkim »živio« Dopoldanski dnevni red je bil s tem izčr paj. iu. kongres zaključen do ln ure Me r> spremembi pravil razpravljalo na red"! JZSS KonnT-ps je hO končan ob 17.15. mislcs nedelja Ljub j-ana 2o oktobra NV.mesto običajnega nedeljskega miru, je danes po mnogih naših kr lih na deželi vršni živahen volilni boj Ljubljana je bila mirna, kakor di sc na vsem svetu ne dogaja nič novega Dopo'dne je še bilo nekaj živlienia, popoldne pa so Ljubljančani hiteli na sonce k ; t'k-o bla^ndemo in še vedno precej izdatno ogrevalo prirodo. ljubljanski okolici pa diai-alo nepopisen pokrajinski čir. /last! so 1'udie hiteli proti Sv. K r;žu- Črne trume so se v sina le na po-k ona I išče kipr 'e že vse v vsesvetnem razpoloženju. Grobovi so urejeni, s peskom obsuti, z jesenskim cvetjem in zevenjem okrašenk Marsikod so že danes gorele SV""'" Bilo jc v skladu z lepoto te jesenske nedelje. da se mir ni kalil in da tudi reševalcem ves dan ni bilo treba pohiteti po kakc"> nonesrečenci Univ. nroS. dr. Liebert je predaval v Ljubljani V soboto zvečer je na poti v Švico kamor je bil povabljen ko* predavatelj, nastopi! pred na'im občinstvom bivši predsednik Kantovega filozofskega društva in profesor filozofije na berlinski univerzi dr. A. Liebert, ki sedat deluje na vseučilišču v Beogradu Njegovo predavanje, ki ga je priredilo Filozofsko društvo v dvorani mineraloškega instituta, je privabilo večje število občinstva, tudi takega ki ga sicer ne srečujemo na filozofskih predavanjih Predavatelja je uvedel in pozdravil predsednik Filozofskega društva univ prof dr. France Veber. Učeni gost, ki je pri nas najbolj opozoril nase z ustanovitvijo svetovne filozofske revije »Philosophia« v Beogradu, je v petčetrturnem. govorniško dovršenem predavanju razložil svoje poglede o stališču in nalogah filozofije v današnjem svetu, poudarjajoč njeno važno življenjsko vlogo in njen edinstven pomen za moralno po-vzd;go človeka Njegove nazore bo podrobneje prikazalo poročilo v torkovnem kulturnem pregledu »Jutra« °ol stoletja ie deluje CM D, <1*trtiitno $e za pet stoletja! - Maribor. 25 oktobra krasna jesenska nedelja Živa veselost po okoliških zidanicah in vinotočih. V okoliških občinah mirna volilna nedelja. Bil-o ie samo nekai maivših incidentov Današnji dan so si izbrali železnic trj:. hva-ležn pacienti dn odkrijejo nagrobn sno-rnen k človekoliubn ;mu zdravnk,- dr Dra-schu na pobreškem pokon-Mšču Piet->"na s'ovesnost ie bila nnnnldnp ob številni udele-'b Otvoritvena operetna predstava je b ia snoči v Narodnem 2 ed iisču Uprizorila se je Kalmanova /nan:> zabavna opereta »Ciganski nrimflš v režiji A Ha-rastoviča in pod takt-rko L H reoga Zanimanje mar borske "IednLšk pu'^li! ' je bilo za predstavo vel k > gl. ^pl še lo-žsmi vred je bilo natlačeno Med ob in-stvom je zbudila živahno prznanj? nova oneretna pevke in igralka Jelk Ig'i?eva. ki je žela ob prvem nastopu nd'n kr/ J'd:«k" n.rod-"ren tisp-h Zaradi nesrečne ljubezni . . . soboto zvečer so našli na travniku v b!iž'ni R'":senb'.'rger:eve drevesr'icp v Fo-chevi ulTci nezavestnega 23Ietnega A'ojzi-ia B.. stanujočeg-a v Danjkov- ulici 8 Pa-santje so OTKizor li reševalce ki sn nezavestnega Alojza odnremi.P v bulmšnico. kjer so mu zd-avnik' = tak°iš"'o int rven-cijo rešt'i življ^nie K-> se i<» o=v-s'i' ;n ko so ga vprašali 7ak'i j- t^ storil jp or'-vrnil. d^i s; je h^tp' končati življenje za-rad; ne«rp" .p 'iubezni.. nede Skoro živa bakla V Kersnikovi ulici 1, so imel včeraj razburljiv dogodek. Služkinja Jožica Smoletova, ki je v služb: pri gospe Alojzij« Volkarjevi. je čistila šivalni st-oj K.0 ji je neki predmet nadel pod 6lroi ie z vžigalico posvetila, da b našla pr mot Pri tem pa ie vžigalico preveč prib ižala posoda s peroleu»r.. s katerim jc Jožica čistila slroj, in v naslednjem trenutku sm že planili plameni in ie bila vsa sob-a v dimu Le duhaprtsotnosti gospe Vo kerjeve gre zasluga da ni bilo usodnejš;!i posledic ^lužkinjio s^ 7 nevarn;m: on k'inaimi na obsh rokah odtpremili v mar b-o-sko boln šn:co Po ia n ena smrtna nesreč Na državn; cesti v P„čer vi je. knkor znano nek- ko sar o dr' pr teklo nedeljo železničarja Ivana Žižka iz Spodnjega Radvan ja. ki je pa že nasled-vi din p d e-gel poškodbam. Orožniki so poizvedovali za nenrevid,n-m kolesarjem in se jim j sedaj posrečilo, da so ga vendaile izsledil . To e Men* k.uečk fant Jožef Klemerči; . iz Vuk vja Pr: zaslišanju i" izjavil d je iso-^ne vozi' i-- Mar mor nr-i1 Sv. Marjet' ob Pesnici Na prednjri" delu ko!e=a te me' svojo nevesto Pr -d Ppčmr-nik 'vo neVarno ie z"d ^>1 v nekega r^ožke-ga tek« d" so vs; t-:ie l'-eš"il no tleh Ker se ie K nmenX;" b--' p Ld ^ s' i" -1 '"o1^ in «p nan^':l nr t' T>->sn'e; misleč dn 1 ' 1-- n-J " ->-"•' tv i rvo*. Klemer^i' ep Ko mora' z govori"*' r.red sodniki. Uspehi taštva banovinskih uslužbencev Izčrpna poročila so bila podana na občnem zboru V socialnem p-gledu je dmštv0 veliko stcrilo za svoje člane. Tako jim je poskrbelo cenejšo dobavo življenjskin potrebščin, predvsem zlasti kuriva, ki jih člani lahko društvu odplačujejo na mesečne obroke; v potrebi jim daje brezobrestna posojila proti mesečnim odplačilom. Najvažnejša pa je akcija za zgradbo velike stanovanjske hiše s cenenimi stanovanji za banovinske nameščence. Najlepši uspeh pa beleži društvo s priznanjem pravice do polovične vožnje na državnih železnicah banovinskih uslužbencev. Bivši samoupravni uslužbenci so sicer že uživali nekaj časa to ugodnost, vendar pa je bila pozneje ukinjena in vsi napori za ponovno priboritev te pravice so bili doslej brezuspešni. S sodelovanjem sličnih društev iz drugih banovin se ie zdaj končnQ tudi to posrečilo. Uspehi sicer še niso popolni, vendar pa 3e bo delo v tem pravcu nadaljevalo, dokler ne bo dosežen- pop: ln uspeh. Iz poročila tajnika g- Mihe Grande. ba-novinskega računskega ontrclorja, je razvidno, da šteje društvo okoli 80 članov. Spisov je bil-1 -ešenih naa 400 V teku leta je društvo priredil- več poučnih ekskurzij ter vodilo račun o vseh Interesih članstva, take glede službene obleke služiteljev, pomnožitve števila pragmatičnih mest služiteljev in zvanični "ov, in pri-I redilo v svrho razširjenja organizacije na podeležju več konf renc, katerih uspeh je, da so se ustanovil; sreski pododbori društva. Po porečilu blagajnika g. Valentina Pogačarja, banovinskega raluns ega inšpektorja, izkazuje društvena imovina na 1 7.000 Din. Pri volitvah je bil z veli im navdušenjem izvoljen z malimi izpr membami ' dosedanji odbor s predsednikom Jož Pir-cem člani upravnega odbrra s0 inž Po-renta, Granda, Poga*ar, Ludovik Puš, i Kosmač in Jeršin. v širši uprav odbor ie bilo izv 1 jenih 5 članov. Vršile so se tud. volitve članov nadzornega odbora in razs d šča. Stavljenih j- bilo več ss.m^-t-iTnh predlogov za izboljšanje položaja banovinskih uslužbencev, tako glede bolni ke-ga zavarovanja in posmrtne preskrbe svojcev umrlega člana, dalje glede službenega razmerja in jelovnee" ban skih cestarjev t?r glede izboljšanja pra-! vilnika o pol vičnih vežnjan za banov -s e dnevn'čarje in cestarj?. Naposled ;e predsednik društva ; zre Vel še toolo ra-hval0 časopisju, ki je radovoljno podpiralo stremlienje bano inskih uslužbencev in se potegoval- za njihove Interese. Dosežen letii uspehi tego ml^dpg- s^o^-vtib-ga društva naj bi bili jasen memento tudi . cstaPm. koliko da doseč' z r.iženin-i ' mo^mi in da Je le čvrsta organizacija edino sredstvo, s pomoč j- katere more tndi posamezni doseči zboljšanje svojni ga položaja. Ljubljana. 25. oktobra. Nedavno tega je bi' v dvorani hotela »Metropol« občni zbor društva banovinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine, že udeležba sama je dokazala koliko zanimanj«; vlada Z3 to stan >vsko organizacijo saj je bilo navzočih nsd 300 članov pc lelegatih pa j. bil zastopanih še ostalih 500. ki se zaradi oddalj no-sts in s tem zvezanih-sstroš ov niso mogli osebno udeležiti Kljui temu, da je društvo še mlado, je vendar dosega že več lepih uspehov za celotno članstvo in je nudilo posameznikom posebne ugodnosti, ki ps jih je lahko deležen vsak član društva. akor je razvidne iz poročil društvenih funkcionarjev Na krelnem občnem zbOru 14 junija 30 bila društvena pravilr izpopolnjena, ta-'o da je zdaj uvedena v društvu popolna demokracija in decent*-alizici1a Clai dru-štvf more bit vsa'-- bano i-sk' uslužbenec r. upokojenec nrez ozira ns stroko ali peložaj. Tako so bili organizirani v tem društvu tudi banovinski cestarji, ki so bili doslej brez lastne st.ro ovne organizacije, ki bi mogla ščititi njihove interese. „Bajte *saita dela!" 8&w mladin učiteljev in učiteljic se oglaša Poročali smo o ritauvni širši konferenci učiteljskih aunuritniov, ki su se s ijuocunu rauiucijo outnui na pristojna obiastva in jim stavili predloge, pu katerih naj oi se zaposlilo ouO obujajoči/i miauin moči. frejeli s; o še nasledit n čianen, ki iskreno oakri-k- nu^uijzenje itn i>Uo učiteljev m uci'tljic v Sloveniji: ^a^uianj uas> je, ki u uueva v dan caka- .iUl ln ^.caauiu V or^/.u^noji. IVij po...bull tO za 1LOO, JU, Za »lilijo-J ln uouvl, V Xa.lv' »i z-iv.iiu .\aj to ue^s.r .iuuumc.jO, ullul. pa. tw Z liiiu uuSijO ^if pi upaua. JcKi.il lliidUl.: Z.VljCllj, V uj.IU ^vur.io. z. iju.ocziJj-0 ui Vv-l^ z^iajcm. .eineiji .^iC.it.zina, mjiaie in času Se rvaz- ...er., v kc-tCiin zuiino, vj nuni ualc pc ■dt dvojii^^a poii-^aiija. t i vu po.i.taiijc Mu oi^^iv-c.., \jo >i>ts/..anja, aa sc nas spo--cuc.raiu lUc^hzuin nc upošteva tsr ua iUxi<-e uiuio >iii.a. da bi ic pie^r pCVUjOwC SilC Ual V s.U/.Bo llar„-vlu. L/lu^O, ki jc ii.Oiua sc večjt. uj prvega, pa jc zd-v'cai, ua Kijuo sp-oa^onju, za in, de-jai Di v /vumi.Jiacij. iiiiUu.u si., /,i\ .mo na račun družin, oouisi s ui sc., a.i pa ou javu.ii p^u-^roi-. v^Djje na» p^nuu^e ur r-z-.^rajj c .o v csK o a^jaiiaivu ni časi. aji se .ei-j, da je na delu rn.ua r^z.in j.vu n-era-..uiiiij.va tcnocnca. k.i uocc m.ad-m .juu »ii /.ivinui P--S.-iiost, da b, jan iiarcdiia po-iii^.ue iu ncoa.pjrne za eA,sp^r.m>.n.c, ki s>o ^est^.ai v dnevni po...uk. ^po.jcoim«. .\uj-no jc, da v takni okoi š^.nan mars>ikuo Klone in se nc v/.uigne vec. .Nllad jc dvz.->ei »notranji prcpoiod« in spoz.-ai zako uvio>ti aanašnjega ž.vljenja, katerega i.o-lici so k-ineitonsjii značaji- .uarsi/ido pa ,c zar-d. nevzur^nin razmer na inoinu pre-siopii tja. kjer ga ne bi želela vd^ti nobena vlada. Vprašanje, k. kšen bo tak moramo strt ;n poi.ubljen vzgojitelj v praksi in k. liko bo mojel naroda res koristili, je nepotrebno, kajti evidentno je. da bodo taki zlom-jena ljudje nar du vec v škodo ne jo v korist, oz ionu bcd0 vzgojili spet sebi podobno g.ne-iacijo ljudi, ki bo prav tako nesamostojna in nezmožna reševanja svojih najelementarnejšiih problemov. kakor je bil tisti, ki jo je učil. Ni fraza, da so kulturnejš in izobraže-nejš; narod: tudi gospodarsko močnejši. Logična konsekvenca tega dejstva je, da z gospodarsko močjo rasite tudi po&tičoa in z njo zvezana agresivnost, katere žrle^-postanejo manjši in slab-jši. To resnico smo spoznali mi vsi ter z grozo gledam« na usodo naroda, ki ga ljubimo. Ugovor in trditev, da n: kreditov, n«aj odpade, ker njegove utemeljenosti nikakor ne moremo priznati. Zakaj se ne upokojijo tisti, ki imajo že dovolj službenih let. zakaj se že končno ne ured vpra rbi /a nastavitve :.-im nihče ne more očitati seb čn »t: in kruroborjtva Ne borimo se za kos kru ^a. K bi ua z nastavitvijo dob li. Taka me da b n^s poniževala in jo odklanjamo. Sklicujen o se z na n ;rebo celotne-a naroda. Prav t ko r>a tudi najodločneje odklanjamo nazira-aje. da je bil s tem. k • b:! nekd n stavi-en. del -ž©n mke po-.ebne in losli in še lada j-e, da se v ta p-j.m vključuje neka apriorna hvaležno m? tist • o k' s ga nastavili in mu »pomagali . Hočem ) d? a n dati narodu, k-ar po svoj. 'i srčkov 'h po?r>bnosii:i dati m remo. L- tak bo r -du dana p-ot k b l:ši in lrpš bodočnosti, ki 'ndi ne fine biti več sam beseda. Komur od merod ijndh je k i za mladino ter nje m ra'ni b'toj. in drl je. komur so interesi nor -d i sveti. ta ne more 'n ne sme preko te'1 dejstev N«ai se vendar /e začne raizmis ati o tem prevažnim vprašanju in nai vse d lo ne obstoj le v tolažbah, da bodo nast vitve »prihodnji -'•"sec«. kar se nam iz dneva v d:n servi-ra. Nihče n ma in noče imeti razumevanja za naše težnje, čeprav je n-iši za iteva ici b-orba pravična in bolj življenjska kakor katerakoli in kdajkoli. Moč je v na-s samih. zainteresirati moramo k tej akciji vse tiste, ki o tem odločajo in tudi tiste, ki 'majo od te odl-rvčittve korist. Sami moramo za-5et; reševati svoja življenjska vprašanja. Ostanimo trdni kljub ponižanju m rokavici, ki se nem meče v obraz! Z voljo, z zaupanjem v bodočnost ter s spontanim in solidarnim nastopom "tudi uspeh ne mo* re in ne sme izostati! Brezposeln učiteljski abiturient. Gimnazija v Murski Soboti popolna Pod tem naslovom prinaša »Slov. dom« z dne 20. oktobra 1936. vest, v kateri med drugim beremo: »Akcija za popolno gimnazijo, ki so jo zasnovali zlasti akademiki iz Slovenske Krajine, je obrodila sad pod današnjo vlado, kajti iz Belgrada je prišlo zagotovilo od prosvetnega ministra, da bo v novem proračunu predlagal postopno izpopolnjevanje gimnazije v Murski Soboti. Minister dr. Miha Krek je namreč od prosvetnega ministra prejel sledečo brzojavko: „Sporazum-no s predsednikom vlade dr. Milanom Sto-jadinovičem Vas obveščam, da bom predlagal postopno otvoritev višje gimnazije v Murski Soboti*4.« Ob tej priliki želimo zaradi jasnosti navesti nekaj dejstev, ki naj javnost opozorijo na to žal še vedno nerei-eno vprašanje. Poudarjamo, da nas pri tem ne vodijo ni-kaki politični motivi. 1.) Dokumenti pri"ajo, da zahteva po popolni državni gimnaziji v Soboti ni le zahteva Slovenske Krajine, ampak je ostala tudi po vstopu slovenskih ministrov v sedanjo vlado zahteva vsega slovenskega naroda' 3.) »Slov. dom« pristavlja k zgornji vesti še to-le pripombo: »Slovenska Krajina je uverjena da je to zagotovilo že temelj popolni gimnaziji in ga pozdravlja z veseljem in hvaležnostjo.« V odgovoru na »Jutrovo« beležko, ki pravi, »da bi s'ovensko javnost bolj veselilo, ako bi mogel »Slovenski dom« sporočiti še sklep o vzpostavitvi popolne gimnazije v Prekmurju.« pa »Slov. dom« z dne 12. t. m. še izrecno ponavlja: » . . da bo gimnazija v Murski Soboti postala popolna. kakor razume obljubo prosvetnega ministra prekmursko ljudstvo.« Kaj naj vendar to pomeni? Prvič: Ali »Slov. dom« ne razume obljube prosvetnega ministra tako kakor prekmursko ljudstvo, Drugič: Kako naj razume to obljubo slovenska javnost, ki se je strnjena borila in zahtevala popolno državno gimnazijo in ki jo »Slov. dom« odseka od »prekmurskega ljudstva«, kakor da se nje gimnazija ne bi tikala9 4.) Gimnazija v Soboti je bila že nekajkrat v vrtincu borb med političnimi nasprotniki. Ker pa so merodajni slovenski krogi o nujnosti popolne državne gimnazije v Soboti in o njenem pomenu za Slovenijo prav dobro poučeni, smo prepričani, da zgornja vest ne sme biti volilni šlager. Le kot tako jo moremo pozdraviti. 5.) Ko bo otvorjena popolna državna gimnazija v Soboti, bo zasluga na strani slovenske javnosti. Na strani vseh ostalih pa ie zgolj dolžnost. V Ljubljani. 22. oktobra 1936 K'ub prekmurskih akad mikov Iz akvaristove torbe Približno milijardo let je že preteklo, ko je stvarnik segel v vrečo čudežnega seme-oa, pratvoriva. ter ga posejai v tedai.ja morja na"e oble Vzklilo je življenje, sc razmnožilo razvijalo in izob'ikova'o v vseh veliko rih Paleontologi nam vedo posedati. kako so se v davni davnini razvida gotova bitja dosegla svoi vrhunec in isne' nopolr-f ma 7nmr'a '"a ii*1 me^to >" nil- or ej"a in plodi ej a (viria Tako hihi c ip bo P- 'danes ie meri ljudmi žolta ra .1 gotovo -ajodpornejša na'" dne>'a v Evropi pa 'vorijo najmočnejši, I*'- miljaHc broječi rod Slovani, katerih $tevi'o tPU7ei vn-k ■rsine kuiiozitet« Tako so r zst vili me I ugim tujsko knjigo iv njegove hi-e * "onnec.tieutu V to knjigo je Mark Twain lastnoročno vpisal imeni dveh vlomilcev ki sta ga bila neke noči nenapovedano 06- IS lovilci t USPEH Včeraj je SK Ljubljana na lastnem igrišču brez gola remizirala s Haškom, ki je odnesel dragoceno točko v Zagreb — Tudi Slavija (S) je v Beogradu rešila točko Ljubljana, 25 oktobra Danes sta se odigrali izven sporeda dve ligaški iekmi. Ljubljana in Hašk sta za svoji, /amujeno tekmo izkoristila prosi termin. BSK ,n S'av:ja stu pa se zmenila za majhen predujem na šesto kolo. Obe tekmi sta ostali neodločeni ter v toliko presenečeta. Prav za prav preseneča ljubljanski rezultat, glede sarajevske Slavije se bomo pač morali navaditi, da njenih uspehov ne bomo več po nemarnem imenovali i ako Po teh tekmah se je sarajevska Slavija krepko učvrstila na vrhu tablice. Ljubljana je z nekoliko boljšim kohčnikom potisnila Bask s IV na V mesto, dočim BSKu ni uspelo, da bi dohitel Gradjanskcga Za teh 14 dni do VI. kola je torej stanje naslednje: Slavija (S) Gradjanski BSK Ljubljana Bask Hajduk Jugoslavija Slavija (O) Hašk Concordia 6 4 2 0 16:7 10 5 3 1 1 13:4 7 6 3 1 2 13:6 7 5 2 2 ~1 5:4 6 5 2 2 1 9:9 6 5 2 0 3 7:6 4 5 2 0 3 9:8 4 5 2 0 o 3 6:12 4 5 l 2 2 5:11 4 5 0 0 5 1:17 0 LjuMjaiaa s Hašk OsO ^a lo srečanj« je D-io poi m^aij ~amma-nja kot za xiSK.ii, morda je bilo ^udu ljudi hd. -gnscu, z vsemi zaSLOiijKaiji vreu., in ten m maio: Vreme pia.v prijetno, Se malo sonca, ki je v prvem p^i^u rnotuu ijuo-ljansKo moštvo, sicer se je pa uaio ^.ouro igrati. ^itxa je ostala remcs brez gola. JtiašK je ouuesei eno p^KO v ^agiieb, <_ez --atero je gotovo že bu napravn križ. L.juuijiuifck pa kujizi p^ko manj, ki so jo menua tud; ze biu zaoeiezm kar vnaprej v svoje uooro. Taka sreča v nogomeiu. žoga je oKrogia. V p run en s prejšnjo neaeijo je bila -gra mnogo bolj ra^ourijiva, čeprav je bila ua znatno nižjem nivoju. Pred tednom smo se pač morali div.ti dovršenosti BsKOve nu-šine, ki je delala z vso zanesljivostjo m z vso možno preciznostjo. Sedaj s Haškom pa so se kop.čile z obeh strani napake, ki so sproti kvarile sicer dober vt.s, k. ga je igra mestoma nudila. igralo se je zares. Obe moštvi sta se potrudili do poslednjega diha, da bi le izuili prednost zase, pa ni šlo nikamor. V splošnem je bila Ljubljana že v prvem poičasu terensko v premoči, ki se je potem v teku dobrega dela drugega polčasa stopnjevala do popolnega vladanja na terenu, toda pred golom je Haškov branilsk. par bil neprehoden, poleg tega pa ljubljanski napad nemogoč. Pol ure je za Ljubljano visela zmaga v zraku, vsak trenotek se je pričakovalo odrešenje v obliki zgoditka, pa so šle še tako zrele šanse v nepovratno izgubo V tem sestavu napadalne petorice "?e Ljubljana pač ne bo mogla uveljaviti. Hašk je mnogo poskušal, da bi vrinil Svoj sistem igre. Bilo je nekaj posrečenih potez s kratkimi pasovi po notranjem na- , padalnem triju, pa so se morali Haškovci t vedno znova prepričati, da s to taktiko ne bodo uspeli. Zato so se vedno češče zateka- k igri po krilih in so ondod mnogo iaž- prodirali. Velja zlasti za desno krilo, ki a je Boncelj stalno zanemarjal, dočim je vukanja svoje krilo še dobro držal v šahu. Hašk že davno ni več ona homogena in zglajena enajstorica. kot je bil nekdaj. Ni davno tega, kar je igral po povratku iz Švice prijateljsko tekmo z Ljubljano, od tedaj se je znatno popravil. To kaže zlasti njegov uspeh proti Bsku, dasi bi mogel kazati neuspeh proti sarajevsk Slaviji tudi na obratni razvoj. Ima predvsem zelo solidno obrambo. Vratar sicer ni imel fežke-g'. posla, zato ga tudi ne moremo ceniti, zato sta pa bila oba branilca na višku svoje naloge; v svojem delu lepo harmimra-ta, imata zanesljiv in oster start 5n č'st. dolg odbojen udarec. V krilcih je Illč bil zelo delaven, toda precej oddaljen od svojo nekdanje forme. Stranska krilca nista s šibkimi ljubljanskimi krili vedno uspevala, tako da sta morala branilca vedno na pomoč. V napadu ie b:l najboljši Hitrec, ki je vsaj tehnično še vedno stari Hitrec, neposnemljivi so njegovi dribline? na mr centimetrov. Zelo koristen je bil še Hra-bec. dočim je Kukanja dobro drž->l na levi. Spojki nista prišli do izraza Nastop'l je Hašk v kompletni postavi: žmara; Slivak, Konstantmovič: Pa^evič, Illč. Domačin: Hrubec. Hrovat Hitrec. Po-žeg, Fink. Ljubljana je po Zemliičevem odhodu k vojakom in po Slapar levem povratku v moštvo nastopila v postavi" Logar; Jug, Bertoncelj; Kukanja. Pup-\ Boncelj: Slapar. Makovec Pepček Jož. Janež'Č. Kako je bilo... Začeli so mnogo obetajoče. Prve poteze so bile premišljeno in hitro izvedene, napadi so se kar tako valili v Haškovo polje. Vsak čas je imelo priti do uspeha, toda. . . ni ga hotelo bit.. Vse bolj s je razodevala slabost napadalne vrste, k je v svoji celoti zatajila prav do konca gre. Slaparju je bilo videti dolgo pavziran e, ni obvladal žoge in se vendar spušča v nep • trebne driblinge Makovec je b 1 ves prvi polčas, dasi mu je treba priznat n ži vo-valnost, neokreten in okoren Pej... k i-oa skupaj z Ježem isto napako: še "ako točno po tleh podano žogo morat ivigniti v zrak. da postane v naslednjem hipu plen nasprotnika, ki je boljši v ig-i z glavo Janež":* kot desn'čar na levem krilu ni uspel. V drugem polčasu, ko ie tro ' si:-.t o neprekinjena ofenziva Ljubi r.e p- k" drugo tretjine polčasa, bi b;l mora! n.-p-v' iz tolikih ajajnih pozicij ven'ar nekai z-biti. Ozadje se je skoro v ceLt! -^1'čno r-žalo in potisniio igro v H" '-kov kazenski prostor in ve-dar ie ostal ve- tru^ napadalne petorice jalov. Najboljši *n"ž je b!l v moštvu desni krilec Knkania k: ^e "svojo nalosro izvršil stoodstotno Drž"' ^e svo- . je mesto v obrambi in pametno te korist no zabgal napad z uporabljivimi' ž^a"1. Dober in požrtvovalen ie b:l tudi Pupn 1° v podaianiu ni bil prav zanesli'--' -vM-^^l pa j3 parkrat vso zadevo s"m krenko naprej. Bonceli ie bil v k^zensk^m prostoru 1 skrajna opora obrambe čiptn ie obunne s-tuaciie. toda mrnen ie zak^vit -an ^ ie snloh do ni>h n"?1^ ker ip i—m- dosVdno 7?npmir:=l v ip h'i bor T^op"ar ki ie i vse !ri tec- n- TJ"-trečevih preeznih strelih n5 bMn mov, n;lca sta proti sonnu manH •»■a.np«-l-!iv" kot pozneie v drueem po^fsu Tuer io 'e v teku drusrega dela igre še skuni1 1p šp! ( statirat na levo krilo, kier ni bil mkomur v korist. Vse v vsem: moštvo boleha za nemogočo napadalno vrsto, tu bo treba ne- itih sprememb, sicer bomo igrali vedno samo defenzivno ali pa v odprti igri brez nade na cel uspeh. Igra je bila v splošnem fair, kakoi so ve^uo tiašKove igre. Ljubljana He začela s serijo napadov in že v 4. min. ie Pepček na strelu, toda njegova ostra žega se odbija v kot se pai manj pomemonih obojestranskih napadalnih poskusov prvi res energičn. napau zvede potem Lj. v 6. min., toda žmara sigurno pokrije nevarno žogo. Lj. je scaino v rahli terenski piemoči ja do 14. min. ko beleži H. prvi kot in do 15 m., ko so stvori pred Logarjem izredno težka situacija. H. ostane v napadu in lx>gar ima dovolj dela, potem protinapad Lj., k< konča z ostrim Pepčkovim strelom podboj Igra se počasi odpre napad Lj popusti obe moštva sreljata po enkrat s kota, H. je pred golom nevarnejši, toda Logar je buden in zanesljiv. Proti koncu polčasa je H. vedno več v napadu. Logar se Hitrecu po njegovi uspeli soloakciji bravurozno vrže pod noge in reši, do polčasa nobenih sprememb. Po odmoru uprizori Lj. generalni naskok. H. lo sporadično prihaja v nasprotno polovico, pred Haškovim golom so stoodstotne šanse. ali vse gre nekam mimo. ob ovire, nič v mrežo. V 22. min zamenjata Slapar in Janežič mesti, ne da bi se pokazal učinek, le da Janežič pokvari dve situaciji z ofsidoma. medtem so redki Ha-škovi napadi včasih nevarni v 31 min gre blesirani Jug na levo krilo. Jež pa v branilce: s tem je prodornost napada bolj zmanjšana, šanse za zmago Lj. so s tem povsem pa ;le. Proti koncu si H. malo opomore. ostane pa le pri 0:0. Sodil je g. Vasiljevič iz Beograda brezhibno. K Slavifa (S) s BS 2 12 (t it) Beograd. 25 oktobra Na igrišču BSK se ic odigrala danes za nimiva ir naneta prvenstvena nogometna tekma med BSK in sarajevsko Slavijo. Sla vija ki je v izredni formi m do<*eda> še ni bila premagana, se je tudi tokrat i/.kazala l«ra se jc vršila skoraj ves čas na terenu BSK ki jc moral napeti vse sile da je drža' neodločen rezultat 2 2 potem ko je v prvem polčasu Slavija žc vodila z 2:1. ffil SI a na vrlin V podsa'veznih tekmah I. razreda, ki sa v ljubljanskem okrožpi že zaključene, v maribarskens pa tik pred končen sta v vodstvu trboveljski Amater m mariborski železničarji Ljubljanska skupina podsaveznega prven- pa bo tudi v tem tekmovanju zanimivejše! stva je to i edeljo dala tri dokaj presenet- Po petem kolu ni ostal niti en klub na do-Ijive re/ultate. Ilermesu bi bil vsak lit vek sedanjem mestu: prisodil, da bo Olimpu kos, pa ie . vJ' sto-vaio samo za piškav remis. Reka idd v svojih pet sestavnih delov, od kalerl-i je de1 al vsa1; na svojo >cst. Tem lažja e bila naloga Olimpove obrambe. SpH/h so i le rini-,': a. i v zad.ijen asu mnogo po: usti!i v svoji borbenosti ki jih je v asih zelo odlikovala Zdi se, kakor da bi porr 't ali vnaprej na tudirati naei; igre, in ko jim nas pro t ik .:ine a štrctit ihovih -.iMiib: acij. si ne znajo pomaga i V primeri l O orn so pokazan '.aatne tehnil-no r ki jc ->a kai hitro splahnela v nič, i n m- o rese! za"etno tremo in pri- '-> ' a; om Pri egml je e pre--i i roni-o in enostavno pa se e predstavil ko- moč-• • p3 ' er s ka erim so Hermežani imeli t. . . da o se izvili iz njegovega pritiska, ra ' bila sveža in živahna in je v prvih n /t >'oeta'a gladko Hermcsovo zmago Ima a se !e poka : al o. da je Hermesov r--. Vo odio en pred golom in da r •..! i i pripra ja! ega dela za konč- ii cilj i... i/ je os a O impov vratar brez ravega dcia videti pa mu je bila precej-nja nesigur ost. Č':n se je Olimp povzpel do prvih ana lalni:: akcij, je imelo desno rilo dve izred- i iki. pa obe za~ reljalo. V a laljnjem po"e' u je m ra' Mali" v tl. rmesovem golu p.ir' ra' odlo"-no po- r.-vi- a i. Ha je 'e v /,ad ; m hipu re il že g acije. \ nemali meri je prav ic a a u.ga. da je lermes zabeležil vsaj ; o piko V drugem polčasu se je vne'a nrava borba za vod-tvo. toda obe obrambi •ta bi:i nrece: previ bi i in nista kai tako dovoli i ugodnih prilik. Sred' pol asa si je lovori sod ik dve očitne nerodnosti; v 26 ni je odžvižgal v položaju, ki b' mu mora a dcd 'i ennistka proti Hermesu, pa se je rna nremisli' in dal out. Takoj zatem e oi!a stična zadeva v Olimpovem kazenskem prostoru, pa je žogo povleke1 daleč ven na ^a/ensko črio. Poslej ie bil Hermes fV <> anaH" in v nrii > si ie nribori' "' •- rei izr°'' Ti'!-1-'. 0'im^ov S ve i''n ■) jar a o 'r zn1 <)• e im~' •!ed iit re .orkit irece '»žav Hržal je dva strela iz neposred"« hliži k nesigur nosti iz prvega polčasa ni bilo nikjer več Proti koncu so začeli Celjani ubirati tak tične strune in so držali rezultat. Sodil je g. Hobacher. •V« i" stre' ra ar v na Amater : Reka 3 : 2 (O s 1) Še dve piki je odneslo simpatično trboveljsko moštvo iz Ljubljane. Tokrat so Trboveljčani šli po svojo žrtev na viško igrišče Občinstva ni bilo mnogo, tako da >o Rečani to neslavno zadevo opravili skoro na skrivaj. Kar pa je bilo ljudi na tekmi, so bili dovolj grlati. Sicer so bili domačini znaten del tekme v premoči in so sploh imeli na igrišču glavno besedo. Toda dali so se ugnati po protiv-nikovi premeteni taktiki, s katero se je I skoro ves čas branil in uprizarjal le od ča sa do časa nagle prodore v nasprotno polovico. Tako je prišlo do tega. da so Rečani po vodstvu v prvem polčasu morali pozneje dovoliti nasprotniku tn zgoditke, dočim so sami le enkrat potresli mrežo. S resnim rezultatom so zgubili tekmo in, seveda. obe točki Ne glede na poraz so bili Rečani, vsaj v polju, g'.tovo boljše mo.-tvo. Še vedno pa iso prišli v formo, ki so jo pokazali za-etkom sezone, dasi so tc je treba tudi priznati dali boljlo partijo kot minulo nedeljo proti Slovanu. Napad je še vedno izdatno slab kar prihaja bržčas odtod, ker je Erman v zadnjih časih zelo komoden. Sladka pa izven forme Nekoliko se truii Cankar v zvezi, vendar do prave homogenosti ak kvintet ob takih pogojih ne more priti. Napad si je res izdelal par lepih prilik, kaj pa vse pomaga, ko ni nikjer odločne poslednje poteze. Počasna in flegmatična igra srednjega krilca ni bila niti napadu niti obrambi v korist, dober je bil v srednji vrsti le levi krilec. Obramba je bila v svojem delu ves čas zelo nesigurna Trboveljčani so se zopet pokazali kot borbeno mo. tvo z dobrim startom. Napad so imeli ves prvi polčas sicer popolnoma v razvalinah, iz katerih je bil viclen le res dobri SajOvic v sredini, teda v drugem polčasu se je ta del moštva odločno popravil, po levv.m krilu so speljali precej nevarnih napadalnih akcij, a Sajovic v sredini je bil na dobrem strelu; sam je dal dva gola. Halfi so ves čas igrali samo defenzivno, le proti ko cu igre so se spustili tudi v pomoč svojem- napadu in od tedaj se je Amater povzpel do promoči v polju. Obramba je bila v celoti še dokaj zanesljiva, zelo dober levi branilec Šuštar, ki se odlikuje tudi po nevarnih prostih strelih; prvi gol za Amaterja je zabil on iz direktnega udarca V vodsitvo so prišli Rečani zadnjo sekundo prvega polčasa iz kota, ki ga je Jež zabil naravnost v mrežo. V prvi minuti po odmoru je Šu.tar s kazenske črte poslal prosti strel v mrežo. Vodstvo za Amater je četrt ure pozneje dosegel Sajovic, po preteku še nadaljnje četrt ure je isti Sajovic pretvoril idealen predložek z levega krila, in s tem ie bila tekma v glavnem že odloče-ia Sicer X) Re"ar>i že po par minutah po "la Varju iz gneče znižali na 3.2, vendar jc lila njihova stvar že brezupna, ker je med -em prešel Amater v ofenzivo in imel ce1' prilike da bi zvišal rezultat Sodil ie g Pečar dobro i" objektivno 1 Kupujte domače blago! Na vsak milimeter mora biti tukaj točno. Tehni-čar Vam lahko pove,-rr»-liko pomaga vzorna raz-svjetljava pri takem delu. farfortlccriodtlc fri žarnici KITKA V DVOJNI VIJAČKiCI Slovan : Korotan 2:1 (1:1) Kranj, 25. oktobra. V nadaljevanju tekmovanja za podsavez-no prvenstvo jc danes gostoval ljubljanski Slovan proti kranjskemu Korotana. Priredil je kranjskim športnikom nepričakovano presenečenje s tem. da jc doma-c moštvo tesno porazil. V vseskozi fair igri je Lil v prvem polčasu Korotan sicer v premoči, ni pa utegnil tega izraziti v številki. V tem delu igre je imel mnogo dela Slovanov vratar Gašpcršič, ki je držal tudi najtežje žoge. V vodstvo je prišel Korotan po Kaljdžiču, ki je centcr z desnega krila iz gneče potisnil preko črte. Iz podobne situacije je prišel Slovan do izenačenja: centerpas desnega krila je pred Korotanoviin golom povzročil zrnedo, iz ka-tcie ss je na mah žoga znašla v mreži. V zrčetku drugega polčasa je Slovan zelo pritisnil. V 10. min. diktira sodnik zaradi nastreljane roke problematično eaiajstko, ki j i Doberlet sigurno pretvori. Odslej se Sle van poslužuje obrambne taktike, deloma zavlačuje igro in drži rezultat. To sc mu posreči do konca igre. V Korotanovem moštvu se je izkazal Unterreitcr, omeniti jc šc levega krilca Sagadina, Slovan pa je imel najboljši moči v vratarju in v napadalcu Doberletu. Sodil jc g. Kušar prcccj nezanesljivo. V .Viarib^m sta se danes višiili kar dve prvenstveni nogemeini tekmi, in sicer na raznih igriščih. Železničarji in CSK sta odigrala svojo tekmo na igrišču Železničarja, dočim sta Maribor in Celje merila svoje moči na Rapidovem igrišču. Na obeh tekmah se ie zbralo le po 400 eledelcev. Železničar : ČSK 2 s 1 (1 s 1) Ta tekma je bila v začelnih fazah precej raztrgana in medk,, pozneje pa je bila povsem odprta in je zelo pridobila na živahnosti. Proti koncu prvega polčasa je bilo opaziti lepe kombinacije, artise-lne prenose in živahne napadalne in obrambne akcije. Pred vrati je bilo na obeh straneh nekaj zrelih situacij, od katerih pa sta oba napada izkoristila le po eno. V drugem polčasu je igra postala ostrejša, tako da je moral sodnik večkrat posredovati ter izključiti na obeh straneh po enega igralca, obenem pa prisoditi enajstmetrovko. ki pa so jo domači zastri.dli. Zmagonosni gol je bil 10 min- pred koncem iz zrele pozicije po Bačniku. Železničar je danes nastopil v (nekoliko spremenjeni pos'avi, ki pa ni zaigrala boljše od enajstorice, ki je igrala preteklo nedeljo proti Mariboru. Dobra je bila ožja obramba in deloma tudi krilska vrsta, dočim je napadu manjkalo od očnosti pred nasprotnim golom. Moštvo pa je v ostalem zaigralo z velikim el nom rn požrtvovalnostjo, zaradi česar je posebno v drugem polčasu popolnoma prevladovalo na polju. Gostje so imeli močrno zaslombo v ožji obrambi, ki je opravila najtrši de' posla. Krilci so po dobrem uvodu precej popustili. Napad ni bil homogen in mu je 'lasti primanjkovalo dobrega strclca. Tekmo je sodil g. Mrdjen iz Ljubljane v splošnem dobro in objektivno. V pred t krni je rezerva Železničarja imagala nad Slavijo s Pobrežj.i s 4:1. Maribor : Celje 2 s 1 (1 s O) Celjani, ki so danes v letošnji jesenski sezoni drugič nastopili v Mariboru, so tekmo izgubili šele po trdem boju. Tekma je bila izrazita berba za točke ter je bila ves C3'S zeilo napeta. Zmagalo je moštvo, ki je imelo boljše stre'ce. V prvem polčasu je bilo domače moštvo v rahli premoči. po odmoru so pa dominirali Celjani. Zmaga Maribora jc kaza'a bili mnogo višja, ker so domači do 12. min. drugega polčasa vodili že z 2:0. Vsa prizadevanja in napori gostov, da bi zmanjšali razliko so se izjalovili, dokler se Celjanom ni posrečilo iz enajstmetrovke zabiti častni gol. Najboljše moči sta imela oba nasprotnika v ožji obrambi, pri tem pa so imeli domači majhen plus v k ril ski vrsti. Domači napad je imel v Milošu na desnem krilu. Celjani pa v Pfeiferju na levem kr lu svoje naiboljše moči. Sodil jc g. Nemec, ki je s svojimi odločitvami oškodoval obe stranki, v sp osnem pa je bil objektiven. V predtekmi je rezerva Raipida porazila v prijateljski tekmi rezervo Maribora s 6:2 (3:1). Rapid : Atletiki b S O (3 S 0) Dirka na grad Ljubljana, 25. oktobra. Krasna jesenska nedelja je bila kakor nalašč ustvarjena za motociklistično dirko na Grad, ki jo priredil danes popoldne Hermes. v spomin na lanski prvi dirki tragično preminulega dirkača Staneta Scuniga. Za prireditev je med občinstvom vladalo izredno zanimanje. Goste trume gledalcev eo na vsej progi tvorile gost špalir, na bregovih grajske planote pa je bila gneča skoraj življenjsko nevarna. Občinstvo je bilo zelo nedisciplinirano in zlasti otroci so ves čas silili na cesto, vendar je bila policijska straža dovolj močna, da je vzdrževala red. Dirki je prav gotovo prisostvovalo okoli 5000 gledalcev, med njimi nad polovico zastonjkarjev. Med gledalci je bil tudi ban g. dr. Natlačen, pokrovitelj prireditve, ki je daroval klubu kot trajno prehodno darilo krasen zlat pokal, tako zvani >Seu-nigov memorial«. Pokale so darovale tudi razne tvrdke. in sicer Jax za najboljšega dirkača na motorju znamke »Diamant*, Julij Klein pa lepo stekleno vazo z enako gravuro za najboljšega Hermežana itd. Sodelovalo je ekoTaj 20 dirkačev Hermesa in Ilirije, ki so dirkali vsak po dvakrat v svoji kategoriji. Najboljši vtis jo zapustil Breznik, ki je vozil ovinke z občudovanja vredno tehniko in drznostjo. Dirka sc jo pričela s polurno zamudo ob 14.30 in je trajala dve uri in pol. Tehnični rezultati so bili: 175 ccm turni: 1. Vidmar Stane (Hermes) na Herkulesu 1:40, 2. Kavčič (Hermes) Sachs 1:44.2, 3. Koritnik (Hermes) Diamant 1:45.8 250 ccm turni: 1. Stariha (Hermes) 1:12.2, 2. Vidmar (Hermes) 1:12.4, 3. Pav-čič (Hermes) 1:15.2. 250 ccm športni: Breznik (Autoklub) DKW 0:45.1 (najboljši čas dneva), 2. Hri-bernik Karel (Hermes) 1:07.1, 3. Omota (Hermes) NSU 1:12 350 ccm turni: 1. Kavčič (Hermes) 1:09.4, 2. Korošec (Hermes) 1:14.4 350 ectn športni: 1. Šiška (MK Ilirija) AJS 0:56.3 500 ccm turni: 1. GraSič (Ilirija) 1:08 8, 2. Hribernik Friderik (Hermes) 1:09.4 500 ccm športni: 1. Polak Franc (Hermes) BSA 0:56.1, 2. Sušnik (Hermes) Rudge 0:57.4, 3. Poljšak (Hermes) Ariel 0:58.4. 750 ccm turni: Schweitzer (Hermes) Ardie 1:07.6 1000 ccm športni: Luckman (Ilirija) Tn-dian 0:56, 2. Zaje (Hermes) Indian 1:00.4. Občni zbor olimpijskega odbora. V Zagrebu jc bil v soboto občni zbor JOO, na katerem so bila soglasno sprejeta poročila glavnega tajnika Dobrina in blagajnika prof. Jankoviča. Stara uprava je dobila raz-rcšnico z zahvalo. V novi odbor, ki bo vodil priprave za XII. olimpijado v Tokiju, so bili izvoljeni večinoma stari člani tega odbora z dr. Stevanom Hadžijem na čelu. Tretje podpredsedniško mesto zavzema dr. Ciril Pavlin iz Ljubljane. .i^Mif. T vr. -'- ~ - ' ■ 1 v,- Brez posebnega obvestila. Zapustil nas je za oče in tast, gospod 'nbri in skrbni soprog, oče, stari MIJO ŽAGARf nadučitelj v pokoju« Pogreb dragega očeta se bo vršil v torek, dne 27. t m. ob 4. uri popoldne na pokopališče v Brežicah. Brežice ob Savi, Kočevje, Ljubljana, Bohinjska Bistrica, dne 25. oktobra 1936. FRANJA. soproga; BOGOSLAV, MARICA, OTOKAR, BOGDAN, MILAN, otroci; ZLATA tn ALOJZIJA, snahi; MILENKA in MILANČEK, vnuka. Ponedeljek, 26. X. 193». TEDEN DNI FILMA Vsi poznamo ta obraz: Wallaee Beery! — Ni lep, toda junaški. Tak je v svojem novem filmu »Gareia«. Nova vsebina Občinstvo se je po vsem svetu naveličalo kiča in plehkih operet, s kakršnimi nas že vsa leta od prieetka zvočnega filma zalaga zlasti nemška filmska industrija. Is Amerike poročajo, da so pisci libretov za filme in producenti v Hollywooclu prišli na posebno idejo, kako naj odslej iščejo snovi za dobre umetniške filme. Res je. da se tudi v Ameriki producira mnogo kiča za široke mase, toda število umetnin vsako leto relativno daleč prekaša razmerje v Evropi. MPPDA se imenuje vrhovna organizacija ameriške filmske industrije, ki je pravkar objavila statistiko, po kateri kasirajo ameriški kinematografi samo tedaj vstopnino od 36 milijonov Američanov, če jim nudijo res dobre filme. Teh 36 milijonov tvorijo nameščenci, učitelji, dijaki in drugi ki zahajajo po statistiki manj kakor enkrat na mesec v kino. To je na pogled precej abnormalno v deželi, ki je tako velika, kakor vsa Evropa in kjer imajo samo v enem mestu, v New Yorku. stalno gledališče. Tn česa si želijo ti redki obiskovalci kinematografov? Klasičnih, literarnih, zgodovinsko ~ ali kulturno zanimivih problemov. ne pa solzavega ljubljenja in bedastih potegavščin, ne divjaškega krohotasja in fe4 ofrakanih tepcev, še manj pa takih komikov in dovtipov ,pii katerih se moraš s kurjim peresom ščegetati pod aosom. Statistika tega podjetja navaja 18 knjig, ki so najslavnejše v svetovni literaturi. Od teh jih je 16 že služilo za film. Pivo na tem seznamu je Sveto pismo, knjiga vseh knjig, katere so od Gutenbergovih časov dalje natiskali nič manj kakor 675 milijonov izvodov. Po svetem pismu je bila ustvarjena že cela vrsta filmov, da imenujemo samo poglavitne: »Deset zapovedi«, »Kralj kraljev«, »Noetova barka«, in »Gol-gota«. Svetemu pismu sledi Shakespeare, ki doživlja letos vstajenje v filmu. Njegova ljubka komedija Kar hočete« bo izno-va ponesla po vsem svetu moč njegove čudovite poezije. Pa tudi pripovedniki in klasiki. ki so še nedavno izšli, so namenjeni tem 36 milijonom sovražnikov filma. Pred kratkim so iznova posneli film »Trije mušketirji« po Dumasjevem romanu in tako bodo njegovi nesmrtni junaki v filmu naposled tudi izpregovorili. Prvič v zgodovini filma bodo posneli tudi — pesem. Ena izmed ameriških filmskih družb filma namreč znano junaško pesem Rudvarda Kiplinga »Gungha Din«, ki popisuje usodo dečka, ki je angleškim regi- mentom v Indiji prinašal vodo. To pesem zna skoraj vsak angleško govoreč otrok na pamet. Razen tega p: de do veljave tudi angleška romantika v filmu >Ivanhoe«, prirejenem po svetovno znanem Scottovem romanu, ki ga imamo pri nas v Levstikovem prevodu. Eno najpomembnejših filmskih del pa bo letos nova inscenacija »Marije Stuart«, v kateri bo igrala glavno vlogo Katarina Hcpbumova. Z dovoljenjem ameriškega prosvetnega ministrstva je poslala filmska družba vsem ameriškim učiteljem in učiteljicam posebno knjižico, ki popisuje zgodovino škotske kraljice in je opremljena s slikami iz tega filma. Tako znajo ameriške filmske družbe vpreči vse sloje v svojo reklamo. Na eni strani bodo s to knjižico dobili učenci zanimivo zgodovinsko delo. na drugi strani pa jih bodo z njeno pomočjo pridobili, da si bodo ta film ogledali. Filmski naslovi Statistika je moderna znanost in nič ni več obvarovanega pred njo. Naimanj seveda filmska indusbr-ja. Tako se ie v Berlinu našel statistik, ki je preštudiral 17.000 filmskih naslovov in pri tein uvidel. da se dnjo tisoči od teh Sestavki z nekaterimi besedami, ki se venomer ponavljajo- Tole so besede, ki jih za povrstjo nahajamo v raznih naslovih filmov: pustolovščina, doživljaj, noč, žena, ljubezen, igra. hrepenenje, škandal, s-vet. kralj aH car, dekle ali devojka, madme, milijon, skrivnost, srce. pesem, melodija... I/med mest pa so najpogostejša; Pariz, Dunaj. Budimpešta. Benetke, Ne\vyork, Monte Carlo in Ix>ndon. Produkcija USe Glavna nemška produkcijska tvrdka Ufa je za letošnjo sezono pripravila 27 velikih zabavnih filmov, od tega: 15 lastnih in 12 po naročilu drugih podjetij. Nadalje je pripravila 30 kratkih filmov. 30 kulturnih filmov, a ▼ teku leta ho steblo 52 Ufinib žurnalov. Med zabavnimi fiimi je kajpa najbolj zastopana opereta in smo jih nekaj že videli v Ljubljani. Idealen filmski Junak V London je nedavno prišel sloveč filmski mož, ki išče idealnega filmskega junaka. Mož se'piše V."il|iam TvOer in je režiser novega filma »Dod^orih . v katerem igra Mar>' Avtorjeva g"Wer razlagal novinarjem. ki čo ga morali poslušati, da ?i idealnega filmskega junaka predstavlja takole: Glavo naj inva kakor Clark Gable, u«-ta kakor Garry Coopcr. roke kakor Leslic Ho-vvard, glas Herberta ManshaUa. osebnost Ko-berta Tavlorja, |»o postavi mora biti kakor Joel Mc. Crea, ž vahen pa nai bi bil kakor Edvard Arnold. Novinarji so vprašali domiselnega režiserja. če je prinesel s seboj v Evropo tudi »lahterno:. s katero bo takšnega junaka poiskal pri belem dnevu. — Ne. ie rekel Tyller, — kakor pov«od v življenju. *e bo treba tudi tu sprijazniti s kompromisom! Barvni film na pohodu Poleg 14 velikih barvnih filmov, ki jih bodo letos izgotovili v Hollyvodu, o te ega program ameriške filmske industrije za bližnjo bodočnost nič manj kakor 110 kratkih filmov v barvah. Producenti filmskega materiala zatrjujejo, da danes tudi že polovica amaterjev kupuje samo tak ma-terijal, s katerim se ustvarjajo kolorirani filmi. To je seveda mogoče samo v deželi dolarja. Paramountov film v prirodnih barvali »Divje dekle« je sijajno uspel in podjetje je takoj nato sklenilo ustvariti, še nekaj takih filmov. Prvi bo -.Safari« s Car:;lo Lombandovo iz Adolfom Menjoujem, dogaja se v Afriki. Drugi pa bodo »Gusarji« z Garyjem Oooperjem v glavni vlogi. žena v sodobnem svetu ženske v policijski službi \Villy Birgel ni novo ime. Pač pa je nov njegov film »Poslednji akord«, v katere m igra generalnega glasbenega direktorja Garvenberga. Z njim se uveljavlja nova madžarska moč Marija Tasnady Skoro po vseh kulturnih državah je že protirlo spoznanje, kako potrebno je, da se tudi ženske zaposlijo vsaj v nekaterih področjih obsežnega delokroga policije. Tu prihajajo v poštev v prvi vrsti oni uradi, kjer imajo opiavka z varnostnimi in ženskimi delikventi. Mislim, da je vsakemu jasno, zakaj zahtevajo ženske ta delokrog zase, a kljub temu marsikje, na pr. pri nas tega nočejo razumeti. Najširši delokrog imajo policistke na Angleškem. Njihovemu zgledu so sledile tudi druge države, povsod v zadovoljstvo in v blagor "skupnosti. Na ženskem kongresu v Dubrovniku je vzbujala posebno pozornost poljska delegatinja, ga. Paleolog Stanislava ki je nastopala na vseh javnih prireditvah •v kroju policijskega komandanta. To mesto zavzema poleg svoje tovarišice Sofijo Polerske, ki je tudi bila v Dubrovniku. Obe sta podali nekaj zanimivih informacij o delovanju ženske policije na Poljskem. Pobudo za ustvaritev poljske ženske policije je dal »Poljski odbor za pobijanje suženjstva otrok in žensk«. Svoje prizadevanje je odbor utemeljeval r. mnenjem, da je ženska narava mnogo bolj ustvarjena za borbo proti socialnemu zlu, zlasti takšne vrste kakor je zloraba žensk in otrok. Korak poljske oblasti, da so sledile zahtevi tega odbora, ustreza mednarodnemu dogovoru o pobijanju trgovine z dekleti, ki ga je podpisala tudi Poljska. Že leta 1925 so odprli na Poljskem poseben tečaj, kjer se je 29 žensk pripravljalo za policijsko službo; 25 udeleženk je bilo prideljeno preiskovalnemu oddelku v Varšavi, ostale štiri pa so bile prideljene enakemu oddelku v Lodzu. Praksa je kmalu pokazala upravičenost ženskih policijskih oddelkov, ki so našli mnogo priznanje pri oblastvih, zlasti ker je bilo tudi ljudsko mnenje takoj na strani žensk. Prihodr njega tečaja, ki je bil leta 1929 se je ude- ležilo že 37 žensk, vse so bile takoj nameščene in delokrog ženskih policijskih name-ščenk se vedno bolj širi. Tudi druga mesta Poljske so se začela obračati na vrhovno poveljstvo državne policije, naj jim dovoli ženske oddelke. Sledil je &e tretji tečaj in spričo rastoče potrebe po ženskih policistkah so je ustanovil poseben odsek pod vodstvom strokovnjakinje, ki naj prouči delokrog in vobče celokupno vprašanje ženske {»olicije. Na podlagi izsledkov tega proučevanja se jc ustanovila pri državni policiji v Varšavi posebna divizija ženske policije s 158 policijskimi nameščenkami in s posebno upravo, kateri na čelu je še dahneš omenjena g. Stanislava Paleolog. Ženski oddelek se bnvi predvsem s onimi opravki, ki spadajo v socialni delokrog policije v najširšem smislu, prireja poučne tečaje za svoje nameščenke ter skrbi za zboljšanje njihovega stanovskega položaja. Njegovo zanimanje je posvečeno zlasti odpravi prostitucije, zlorabi žensk in otrok po raznih službah ter borbi proti pornografiji in proti javni nemorali. V ta namen so ženske policistko v zveii z vsemi socialnimi ustanovami in društvi in delajo z njimi roko v roki za dosego občekorist-nih smotrov. V današnjih časih brezposelnosti so posebno pogosti primeri, ko je treba zasledovati osebe, ki izrabljajo bedo žensk, ki ostanejo na cesti brez zaslužka. Na drugi strani pa si stavlja ženski oddelek policije kot posebno nalogo, bednim ženskam, ki so na poti v zlo. dejansko pomagati, toda ne s kaznijo in prisilno delavnico, temveč s tem. da jim omogočijo pošteno preživljanje. Prav zato skušajo dobiti stike z vsemi mogočimi ustanovami. Na ta način uboge ženske, ki padejo v roke policije, nhnnjo občutka, da so zašle v neki sovražen svet, ki jim bo vtisnil za vse življenje pečat sramote, temveč imajo blagodejen občutek, da je tu nekdo, ki jim ho- če dobro, ki mu je v resnici pri srcu njihova usoda. Območje ženske policije na Poljskem je bilo razširjeno leta 1935. To leto so dobilo policistke uniformo ter so jim bili poverjeni vsi posli, ki obravnavajo prestopke ma-loletnih olnCo policistk do malo letnih temelji na telile principih: 1. ravnanje mora bili dobrohotno, tako da se otrok počiri kot v družini, katere pozitivni vpliv je doslej pogrešal: 2. v otroku je treba dvigati moralni nivo. io sc prav;. vzbuditi mu je treba spoznanje vrednosti moralnega z.v-ljenja. Tudi zavoljo teh otrok je potrebno, e*m vestno preiskati okoliščino in se boriti proti njim. Zanimivo je tudi kako so na Poljskem organizirane policijske nameščenke. Poleg strokovne organizacije obstoja od 1. 1927 fre posel na organizacija z imenom »Rodzina Policijna«. Članice društva so matere, žene, sestre in hčerke aktivnih policijskih uradnikov in tudi vseh onih, ki so kdaj bili v policijski službi. Organizacija ima svoje podružnice že po vsej državi. Njen smoter je skrb za vdove, sirote in družine policijskih uradnikov in nameščencev. Vsem tem nudi pomoč v primerih bolezni in brezposelnosti. Navadno tiskajo znamke v treh vrstah ti?' a: bakrotisku, knjigctisku in kamno-tisku. Ti osnovni načini tiska imajo seveda vsak še več posebnih tehnik. Predaleč bi prišli, če bi hoteli podrobno razpravljati o vsaki posamezni. Zato naj bodo d.volj samo kratki episi, da bodo imeli zbiralci približen poj:m o njih. IJa',rotisk ali globoki tisk ima svoje ime zaradi tega, ker se slika vreže, vtisne ali vjedka v gladko ploskev. V to poglobljeno sliko se potem s pomočjo barvnega valja vtisne barva. Ker je ostala ploskev gladka, se je barva ne prime, papir se zaradi velikega pritiska stisne k plošči in vzame iz vdolbin barvo, čeprav pri globo--om tisku ne uporabljajo samo bakrenih pl -5, ampak tudi jeklene in cinkove, vendar imenujejo navadno ta način tiska v tiskarstvu p:d skupnim imenom bakrotisk. Dosti je znamk. Dri katerih se na prvi pogled spozna, da sc izdelane v bakrotisku (na pr. avstro-ogrska vojna nošta) vendar pa se ne da ugotoviti, ali je znamka izdelana z bakrenimi ali ieklenimi ploščami. To je pa pri filatelistu postransk -ga pomena, ker mora ločiti samo osnovne načine tiska in so navadno po katalogu vse te vrste znamk, pa naj bedo že z bakrenimi, jeklenimi ali cinkovimi ploščami, označene kot bakrotisk. Ker pri tem načinu papir vselej zmočijo, preden ga daio v tiskarski stroj, da se čim tesneje oprime plošče, je seveda samo ob sebi umevno, da se papir najprej raztegne, po sušenju pa spet skrči. Tako nastanejo razlike v velikosti posameznih znamk, ki znašaj? časih pri pc^ameznih znamkah do 1 mm. Razlika je navadno v tisti smeri papirja, v kateri teko papirnata vlakna. Pri knjigotisku je na tiskalni ploskvi slika vzvišena. To obratno sliko imenujemo kliše. Kliše ie lahko izdelan v tehniki lesoreza, v rastrskem cinku ln na galvano-plastičen način, časih so uporabljali tudi samo ročni stavek, to se pravi posamezne premakljive črke in okraske, iz katerih so potem sestavili znam "o. Tiskaj se znamke na ta način, da se vzvišeni obrisi slike namaže.1 - z barvo in se potem odtisnejo na papirju. V splošnem uporabljajo pri tej vrsti tiska tako imenovani črtni kliše z debelejšimi črtami za .razliko od rastrskega klišeia. Rastrski kliše napravijo na ta način, da prenesejo sliko na kovinsko ploščo s prefl:tcgrafiranjem in jo tam nekako nazkroje r.a brez števila majhnih pik, na katere se potem prime barva. To je isti način, k- kor ga opažamo pri časopisnih sli ah. Ta; - bomo že s prostim očesom opazili, da j5' vsa slika prav za prav samo skupina majhnih pik. Kamnotisk je bR v prvotnem pomenu besede način tiska, ki je bil podoben bakrotisku. Tudi tu je bila slika vdolbena in sicer z iglo, te da ne tako globoko kakor pri bakrotisku. Ta način tiska pa je primeren samo za prav majhne naklade. Za pravi kamnotisk vzamejo navadno samo oljnate odtise z originalnega kamna in jih potem prenesejo na večji kamen, po katerem šele začno znamke tiskati. Tudi slike v bakrotisku in knjigotisku se lahko prenesejo na isti način na kamen. Med tem ko se pri bakretisku navadno vidijo na beli strani vzboJeni obrisi slrke, sta obe strani znamke pri kamnotisku čisto gladki. Razen teh treh načimv uporabljajo pogosto še tele vrste tiska: Bakr0rv svetlotisk, v katerem s? na primer izdelane poslednje bavarske znamke s sliko kralja Ludvvlga. Ta tisk je nekakšen bakrotisk, pri katerem se slika prenese na fotografski način na bakren valj in izjedka. Offset (gumijev tisk), ki so ga prvič uporabili pri nemški znamk, za 1 m t--ko s sliko berlinske p šte. Je posreden način tiska, pri katerem prenesejo slik? navadne s pomočjo fotografiranja na cinko-vo pločevino. V offs?tnem stroju narede potem z nje odtis na gumijasto ploščo in s p močjo te se potem znamke tiskajo na papir. Slepi tisii z izboklinami (Pragedruck) je navadno v zvezi s knjigotiskom. Tu izdelujejo marke na dva načina. Časih gresta skozi stroj za knjigotisk dve plošči, od katerih naredi ena tisk v barvi, druga pa vtisne izbokk) sliko na alepo, to se pravi brez barve, ali pa uporabijo za slepi tisk ali dve plošči, od katerih vtisne ena izbokline, druga pa vbokline. Trtji način tega tiska je desti bolj zamuden Tu je barvni del znamke že natiskan na | ozkih pasovih, ki jih ie treba zlepiti, da čt:bimo nekakšen večni trak, ki teče potem skozi stroj Za izbokli tisk. Ce so pasovi površno zlepljeni, se pegosto zgodi, da se obe sliki ne ujemata in da je relief premaknjen. Zgodi se tudi, da peremo v vedi znamke te vrste in da kar naenkrat dobimo namestu ene dve, ker smo p3Č naleteli na znamko, ki je bila tiskana na zlepljenem robu dveh pasov. To a? v glavnem načini mehaničnega tiska. Imamo pa tudi znamke, ki so prav za prav samo žigi iz gumija, lesa ali kovine. Natisnili so pa na cele pole in potem izrezali. Med najbolj znanimi in najbolj redkimi znamkami te vrste so stare romunske. Edinstvene so znamke, izdelane s pisalnim strojem (prve izdaje Britanske Ugande) in znamke, ki so v resnici kopirane fotografije (znamke iz Mafelvinga med bursko vojno). Pri izdelovanju poštnih znamk se zgodi pogosto nehote (zadr.je časo žal navadno hote), da so znamke napačno tiskane. Časih so izdelrie v nepravilni barvi ali pa kako drugače narobe. Te makulature imenujemo navadno pogrošne tiske, kar pa prav za prav niso zim om. S temi pogrešil h; i tiski se uganjajo pogosto velike sleparije, ker prodajajo izkušeni zbiralci začetnikom kakšne malenkostne napake ali rr.v.ličke v barvah, časih celo n-. kenrčen način pobarvane znamke za drag denar, kot pogrešene tiske. V filateliji je treba namreč ostro ločiti prave pogrošne tiske 0 pogrešnem tisku lahko govorimo pri tistih znamkah, pri katerih kaže znamka nekaj drugega, kakor pa je bilo namerava^ no. Ce je tisk pogrešen v barvi, je vsa po- la v nepravilni barvi ali pa. samo ena znamka. V poslednjem primeru je pač zašel en kliše znamke druge vrste v vso polo znamk ene vrste. Tak pogrešni tisk imamo pri nas v prvi tipi portovnih znamk za vse državno ozemlje in sicer pri desetdinarski znamki, kj^r je zašel v polo kliše desetparske por;ovne znamke. Med barvno pogrošno tiske štejemo lahko tudi znamko za dva šilinga iz Liibecka, ki ima sicer številko 2. a napis >Zweieinhalb Sch.« Tu sta slučajno zašla v polo dva taka klišeia. Podobno je tudi s švedsko znamko z-a 20 ore v opečnati barvi, ki ima napis »trfio tfre« (trideset tirov). Pri pretiskih imamo lahko pretisk v napačni barvi aH pa na napačni znamki. Nasprotno pa so obrnjeni pretiski, p: i katerih je bila le vsa pola originalnih znamk vložena z napačne strani, samo različek (Abart). Isto lahko rečenr tudi pri znamkah, ki iz-premene svoj značaj s preluknjanjem. pa je narobe preluknjana (na pr. bavarske znamke za >znico\ Pri znamkah, ki .-o tiskane v d- eh barvah z dvema ploščama dolvmo časih naro!>e natisnjeno osredje (nemška znamka po 5 mark iz leta 1005, I"?A za. 90 centov iz leta 1001 itd.) Pogrošne vodne tiske imamo toP;. kadar jo znamka tiskana na papir z vodnim ':skom. ki rti bil zanjo namenjen. Tipe zrn*-tik nam dajo razlike na - ikiali na natisku pri isti znamki, ki so nastale zaradi popravkov na ploščah ali delnih izpre-memh. (na pr. pri naših poslednjih frankov-nih znamkah s sliko kralja Aleksandra, kjer imamo t i po s podpisom rez ca in brez njega). Pri pretiskih imamo pogosto ra7.1i-ke v tipah črk in legi pretiska (nemška pošta v Kini). Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. - Za tnseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani