Posamezna številka 1 Din, mesečno, če se spre jema list v upravi,naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din - Celoletna naročnina je 90 Din, polletna 25 Din, četrtletnu 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru VONEDECJSKI VENEC Uredništvo. Kopitarjeva ul. št. 6/111 Telefon št 2050 in 29**» — Rokopisi »e ne vračajo Uprava: Kopitarjeva ulica štev. b Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Tele/on štev. 2549 Prvi razgovor med Mussolinijem in MacDonaldom Sporazum mora biti med vsemi Rim, 19. marca. AA. Snočnji razgovori med Mussolinijem in Macdonaldom ter Simonom so trajali preko 20. ure. Vlada je izdala komunike, v katerem pravi, da so Mussolini in oba angleška ministra razpravljali o raznih finančnih vprašanjih hi o mednarodni izmenjavi blaga. Predsednik italijanske vlade je zvečer ob 21 priredil ▼ Beneški palači banket. Povabljenih je bilo 110 oseb izključno samo iz vrst Italijanskih in angleških političnih krogov. Macdonaldova hči je sedela na desni zraven Mussolinija, na njegovi levici in nasproti Macdonaldu je pa sedela lady Gra-ham. Na banketu sta Mussolini in Maedonald napi-la angleškemu in italijanskemu kralju. Davi ob pol 9 si je Maedonald brez spremstva ogledal kapitol in forum. Z njim |e bila samo njegova hči. Ob 11 je predsednik angleške vlade obiskal razstavo fašistične revolucije, kjer sta ga sprejela tajnik fašistične stranke Marinelli in poslanec Al-iieri. — Ob 11.45 je Macdonalda sprejel italijanski kralj ▼ zasebni avdijencL Ob 12.30 se je vršil obed v Kvirinalu. Na kraljevi desnici je sedel Maedonald, na levici pa Mussolini. Na obedu so bili tudi tajnik notranjega ministrstva Rossoni, tajnik zunanjega ministrstva Su-▼ich, šef kabineta zunanjega ministrstva Aloisi, angleškem poslaništvu. Prisostvovali jim bodo tudi državna tajnika Suvich in Aloisi in več visokih osebnosti z angleškega poslaništva. Uradni komunike Obisk pri sv. očetu Rim, 19. marca. tg. Komunike o italijansko-an-gleških razgovorih, ki so trajali včeraj in danes skupaj tri ure, se je glasil: Po obširni in izčrpni izmenjavi misli o splošnem položaju se je pri teh razgovorih proučeval načrt o sporazumu za najvažnejša politična vprašanja, katerega je pripravil šel italijanske vlade, da se doseže sodelovanje Štirih zapadnih velesil v svrho, da se v duhu Kellogo-vega pakta i ns proglasitvijo odrekanja sile zagotovi dolga perijoda miru za Evropo in ves svet. Angleška ministra bosta jutri, v ponedeljek, zapustila Rim, da se vrneta v London in svoje potovanje prekineta v Parizu, kjer bosta imela priliko sestati se s člani francoske vlade. Jutri dopoldne bo MacDonald sprejel najprej italijanske in angleške časnikarje posebej, potem pa zastopnike drugih inozemskih listov, da jim poda dopolnilne izjave. Lahko se domneva, da se bo jutri tudi Mussolini dal izjave zastopnikom listov. MacDonald in Simon sta si danes dopoldne ogle- angleški poslanik, poslaniški svetnik Murrajr, bri- I da,a lnamenitosti mesta in se opoldne udeležila tanski vojaški ataše in mnogo drugih odličnih oseb. | kosi,B na kvirinaiu pri kralju. Za MacDonaldovo Rim, 19. marca. AA. Prvi razgovor med Macdonaldom in Mussolinijem je imel splošen značaj. Oba državnika sta izmenjala v velikih obrisih svoje misli o gospodarski in politični obnovi Evrope. Mussolini je danes dopoldne sprejel francoskega in nemškega poslanika, da bo vedel, v kakšnem duhu naj nadaljuje razgovore z Macdonaldom. Danes dopoldne je obiskal sir Ronald Graham francoskega poslanika Jouvenela v Farneški palači. V tukajšnjih britanskih krogih izjavljajo, da sodelovanje velesil ne pomeni, da bi se vse druge države pustile ob strani. Razgovori med Mussolinijem in angleškima ministroma se bodo nadaljevali danes popoldne na hčer iu za soprogo angleškega poslanika pa je bilo pripravljeno kosilo v vili Este. Ob 14.30 je odšel Mussolini v spremstvu svojega državnega pod-tajnika za zunanje stvari Suvicha - angleško poslaništvo. Ta zadnji razgovor je trajal do štirih. Ob 6 popoldne pa je šel MacDonald k papežu. S tem, da se v uradnem komunikeju !zrečno poroča, da se skuša doseči sporazum po načrtu, ki ga je pripravil Mussolini, katerega glavna vsebina je sodelovanje štirih velesil, ni težko uganiti potek razgovorov. Domneva se, da je Mussolini o tem svojem načrtu poročal francoskemu poslaniku de Jouverelu že na sestanku v soboto dopoldne pred prihodom MacDonalda, tako da prav za prav ni treba, da bi šele MacDonald o tem informiral iran-cosko vlado. Tudi nemška vlada je najbrž že obveščena o vsebini, ker je imel nemški poslanik v zadnjih tednih večkrat dolge razgovore v palači Chigi. Konferenca zastopnikov Mate antante Pariz, 19. marca. AA.O včerajšnjem sestanku v Ženevi med zastopniki držav Male antante prinaša Havas od svojega ženevskega dopisnika to-le poročilo: Zastopniki držav Male antunte, ki so se sestali v Ženevi pod predsedstvom jugoslovanskega zunanjega ministra Jeftiča, so iz-incnjali svoje misli o MacDonnldovem razorožit-venem načrtu. Pri tem so ugotovili, da so države Male antante pripravljene proučiti britanski nnčrt in razpravljati o njem brez vsake pri-stranosti v želji, da prispevajo s svojimi močmi k ugodnemu izidu ženevske razorožitvene konference. Zastopniki držav Male antante z zadovoljstvom ugotavljajo, da MncDonnldov načrt vsebuje nekatera določila francoskega konstruktivnega načrtu, ki so nanj vlade držav Male antante že poprej pristale. Vogašfta zveza med Franciio in Rusi*o? Pnriz, 19. marca. AA. Po vesteh, ki so krožile danes dopoldne, je Francija sklenila Vojaško zvezo s sovjetsko Rusijo. Da se izvrši pogodba v tem smislu, je francoska vlada baje že poslala v Moskvo posebno vojaško odposlanstvo. Predscdniš-tvo vlade to vest formalno dc-mantira in izjavlja, da se, odkar je podpisan pakt o nenapadanju in so imenovani vojaški atašeji, niso vršila med Francijo in sovjetsko Rusijo nobena pogajnnnja in tudi ne razgovori za sklenitev kakšne nove pogodbe. „Gospod doktor!" Če se za »neprisiljenim« nazivom »g. doktor!« skriva naravna želja natakarja ali brivskega pomočnika po 50 stotinkah ali celo po dinarju, nli čudnega. Tudi če mati doktorjeve zaročenke skoro izziva svojo prijateljico, ki je dala svojo zaljubljeno hčerko simpatičnemu šoierju, z neprestanim ponavljanjem: »Veš, on je doktor!«, je to ic vedno tako človeško, da se da opravičiti tudi v teh mi-zernih časih, ko niso doktorji več lako imenitni ljudje kakor nekdaj; saj govorita iz matere ljubezen in ponos do lastne krvi Mislim pa, da tudi vsakega doktor|a bode, kc čuje na primer: »Culi ste doktor (I) Benjamin (!) lpavčevo podoknico- — če je seveda njegovo uho v časih jazza in pokanja hitlerjevskega pendreka še dovzetno za poezijo in za ubranost našega jezika posebej. »Daj, da te objamem od ljubezni vnet, daj, da sabo vzamem rožo vseh deklet...« Da bi mogel oživiti te verze hi jih preliti v boža-jočo melodijo, ki udarja do najnižjih globin človeškega srca, prav doktor Benjamin lpavec? Zakaj ne samo Benjamin lpavec? Pri Francozih pomeni doktor zdravnika. Morda je napačna vzgoja kriva, da je zdravnik zrastel v naši domišljiji kot mož železnih potez in skoro brez srca, morda ludi, ker je njegov pojav nerazdružljiv z boleznijo, morda tudi, ker s svojim orodjem prepogosto sega v skrivnosti človeškega telesa in stopa v boj zoper naravo z umetnimi sredstvu Naslov doktor v resnici pristoja zdravniku. Pri nas niso doktorji samo zdravniki. Vendar tudi pri nas ni izgubil »doktor« svojega prvotnega pomena in s tem naslovom prejme akademik priznanje za učenost, ki si jo je pridobil s pridnim študijem in ki jo je pokazal s svojo znanstveno razpravo. V umetnost gotovo ne sodi. Poet, glasbenik ali kipar se človek rodi, iz prirojene žile črpa zamisli za svoje umotvore, učenjaškega ne najdeš nič na umetniku. Z »doktorjem« pravega umetnika le žalijo. Doktoriranje na debelo je menda nemškega izvora, slovanski duh in slovanski jeziki ne prenašajo z lahkoto »doktorjev« tam, kjer jih ni treba. Dvojno lice Madjarske Kdor Az Esta« in v kateri izraža upanje, da bi bila Madjar-ska brambni val proti vsakršni kugi in proti vsem ekstremnim smerem, je ministrski predsednik Gombos danes izjavil pred domačimi in inozemskimi časnikarji, da vidi v besedah angleškega ministrskega predsednika pristanek na smernice madjarske politike. Čudil se je. da so se v zadnjem času v delu svetovnega tiska objavljale histerične vesti o grozeči svetovni vojni. »Kdor bi poldrugo desetletje po svetovni vojni hotel povzročiti novo vojno, ne ve, kaj je vojna, ne sluti njenih posledic, ali pa je tako brezvesten, da ga je treba pobiti. Mnoga socijalna zla, ki težijo svet, so posledice vojne, zadnja svetovna vojna je povzročila celo vrsto političnih iu socijalnih bolezni. Posledice nove svetovne vojne bi bile še mnogo hujše jn katastrofalnejše ia vsakogar, ki ima še kaj izgubiti. Madjarska živi sedaj v mirni atmosferi, tu vlada absolutni državljanski red, nasprotno pa ni tu nikakršnih izgredov in tudi ne bo nobenih, če tudi na zunaj ohranimo popolno treznost v politični liniji. Naše geslo je mir in ne pustolovščine. Vsakogar svarim, naj se varuje tihotapstva politične kontrebande. Bodočnost Madjarske je treba iskati na polju mirnega produktivnega dela, ne pa ekstremnih smeri. Naj drugi zgubijo trezno razsodnost, mi pa moramo ohraniti svojo treznost in ljubezen do realnosti.« Hajduk : Primorje 3:0 (2:0)--- Pred otvoritvijo nemškega parlamenta * Deutschland, Deutschland iiber alles!« Berlin, 19. marca. Nemški parlament se bo otvoril v torek, dne 21. t. m. z ogromnimi slavnost-mi. Najprej se bo objavil proglas vsemu nemškemu narodu. Na dan otvoritve bo slovesna služba božja za katoliške poslance v katoliški cerkvi ▼ Pots-damu, za protestantovske v protestantovski cerkvi. Tej službi božji bo prisostvoval tudi predsednik republike Hindenburg. Po vsej nemški državi morajo viseti zastave t vsake hiše, šole bodo praznovale. Točno ob 12.45 se bo v vsakem kraju države intonirala himna: »Deutschland, Deutschland iiber alles!« Istočasno imajo zagrmeti topovi po vsej državi, vsak top odda po 21 strelov. Povsod, kjer so garnizije, se vrši mimohod čet. V vseh osnovnih šolah se mora poslušali govor predsednika Hindenburga in kanclerja Hitlerja po radiu. Istotako na srednjih šolah in univerzah, kjer bodo profesorji imeli na dijake primeren slavnostni nagovor o pomenu narodne revolucije. Po službi božji odidejo vsi poslanci s Hinden-Durgom na čelu v četveroredih v garnizonsko cerkev v Potsdamu skozi špalir Reichsvvehra, Sturm-ba-aljonov in Stahlhelma. V cerkvi se bo otvorila svečana seja parlamenta in bosta imela Hindenburg in Hitler govor, za katerima ne bo debate že z ozirom na svečanost kraja. Nato bo Hindenburg stopil k sarkofagoma Friderika Velikega in cesarja Viljema prvega ter bo položil med obema krstama venec. V tem hipu bodo zazvonili zvonovi z vseh katoliških in protestantovskih cerkva Nemčije in tako na kopnem kakor na morju bodo zagrmeli topovi pozdrav. Nato se bo seja nadaljevala ob 5 popoldne v Kroil-operi v Berlinu. Ob 7. uri bo v državni operi svečana predslava »Meistersingerjev« od Riharda ^'agnerja, ki je najnacionalnejši muzikalni genij Nemčije. Nato bo bakljada vseh nacionalnih društev po Berlinu. Lice pruskega deželnega zbora Berlin, 19. marca. AA. Kontrolni urad za volitve ie p.egledal ves material o volitvah v pruski deželni zbor. Zbor bo štel 211 nacionalnih socialistov, 83 socialnih demokratov, 68 centrumašev, 63 komunistov, 43 članov nacionalnega bloka in 8 članov ostalih frakcij. Vodja komunistov ubit Pariz, 19. marca. Tukajšnja komunistična »Hu-manite« trdi, da je bil vodja nemške komunistične stranke Thaelmann v Berlinu v ječi na povelje Hitlerja ubit. Agencija »Havas« prinaša to vest z rezervo. Oster nasiop Anglije proti Rustji London, 19. marca. AA. Vikonl Snovvden je ostro nastopil proti sovjetski Rusiji. Napisal je daljši članek v »Sunday Expressu«, v katerem se bavi z aretacijo britanskih inženjerjev v Moskvi. Snovvden pravi, da sovjetska Rusija očividno išče spora z Veliko Britanijo, da bi tako ukinila plačila svojih trgovinskih dolgov. Toda Rusija, nadaljuje pisec, potrebuje tujih inženjerjev in strojev in bo zato morala prej ali slej izpremeniti svoje stališče. Prekinitev trgovinskih odnošajev med Anglijo in Rusijo bi Rusiji mnogo bolj škodovalo kakor Angliji in zato bi britanska vlada prav storila, da takoj ukine trgovinsko razmerje z Rusijo, če sovjetske dblasti brez odloga ne izpuste britanskih državljanov, ki jih je GPU po nedolžnem obtožila. Razen tega zahteva Snovvden, da britanska vlada prekliče vse privilegije, ki jih imajo sovietski državliani v Veliki Britaniji. Castnihom te ilirt prepovedan V Julijski Benečiji pridno gradijo vojašnice in slične naprave. Tudi vojaške vaje se pogosto vršijo. To zimo so pričeli graditi tretjo obrambno črto okoli Čepovana na Goriškem Novince so vp, klicali bolj zgodaj kakor druga leta. V osrednjih skladiščih pripravljajo nove vojne obleke za uio štvo in častnike, častniki imajo stroge naredbe, Ua se ne smejo oddaljevati z doma, ne hoditi po kavarnah, ne uganjati fli rta ženskam. Ako častnik odide kam po opravkih, mora biti vedno doma kaka oseba, ki naj ve povedati, kam je šel. Vse te in take reči gredo od ust do ust. Seja narodne skupščine Naša trgovina Belgrad, 19. marca. 1. Takoj, ko je bil na si-nočnji seji narodne skupščine sprejet proračun kmetijskega ministrstva, se je začela razprava o proračunu trgovinskega ministrstva. Trgovinski minister dr. Š u m e n k o v i č je podal obširno poro čilo, v katerem se je takoj v začetki, bavil z ekonomsko krizo, ki je zajela tudi našo državo. Potem je govoril o velikem padcu cen, ki so ga občutili posebno agrarni pridelki. Istočasno se je zmanjšal tudi izvoz, ki je padel napram letu 1929 za približno 627o. Naša zunanja trgovina je znašala v letu 1932 5.915,000.000 Din. Padec zunanje trgovine je večji pri uvozu, manjši pii izvozu. Izvoz leta 1932 je znašal 3 005,000.000 Din, uvoz pa 2.860,000.000 Din, torej jc bila bilanca aktivna za 190,000.000 D. Trgovinsko ministrstvo poklanja tudi mnogo pozornosti turizmu, ki je prinesel državi lansko leto 263,310.000 Din. Obisk inozemcev je v zadnjem času zaradi težke gospodarske krize nazadoval. Toda doseženi so turistični sporazumi s Češkoslovaško in Madjarsko. V kratkem pa ho tudi s Poljsko. Dela se tudi na sporazumu z Nemčijo in Avstrijo. Za pospeševanje turizma bo v kratkem predložen v narodni skupščini zakon o ureditvi turizma. Potem je poseglo v razpravo devet govornikov, nakar je bilo poročilo trgovinskega ministrstva sprejeto. Gozdovi in rudniki Na dn.-vni red je prišlo poročilo ministra za gozdove in rudnike, ki ga je podal minister Matica. V prvem poišetju lanskega ieta je padel iz opozarja na veliko važnost državnih rudarskih podjetij, med katerimi ie 15 premogovnikov, 2 železna rudnika in topilnica v Varešu, elektrarna, opekarna in sekcija za globoko vrtanje v Kreki, ter končno rudarska zadruga »Bosna«. Pri vseh teh podjetjih je bilo zaposlenih okoli 25.500 delavcev in okoli 4200 uradniteo , ki so producirali v proračunskem letu 1932-3 1,631.869 ton premoga, 98.371 ton železne rude, 26.562 ton surovega železa in 5402 toni litega železa. Dohodek državnih rudar skih podjetij znaša čistih 62,630.000 Din. Naša socialna politika Za ministrom Matico je govorilo več narodnih poslancev, nakar je bilo ludi to poročilo sprejeto in se je takoj pričela razprava o proračunu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Poročilo je podal minister P u cel j, ki je med drugim izjavil, da je proračun za to ministrstvo predviden z vsoto 206,539.813 Din, ter je od lanskega leta znižan za 15,481.354 Din. V nadaljnjem svojem govoru izvaja minister Pucelj, da se jc radi ekonomske krize povečala brezposelnost. Radi lega je bil ustanovljen fond za podporo brezposelnih delavcev, s pomočjo katerega se bodo lahko ustanavljale razne delavske ustanove, azili, borze dela, narodne kuhinje in delavska stanovanja. Skupen dohodek pri poslovanju borz dela ie znašal do prvega julija 1932 okrog 122 milijonov Din in je bilo od te vsote izdano za podpore nezaposlenih de-lavccv do 1. januarja 1933 okoli 49 milijonov Din, občine pa so dobile posojila 20 milijonov Din. Za azde in socialne ustanove jc bilo jzdano skupaj 15 milijonov Din. Minister prehaja nato na bolniško zavarovanje, ki ;c silno obremenjeno z brezpo selnim delavstvom, kateru izkorišča svoje član voz naših gozdnih izdelkov za 42%. Minister nato stvo. Poleg tega pa dolgujejo delodajalci za delav- sko bolniško zavarovanje okoli 180 milijonov Din. V delavskem zavarovanju sc vrši lclno okoli 1 milijon 200 tisoč ordinacij. Svetovna gospodarska kriza jc močno prlro-dela tudi naše izseljenstvo, ki je prej pošiljalo v domovino okoli eno milijardo Din. Sedaj sc je to skrčilo na 300 milijonov. Amerika, ki je bila do nedavnega glavna naseljenska država, v kateri živi okoli 650.000 naših rojakov, se je na mah pretvorila v izseljensko državo. Tako sedaj prihaja iz Amerike v Evropo trikrat več ljudi (103.295), kakor se jih naseli (35.365). V preteklem letu se je izselilo v Ameriko samo 2454 naših ljudi, v domovino se jih je pa vrnilo 5505. Večina naših izseljencev gre sedaj v Francijo. Tako jc sedaj postal glavni problem emigracijske službe repatriacija. Socialno ministrstvo posveča vso svojo pozornost onim izseljencem, ki so izgubili svoje prihranke v naših bankah. Za ministrom Pucljem je poseglo v razpravo 12 govornikov in ie bilo nato njegovo poročilo ob treh zjutraj sprejeto. Na današnji dopoldanski seji narodne skupščine je bila na dnevnem redu najprej razprava o proračunskem predlogu ministra za tizično vzgojo naroda. To poročilo je podal minister dr. H a n ž e k , ki je govoril o potrebi obstoia tega ministrstva in o delu, ki ga vrši to ministrstvo v sokolskih organizacijah. Minister Hanžek naglaša, da ie letošnji proračun za 43900 Din večji od lanskega. V razpravo sta med drugimi posegla poslanec Koman in N. Dobrovoljac, ki sta očitala bivši SLS in jugoslovanskemu episkopatu, da sta proti Sokolu. Minister dr. Hanžek je nato glede poslanice škofov o Sokolu izjavil, da mora nanjo odgovoriti samo z besedami jezuitskega generala papežu Klemenu XIII: »Sint ut sunt. aut non sin'«, to je: »Sokol kraljevine Jugoslavije mora oslali 'ak, kakršen je, ali ga pa naj ne bo«. Proračun tega ministrstva ie bil nato sprejet. Minister dr. Kramer Takoj nato se je začela razprava o proračunu zunanjega ministrstva. Poročilo jc v odsotnosti zunanjega ministra podal njegov zastopnik minister dr Kramer. Izjavil je, da so izdatki za to ministrstvo znatno znižani in . da bodo radi tega ukinjeni nekateri konzulati. Nato preide dr. Kramer na politično stran svojega ekspozeja ter se ba^i predvsem z revizio-nistično ofenzivo, ki bi hotela uničiti stanje v Evropi, ki je nastalo po mirovinh pogodbah, ter izjavlja, da stojimo z vsemi svojimi močmi na strani onih, ki želijo mir in prijateljstvo med narodi in ki po svojih močeh doprinašajo za ta mir vse žr ve. Vsa revizionistična ofenziva se naslanja na težko-čah razorožitvene konference. Ta revizionistična politika je vsela na piko posebno našo državo. Poleg drugega govori dr. Kramar nato o sestanku predsednika angleške vlade MacDonalda z Mussolinijem ter izjavlja, da upamo, da bo rimski sestanek mnogo doprinesel za pomiritev evropske situacije. Nato spominja na besede našega zunanjega ministra dr. Jeftiča, ki jc nedavno v narodni skupščini i-javil, da je reorganizirana mala antan-ta na vse zadnje tudi resen opomin vsem onim, ki mislijo, da se mir v tem delu Evrope lahko moti brez kazni. Dr. Kramar preide na odnošaje s sv. stolico in pravi, da so sc v zadnjem času pripetili dogodki ki so zmožni privesti korektne odnošaje med sv. stolico in Jugoslavijo v nezaželeno atmosfero. Kraljevska vlada in z njo ves naš narod spoštuje vse vere, kakor tudi katoliško cerkev in želi zarad' tega iskreno dobrih in urejenih odnošajev s sv. stolico in bi rada postavila te odnošaje na zdravo, trajno osnovo konkordata. Kraljevska vlada na tem dela in bo od svoje strani storila vse, da pride čimprej do konkordata. Nadalje je bilo na dnevnem redu poročilo finančnega ministra, ki ga je prečita! minister dr, D j o r d j e v i d. Za slovensko znanost in kulturo 30 let Zgodovinskega in muzejskega društva v Mariboru Muribor, 19. marca. liho 30 letno sistematično delo je danes našlo primerne zadostitve in javnega priznanja; odlikovanje, ki se je danes izročalo, je viden znak lega priznanja obema društvoma za njuno kulturno in znanstveno delo. Vse obeležje, ki se je moglo zagrabiti ob današnji svečani proslavi v praznično prirejeni, okrašeni in razsvetljeni kuzinski dvorani, je izpričalo resničnost trditve, ki jo je bil v svojih čestitkah izrekel rektor ljubljanske univerze dr. Matija Slavič: da se jc namreč tukaj v Mariboru po zaslugah obeh društev in prelata dr. Kovaciea, ki je stal v centru vsega delovanja, ustanovila neka mala »Akademija znanosti in umetnosti«, kar je močno povzdignilo pozicijo mesta Maribora v redu ostalih naših mest. Na proslavo so prihiteli mulodane vsi mariborski kulturni delavci polnoštevilno. potem akademska in bogoslovna mladina, srednješolska mladina z. ravnatelji posameznih srednješolskih zavodov in profesorji, pa tudi odlični zastopniki, ki so povzdignili obeležje pomembne svečanosti. Prišel je pomočnik bana dr. 1 irk-inajer Kot zastopnik drž. oblasti, potem rektor univerze v Ljubljani dr. Matija Sluvi>. zastopnik lavantinskegn vladiko dr. Karli na stolni /lekau dr. Maks \ ruber. podpolkovnik Nikolič kot zastopnik vojaške oblasti, mestni župan Li-l»old, podžupan Golouh. senator dr. Ploj, v po K. minister dr. Jankovič. oba okrajna^ nnčelnika, zastopnik marib. bogoslovnega učilišču dr. <'likala, predstavniku bogoslovnega profesorskega /bora dr. Močnik in dr. Aleksič, potem številni drugi ;astopniki mariborskega javnega in kulturnega življenja. S prisrčnimi uvodnimi besedumi jc pozdravil svečani zbor podpredsednik /godov. društva ravnatelj dr. Josip Tominšek. imenoma odlične zastopnike. Nato jc prevzel besedo in predsedstvo slavnostnega zbora mostni župan dr. Li-pokl. ki jc dul besedo slanostnemu govorniku prof. Bašu. ki je v zlitih in preglednih potezah označil pomen dela Zgodovinskega in Muzejskega društva. V središču proslave pa je biln izročitev odlikovanja jugoslovanske krone 3. reda prezoslužnemu. mnogoletnemu predsedniku prelatu dr. Kovnčiču in delavnemu društvenemu blagajniku g. ravnatelju N. Vrablu, ki jc prejel isto odlikovanje 4. reda. Odlikovanje je obema izročil i»o opisu preštevilnih zaslug obeh odlikovaiicev, zlasti prelata dr. Kovačiča, jhi-močnik bana 0 let izvršili pridni in marljivi dclavci. njim na čelu markantna postava prelata dr. F. Kovačiča. Pognale so iz te aktivno znanstvene sredine pomenljive ustanove in iniciative: Ču-sopi.s zn zgodovino in narodoslovjc, študijska knjižnica, muzej, |X)krajinski arhiv. Dal Bog, da bi šc sledila Galerija slik! Da bi sc to v bodočem delovanju čioiprcje i>osrcčilo organizirati, je naša želj«, ki jo ob V) letnici skupno z najtoplejšimi čestitkami iti voščili izrcKamo Zgodovinskemu in Muzejskemu društvu v Mariboru. Naprej v tej smeli za veliki cilj: za slovensko znanost in slovensko kulturo. Hajduk:Primorje 3:0 (2:0) Split, 19. marca. ž. Za današnjo nogometno prvenstveno tekmo je vladalo v Splitu precejšnje zanimanja in so je zbralo ua igrišču Hajduka _ouo gledalcev, ki so z zanimanjem sledili dokaj ostri, vendar ne surovi igri. Igra je bila vaeskoz fair, le dvakrat je bil faul. % Primorje je nastopilo v postavi: Starec, Svetic, Hassl, Sočan. Slani ič, Pišek II, Jug L. Erinan, Lutl, Franci Uršič. — Hajduk pa: Culič, Milutin, Malo-šič, Marušič, Deškovič, Dvornikovič, Viličtc, Le-meSič. Kragič, Bonačič, Lini. Pričetni udarec je imelo Primorje. Toda Hajduk je takoj ugrabil žogo in jo vodil do gola. Starec je' branil v komer. V četrti minuti predor Kra-giča prinaša Hajduku rezultat 1 :0. Igra je zelo živa. tehnična premoč Hajduka jo očitna. V peti minuti korner proti Primorju ostane neizkoriščen. Slovenci se kmalu zberejo. Velika slovenska kolonija v Splitu in-slovenski vojaki bodrijo ljubljansko moštvo. Leva stran Primorja prodira, loda iijen napad se razbije ob Makovšiču. V deveti minuti prodira zopet Kragič, toda Starec reši V de- seti minuti prenese Primorje borbo na Hajdukovo stran, napad pride do gola. Uršič strelja, toda Cu-1 iS ohrani. Sledijo potem napadi Hajduka. V dvaindvajseti minuti zviša Kragič na 2 :0. Do konca prvega polčasa se Slovenci trudijo, da bi popravili rezultat, toda Hajduk vedno bolj ogroža njihova vrata. V drugem polčasu napada lakoj v začetku Kragič, tako da Starec komaj reši v korner. V tretji minuti težak faul za Miljutina, ki pade, vendar se pa takoj dvigne in nadaljuje igro. Nato ponovno faul na Čulica Sodnik z ostrimi opomini prepreči surovo igro. V dvanajsti minuti Lamešič strelja, toda Starec bravurozno brani. V šestnajsti minuti gneča pred Primorskimi vrati, Kragič strelja. toda Starec drži. Primorje se brani. V dvajseti minuti prodre Kragič in zviša na 3:0. Do konca drugega polčasa je borba samo pred golom Slovencev, ali vratar Starec vse ubrani. Lahko se reče. da jo bil on najboljši mož na polju. V štiriindvajseti minuti kazenski strel proti Primorju, ki gu Lamešič strelja preko gola. S tem jo igra končal«. Sodil jo g. Rosenfeld iz Zagrebu. Trgovski potniki za svoje interese Ljubljana, 19. miarca. V prostorni zgornji dvorani novega Trgovskega duma v Simon Gregorčičevi ulici 6o danes dopoldne zborovali naši trgovski potniki in zastopniki. Zborovanje, ki sc gu ie udeležilo lepo število članov, jc vodil predsednik g. Janko Krek. ki je uvodoma posebej pozdravil predsedniku Merkurja«, e. dr. Fr. Windischerja, tajnika Zbornice zu TOl g. dr. Plcssa. podpred-sedniku društva industrijcev g. Jerasa, tajnika ljubljanskega trgovskega združenja g. šmuca. Predsednik sc je nato opominjal tudi luni umrlih članov, katerih spomin so tovariši počastili stoje. Nato jc predsednik v svojem |x>roeilu (ftšen j'fl1 glavne smernice delovanja društva. We organizacijsko delo društva je osreiloto-v dvoje glavnih suiernicalj: hoj proli inozemskim trgovskim potnikom, ki postajajo vedno liolj vsiljivi ter zJasti v teli hudih časih krize. prav po nepotrebnem odjedajo kruli domačim potnikom, ki jih je toliko brez dela ali pn le slabo zaslužijo; drugič za dosego ugodnosti na državnih železnica h in parobrodih. Toda kljub obojnim upravičenim zahtevam, ki so jih ponovno izrazili vsi člani društva soglasno, žal ni bilo aiogoee doseči nič pozitivnega in trajno vrednega. Zato bo moral biti seveda naš boj v obojnih smereh tudi v bodočem letu nezmanjšan. Tajnik g. llcmic jc prebral obširno tajniško poročilo, ki navaja v glavnem isti pregled dela društvu v podrobnejši obliki. Povedal je, da šteje društvo 10«.) rednih članov in 124 i ista nov-nikov. skupaj torej 238 članov. Članstvo se jc zaradi krize nekoliko skrčilo. V zadevi ugodnosti na državnih prometnih ustanovah je društvo napravilo ponovno dvoje vlog na ministrstvo v Belgrad. Razen tega smo vprašanje načeli tudi pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu. V posebnem pismu sino se obrnili tudi na zadevnega referenta v železniškem ministrstvu, prosili smo dalje tovariško društvo v Belgradu. naj šc ono podreza na rac- rodajnih mestih — žal vse brez uspeha, Edino ljubljansko železniško ravnateljstvo jc s svoje strani poslalo ministrstvu ugoden predlog, ki pn je v Belgradu obtičal nerešen. Pač pa smo letos na priporočilo Zbornicc za TOl dosegli znaten uspeli pri zdravilišču v Rogaški Slatini. Naši člani dobe v tem zdravi-lišču v zdraviliških hotelih od 1. maju do 13. junija ter od 1 .septembra do 30 septembru prehrano in stanovanje za polovično ceno. Delne uspehe smo dosegli tudi glede inozemskih potnikov. Društvo sc jc zanimalo za vsakega inozemskega potnika in trgovskega zastopnika posebej ter smo dosegli pri oblasteh, dn jc bilo devetim tujim potnikom prepove-, dano delovati v naši državi. Glede ostalih tujih potnikov je potrebno postopanje še v teku. Vsekakor pa bo treba spremeniti tozadevne zakonske predpise. Društvo je tudi posredovalo svojim članom službe: razen tega pn smo podpirali potrebne člane v bolezni. Iz poročila dolgoletnega blagajnika g. Al. Grila je razvidno, da jo društvo v lanskem poslovnem letu imelo 1T582 Din čistega dobička, premoženje društva pa znaš« zdaj 73.774 Din. šifrerjev fond znaša 32.970 Din ter jc namenjen za podporo svojcev ob smrti društvenega člana. Vsota 50.000 Din bo ostala zmerom nespremenjena. iz. obresti pa sc bodo krilc podporo. Z« vsak slučaj STiirli društvenega člana dobe njegovi svojci iz tega fonda "000 Din: mora pa bili. doličnik vsaj "*> let član društva. Nato so sledile volitve. Za predsedniku jc bil soglasno izvoljen g. Krek. ki že več let uspešno vodi društvo. Os'«li odborniki so šc: gg. Gril. Kolini. Felber, Kočevar, Novak. Bogataj, Vidmar, llcmic in čeme. Za predsednika razsodišča je bil izvoljen g. LIrek. zn preglednika računov pu gg. Dular in Za.lokur. — Zn upravitelja omenjenega šifrer.jovcga fonda slu biln določena gg. Žilič in Bnbič. Zborovanje naših lovcev i Ljubljana, 19. marca, j Stekleni salon kolodvorske restavracije v Ljub- j fjani so dopoldne napolnili številni lovci iz vse Slo- ! venije. Zastopane so bile vse podružnice Sloven- I skega lovskega društva, razen tega vsi delegati I centralnega odbora in številni drugi lovci. Po dc- | legatih je bilo zastopanih na tej glavni skupščini 3500 slovenskih lovcev. Zborovanje jc vodil predsednik dr. Lovrcn-čič, ki jc najprej predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru in Nj. Vel. kraljici Mariji, ki sta oba navdušena lovca ter sta oba žc bila mnogokrat deležna lovske sreče v slovenskih loviščih. Nato je predsednik pozdravil tudi druge zborovalce, posebej zastopnika banovine g. načelnika dr. Stareta, senatorja dr. Ravniharja kot predstavnika lovske zbornice, polkovnika Novakoviča kot zastopnika Strelske družine v Ljubljani, in druge. V imenu banske uprave je izjavil g. načelnik dr. Stare, da se banovina zaveda važnosti in gospodarskega pomena lovstva, zato mu bo tudi v bodoče nudila vso svojo pomoč. Polkovnik Novakovič sc je v svojem govoru spominjal 25lctnicc, ki jo je SLD obhajalo lani. Naglašal je, da lovci prav tako kakor organizirani strelci vrše vaz;no vlogo pri pogloblicvanju bratskih stikov med vsemi tremi narodi Jugoslavije. Z občudovanjem je nato očrtal vzorno organizacijsko delo SLD ter poudarjal, da so na tem polju Slo-vcnci brez dvoma prvi v državi. Povedal ic obenem. da tudi strelske družine zaznamujejo v Sloveniji viden napredek in narastek ter je organizacija slrelskih družin v Sloveniji žc danes med prvimi v državi. Lovci in strelci bodo gotovo prvi, ki bodo složni in navdušeni branili domovino pred sovražnikom, kadar bo treba. Tajniško poročilo jc občnemu zboru prebral g. dr. Ivan Tavčar. Iz poročila razvidimo, da je v SLD včlanjenih skupaj 4568 lovcev. Samo lani jc pristopilo 194 novih članov k društvu. Med člani je 121 ustanovnikov, dalje je 40 inozemccv, vsi drugi pa so lovci in zapriseženi čuvaji. V najkrajšem času bo ustanovlicna nova podružnica za Dolenjsko v Novem mestu, najbrž pa tudi še posebna podružnica za Belo krajino. Odborovo poslova- nje je razdeljeno na pet odsekov: organizacijski, finančni, lovski skupaj z upravo fonda zelenega križa, redakcijski odsek ier lovsko-pravni referat. Blagajniško poročilo jc podal g. Zupan ter jc bilo z odobravanjem sprejeto. Na predlog pre-gledovalccv računov jc bila odboru izrečena raz-rcšnica. Posebno poročilo jc blagajnik g. Zupan podal tudi za društveno glasilo »Lovec<., ki sc lepo razvija ter ima dovolj hvaležnih čitaleljev. Tudi to poročilo je bilo sprejeto z zadovoljstvom, kakor je sploh zborovanje ves čas potekalo v najlepšem redu in najboljšem tovariškem razpoloženju. Zelena bratovščina nc slove zastonj za najbolj povezano in solidarno, kadar gre za skupne interese. Nato je občni zbor reševal nekatere notranje organizacijske stvari. Članarina ostane neizpreme-njena. prav lako (udi prispevek podružnic. Spremenili se bodo nekateri okoliši podružnic, ustanovile sc bodo šc nove podružnico. O vseh samostojnih predlogih bo seveda sklepal odbor, ki si jc osvojil tudi vse na občnem zboru izrečene koristne nasvete. Pri slučajnostih sc jc razpravljalo o prepovedi odstrela srn, o prepovedi zastrupljevanja lisic. Tudi o teh stvareh bo končno veljavno odločal od-i bor. Občni zbor jc bil opoldan zaključen, Mantuanijev pogreb Ravnateljstvo državnega konaervatorija v Ljub-! ljani pozivlje vse gojenkc in gojence zavoda, da ve j udeleže pogreba blagopokojnega profesorja dr. li-; sipa Mantuanija, ki bo danes ob 15 izpred hiše ži-j losti na Dunajski cesti 17. Zbirališče 10 minut pred začetkom pogrebnih svečanosti pred hišo. — Ravnateljstvo. člane pevskega zbora Glasbene Maticc ljubljanske prosi podpisani odbor, da se polnošlevilno udeleže pogreba blagopokojnega profesorja in pre-zaslužnega Matičnega delavca g. dr. Josipa Mantuanija. Zbirališče zbora pred hišo žalosti na Dn- Ilirija A: Ilirija B 4:4 Ljubljana, 19. marca 1933. Danes ni bilo v Ljubljani nobene važnejše tekme. Edino Ilirija nam je nudila s svojima dvema timoma razmeroma dobro nogometno tekmo, katere se je udeležilo zadovoljivo število gledalcev, zlasti še, če pomislimo, da je bila to interna tekma in pa da ie izredno lepo vreme izvabilo vse Ljubljančane v bližnjo in daljno okolico. Rezultat ne odgovarja povsem poteku igre, kajti A tim (belo-zeleni) so bili močnejši od B tirna (zeleno-beli, v drugi polovici višnjevo-beh), ki ie bil ves čas šibkejši, če izvzamemo začetek prvega polčasa in nekako polovico drugega polčasa. Belo-zeleni so igrali lep kombinacijski nogomet, zlasti napadalni kvintet, ki je bil najboljši del moštva. V drugi polovici, osobito proti koncu je pa A tim pustil vajeti iz rok in vodstvo ie prevzel B tim. Vsekakor sta pa obe enaistorici pokazali, da ima Ilirija precej materijala, iz katerega se bo dalo sestaviti prav dobro moštvo in s katerim bo lahko dosezala lepe rezultate v letošnjih tekmah, katere ima v programu z raznimi domačimi in tujimi moštvi. Igra je bila vseskozi fair in v drugi polovici tudi precej živahna, vendar ni bilo one borbenosti, ki jo vidimo običajno pri prvenstvenih tekmah. — Prijateljska tekma je pač prijateljska, kar jc A tim osobito proti koncu igre pokazal. Sodil ie g. Zupan. JADRAN : PRIMORJE II 3 s 1 (3 : 0). PRIMORJE I s GRAFIKA 6 s 3 (3 : 0). Na primorjanskem igrišču sta se odigrali gorenji tekmi ob maloštevilni udeležbi gledalcev, — Primorje I je stalno napadalo, toda Graiika se jc dobra branila. Če bi imela Grafika nekoliko več sreče, bi bil rezultat zanjo vsekakor ugodnejši. Mariborski šport 1'rveustvo Maribora v cross-coualryju. — Maratonec silefan Grmovšek zmagovalec. Maribor, 19. marca. Športni dogodek današnje nedelje je bila tekma za prvenstvo Maribora v cross-countryju, s katerim se vsako leto obenem otvarja tekmovalna sezona. Letos je vladalo za to prireditev še prav posebno zanimanje, ker se je prvokrat vršila na zaprtem prostoru, dočim je biln prejšnja leta proga izpeljana vedno na prostem. Tekmovanje se jc vršilo na novem igrišču SK Železničarja ob Tržaški cesti, ki je sedaj še v napol dovršenem stanju ter tvori z neizgotovljenim obodom igrašča kakor nalašč primerno progo za crosscountry. Zato je bilo danes na tekmovalnem prostoru tudi mnogo publike, kar je še povečalo vnemo atletov ter stopnjevalo nervozno ozračje. Za tekmovanje sla prijavila moštvi le SSK Maraton in SK Železničar, ki imata v svojih vrstah najboljše dolgoprogaše. Častno darilo SK Železničarja — srobrni pokal — je letos hranil Maratonec Štefan Grmovšek, lanskoletni zmagovalec v tej disciplini, ki je veljal ludi letos za najresuejšega favorita. SK Maraton je prijavil naslednje moštvo: Grmovšek, fitrucl, Soidler, Karlo Sekolcc, Fritz in Verbošt. Moštvo SK Železničarja jo bilo sestavljeno: Podpečan, Straub, Go-vedič, Žnotl in Vertnik. — Proga je merila 7 in pol kilometra ter je bila mestoma zelo težavna z nevarnimi strminami. Posebno jugovzhodni kot igrišča jo delal tekmovalcem občutne preglavice. — Tekma se je vršila v dvanajstih krogih. — Točno ob 11 je startalo 12 atletov. Ze v prvem krogu je izstopil Verbošt, v drugem pa Fritz in Vertnik. Med tem pa se jo razvil na čelu zanimiv boj. Dočim jo v prvem krogu še vodil Govedič, je v drugem krogu prišla na čelu skupina najresnejših kandidatov za prvo mesto: Grmovšek, Podpečan ln Straub. Zlasti slednji je dolgo časa vodil, ker je Grmovšek štedil svoje moči. V zadnjem krogu pn je Grmovšek čilo naskočil ter se odtrgal od obeh svojih konkurentov. Že na polovico kroga Je imel 50 metrov naskoka, ki ga je vzdržal do cilja. Njegova zmaga jo bila burno pozdravljena. Sledil mu je nato Straub in kot tretji Podpečan. Časi so bili sledeči: Germovšek (Mar.) 27.58, Straub (Zel.) "8.4, Podpečan (Ž) 28.8, Herič (Ž) 28.39. Štrucelj (M) 28.52, Govedič (Z) 29.9. Sekolec (M) 29.43, Seidler (M) 30.25, Žnof! (Ž) 34.29. — Kot moštvo so zmagali Železničarji s 15 točkami, na drugem mestu je SSK Maraton z 21 točkami. — Štefan Grmovšek si je z zmago v drugo osvojil prehodni pokal SK Železničarja. Omeniti jc še, da jc organizacija kakor vodstvo tekme brezhibno funkijoniralo. SK Železničar]: SK Hermes 9: 2 (3:1) Na igrišču ISSK Maribora se je danes odigrala prva tekma v tekmovanju železničarskih klubov za pokal prometnega ministra in sicer sta sc srečala SK Hermes iz Ljubljane in mariborski SK Železničar. Naravnost idealno lepa nedelja je omogočila, da se ic tcknia odigrala na suhem terenu. Na moštvih se ie še zelo poznal zimski odmor, tempo igre ni bil preveč oster, le mestoma sta se obe moštvi zdramili. Kljub visoki in zasluženi zmagi, domačini niso mogli povsem zadovoljiti. Podajanje žoge je bilo slabo in nervozno. Videlo se je, da manjka sigurnosti radi česar je trpela skupnost. Pri domačinih so bili vsi deli moštva precej izena-' čeni Doseženi gol! padejo večinoma na račun ] mizernc igre nasprotnikove obrambe. Gostje so I razočarali na vsej čru Moštvo je predvajalo tako nad mladino SK Železničarja v razmerju 2:1 (1:11. Sodil je g. Bergant. Dopoldne sta igrala na igrišču ISSK Maribora SK Svoboda in ISSK Maribor prijateljsko tekmo, ki je končala z majhno senzacijo, ker je Svobodi uspelo zmagati nad .Mariborom z rezultatom 2:1 (2:0). Maribor sicer ni nastopil s kompletnim prvim moStvom, vendar je poraz fatalen, ker je ta tekma veljala kot generalna vaja za mednarodno tekmo z budimpeštanskim Ferencvarošem, ki bo prihodnjo soboto v Mariboru. Sodil je Vesnaver dobro. Pred tekmo sta igrala Mariborova mladina in SK Svoboda. Tekma je končala v razmerju 4:2 za Maribor. Sodil je g. Kopič. Triglav: Korotan 3:1 Na korotanovem igrišču se je danes odigrala nogometna tekma med omenjenima enajstoricama ob zadovoljivi udeležbi publike. Igra je bila vseskozi lepa, mirna in tudi publika se je vedla_ dostojno. V prvem polčasu je bil v premoči vojaški tim, dočim je v drugem polčasu pritisnil Korotan, tako da jc bil več kot polovico tega časa v premoči ter je v tem času tudi zabil častni gol. Potem pa je zopet Triglav prevzel vodstvo, ki ga |e imel vse do konca. Korotan je igral s štirimi rezervami, med temi je bil tudi vratar, ki ima dva gola na vesti. — Sodil je g. Ehrlich zadovoljivo. Zagreb, l'J. marca. ž. Današnja tekma med Gradjanskim in Huškom pred 5000 gledalci, jc končala z rezultatom 2:0 (1 :0) za Gradjanski. Osijek. 19. marcu. ž. Prvenstvena tekma med osiješko Slavijo in bclgrajsko Jugoslavijo je končala j I : 0 v korist Jugoslavije. Belgrad. 19. marca. 1. Prvenstvena tekma BSK proti BASK je končala z' rezultatom 4:3 (1:1) za BASK. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 1.9. marca. Z velikim zadovoljstvom smo sprejeli vsi tako nenadno pa ugodno spremembo vremena: jz sobotnega dežja, mlakuž in blata — nedeljsko soncc, te»7 pel spomladanski dan. V Ljubljano so sc v soboto zvečer s posebnim vlakom pripeljali iz Gradca in Dunaja avstrijski izletniki, skupaj okrog 500, ki bi brez dvoma imeli le malo od Ljubljane, kjer so se zadržavali danes ves dan, čc nc bi nenadoma nastopil tako krasen sončen pomladanski dan. Tako pa so bili izletniki, ki so vrnili februarski obisk naših izletnikov na Dunaj, lahko popolnoma zadovoljni. Z avtobusi so si ogledali mesto in okolico, zvečer pa so sc s posebnim vlakom zopet vrnili v Avstrijo, Ta izlet je organiziral naš »Putnik« v sporazumu 2 avstrijskim potniškim uradom, ki jc v februarju sprejemal in skrbel za naše ljudi na Dunaju, ko so ga tudi obiskali s posebnim vlakom. Ljubljana jc bila danes zaradi avstrijskih izletnikov bolj živa, pestra. Vsepovsod po ulicah smo srcčavali toliko tujih obrazov, da sc je marsikomu zdelo čudno, če ni ravno vedel za ta izlet Dunajčanov v Ljubljano. Izletniki so bili menda prav zadovoljni z Ljubljano. Pohiteli so seveda tudi na vrh nebotičnika, ki gn takega (udi Dunaj nc premore. SIMFONIČEN KONCERT Opozarjamo na nocojšnji koncert simfoničnega orkcslra, ki ga tvorita Orkestralno društvo Glasbene Matice in orkester državnega konservatoriia. Izvajanja so na visoki umetniški stopnji, spored sam pa je prvovrsten: Brahms, Mendelssohn, Dc Falla in Hristič. Opozarjamo, da je izdala Glasbe- _ na Matica skromno programno knjižico, v kateri je radi lažjega razumevanja na kratko pojasnjeno vsako glasbeno delo, ki sc nocoj izvaja. Koncert dirigira skladatelj L. M. Škerjanc, kot pianist-solist nastopi prol. Ivan Noč. Občinstvo vabimo, da v obilnem številu poseti koncert in tako dokumentira svoje zanimanje za razvoj simfonične glasne v Ljubljani. Prodaja vstopnic podnevi v Matični knjigarni, od 19.30 dalje pred unionsko dvorano, ker se začne koncert ločno ob 20. slabo igro. knkor jo ?e dolgo nismo videli. Tehnič- najski cesti 17 malo pred 15. - Odbor'pevskega j in taktično so igral: pod vsako kritiko. Razen z r:> Mali/, ljubljanske. __j {g fffc »jgj^^*-»; Zadruga brivcev v Ljubljani vabi svoje člane, j bila današnja tekma propagandnega znača,a za da se udeleže pogreba pokojnega tovariša Ignaca nogomet, zelo dvomimo. Sodil ie g. Nemec — v Kovače viča, ki bo danes ob 16 i L Zgornje j »plotnem dobro ško 215 na pokonališče pri Sv. Križu. V predtekmi je zmagala mladina SK Rapida pP>x Klara Dreycr iz Diisseldorfu je zmagam v vse-nemški plavalni tekmi "» 900 m. Svoj prejšnji rekord je podrla ui 4.4 sekunde Po aretaciji mons. Valentinčiča v Gorici Spravljajo ga v zvezo z beneškim mešetarjem Resnica o prodaji starin-skega hipa Matere božje Slovence je že poročal, da je bil v Gorici aretiran stolni župnik msgr. Ignacij Valentinčie, ki je zavzemal v goriškem stolnem kapitlju eno najod. ličnejSih mest. Msgr. V&Ientinžič je bil stolni župnik, goriški dekan, apoetolski protonotar, upravitelj premoženja goriške katedrale in podpredsednik cerkvenega sodišča. Aretacija je vzbudila nenavadno pozornost v Gorici, kajti po splošnem preganjanju katoliške duhovščine, ki se je začelo takoj po italijanski okupaciji, in po aretaciji dr. Andreja Kobala. se ni zgodilo, da bi oblastva položila svojo roko na tako visokega cerkvenega dostojanstvenika. Za aretacijo je porabila goriška policija pre. tvezo, ki je tako malenkostna in prozorna, da je v javnosti takoj zbudila domnevo, da se za aretacijo skrivajo »višji interosi goriškega fašizmac. Na goriški škofiji so napovedujejo toliko pričakovane iz-premembe, ki naj bi imele za posledico odhod sedanjega škofijskega upravitelja Sirottija. Goriški policiji je sle očividno za tem, da prav v tem trenutku kompromitira msgra. Valontinčiča in jc radi tega prišla prav vsaka pretveza. Kot upravitelj premoženja goriške stolnice jo msgr. Valcntineič prodal nek starinski kipec Ma. tere božje, da bi prišel do denarja, ki ga rabi za redno poslovanje uprava sama in za nabavo prak Policijska preiskava je dognala, 4« se msgr. Va-Icntineie prodal kip goriškem« zlatarju Le banu m 10.000 lir. Ta je imiil nakup p« nalogu heneean-skega sUrinarja Zenlja, ia sicer je Zeni plačal Le-hauu 13.000 lir. Zeni je potem predal kip, kakor zatrjuje policija, za 10.000 švicarskih frankov v Švico, ne da bi imel za to dovoljenje od kompetentnih oblastev, ki nadzirajo umetnine. V smislu zakona je namreč prepovedano izvoaiti iz Italije umetnine, kakor slike in kipe. Starinar Zeni je kip posnel in baje tudi posnetek prodal. Zeni je bil aretiran 5. marca v Kenetkab in istočasno sta bila aretirana v Gorici msgr. Valcntineič Ignacij in zlatar Lchau Josip, taban sam j« znana osebnost v Gorici, ker dobavlja srebrne in drugo kovinasto cerkveno oprave, kakor kelihe in tudi monštrance goriškim cerkvam. Vsakomur je jasno, da ne more msgr. Valentinčič odgovarjati za to, kar je počel kupec s kipom. Ce je starinar Zeni prodal kip brez dovoljenja kompetentnih oblastev v Švico, je to pač njegova zadeva in on sam odgovarja za to pred zakonom. Msgr. ValentinMČ je izjavil preiskovalnemu sodniku, da je imel posebno dovoljenje od goriškega nadškofa dr. Sedeja, da lahko proda omenjeni kip, kakor tudi neke stare pluvijale, ki niso imeli za goriško stalnico ni kake praktične vrednosti več. Prodaja cerkvenih predmetov je strogo notranja zadeva cerkvenih obla. stev samih in politična oblastva hi se v smislu konkordata nikakor ne smel v njo vmešavali. Poleg vsega je dokazano, da je bil kip prodan kupcu italijanskega državljanstva, to je r notranjost dr- Maribor za Jožefov o tičnejših predmetov. Zadeva je že stara. Nanjo sc j zave in da ,» je šele ta na lastno odgovornost pro-je spomnila goriška policija prav v tem trenutku. | dal v inozemstvo. Slovensko Alojzijevišče popolnoma poitalijančeno Komisar v goriškem Alojzijovišču jc za- j nali. Komi«ar je odgovoril: Saj ravno danes četkoru marca, nenadoma odpustil iz službe zadnje slovensko osebje, nižje služabništvo. Iz. zavoda jc pregnana vsaka slovenska beseda. Za mero nasilja jc značilen sledeči dogodek: Neki oče je prišel v zavod in naznanil komisarju, du vzame dečka iz zavoda, ker so z njim grdo ra\- moraji iti k prefektu po pravkih. mu bom na še to povedal, da hočete vzeti vašega sina iz zavoda. — Pod vtisom te grožnje je oče pristal nn to, da deček še ostane. — Torej prcTekt naj hi kaznoval starše, ki ne zaupajo več svojih otrok fašistični vzgoji. Revizije naše meje noče noben Italijan Pretekli petek je bilo v Starešinski družini Kluba primorskih akademikov v Ljubljani zanimivo predavanje o predmetu ->Antifašističnu emigracija in jugoslovanska narodna manjšina v Italiji*:. Predaval je novinar Drago Šepič iz Zagreba, ki jo imel satn priložnost, razgovarjali se večkrat z nekaterimi predstavniki antifašizma v Parizu. Predavatelj je ugotovil, da se doslej italijanski emigranti oziroma njihove organizacije, službeno niso izrekli o^vprašanju našo narodno manjšine v Italiji, lo se pravi, da niso službeno zavzeli nikakega stališča. Pač pa so nekateri posamezniki v svojem lastnem imenu previdno povedali svoje mnenje. Znani socialist Nenni bi bil pripravljen dovoliti Slovanom v Italiji kulturno svobodo in sploh rav- Dr. Vratovic izpuščen Pretekli četrtek je bil izpuščen iz zaporov dr. V. Vratovič, bivši odvetnik v Trstu, ki jc bil aretiran oktobra 1920 in obsojen pred fašističnim izjemnim sodiščem v Rimu na 10 let ječe. Dr. Vratovič je bil pomiloščen ua podlagi amnestije ob dcsctletnici fašizmu. Obsojen jc bil, ker je nekaterim dijakom delil podpore v imenu dijaškega podpornega društva »Dijaška matica«, čeprav je bilo društvo takrat že razpu-ščeno. Z dr. Vratovičem so bili obsojeni nadalje akademik Kukanja (na 4 leta), hrvatski novinar Antc Iveaa, akademika Žmak in Brada-mante. Razeu Bradaaiantcja, ki je bil obsojen na trinajst let ječe, so bili vsi izipuščcni iz zaporov. Dr. Vratovič se je vrnil v Prst. Slovanski tisk plenijo >Danica<, koledar istrske Mohorjeve družbe, {e bila v Trstu zaplenjena sredi februarja meseca. 5rez navedbe razloga. Oblastva so jela izvajati vedno ostrejšo zaporo proti slovanskim mesečnikom lz Jugoslavije. sGlasnik Srca Jezusovega« zaplenijo navadno kar na pošti, potem ko je stranka potrdila prejem pošiljke, ali pa pošljejo s pismono-šem agente ali carinike, da brž po prejemu iztrgajo paket. Enako se godi »Bogoljubu«. V Trstu imajo nalog pleniti Ljubljanski Zvon, Čas, Ženski Svet in druge revije. Tako se meja vedno bolj hor-metično zapira vsaki slovansko tiskani besedi. Pred imenovanjem goriškega nadškofa S papeškitn odlokom je bila postojnska deka-nija odločena od ljubljanske škofijo in pridružena tržaški. Odlok sc smatra za znak, do bo v kratkem objavljeno imenovanje goriškega nadškofa. Postojna je. bila namreč doslej v cerkvenem pogledu pod goriško upravo, politično pa spada pod tržaško provinco. Maribor, 19. marca. PRAZNIK MLADINE Jožefovo je tradicionalni praznik katoliikc mladine, zlasti dijaške. Tudi letos (a je mariborska katoliška mladina proslavila na svečan io katoliško zavednega dijaštva vreden način. Mariborske dijaške kongregaeijc so priredile v ta namen idejno tridnavnico in sicer je bil četrtkov večer namenjen versko socialnim, petkov večer versko duhovnim, sobotni večer pa versko kulturnim vprašanjem; dijakom kongieganistom so govorili predsednik Slovenskega katoliškega akademičnega starešinstva dr. Andrej G o s a r v četrtek, bogoslovni profesor Stanko C a j n k a r v petek, urednik dr. Franc Vatovcc v soboto. Razen tega je bila včeraj zvečer v Alojzijevi cerkvi cerkvena pobožnost; danes zjutraj so se katoliški starešine, akademiki in dijaki zbrali v isti cerkvi, kjer je najprej zbranim govoril prof. Ivan BogoviC, ki je v globoko zajetih izvajanjih razmotrival pereča duhovna vprašanja sodobnosti. Zatem je sledila sv. maša, ki jo je daroval stolni kanonik in ravnatelj bogoslovnega učilišča dr. Franc Cukala. Med sv. malo so navzoči v velikem Številu pristopili k mizi Gospodovi ia prejeli skupno sv. obhajilo, pevski zbor hogoelovcev pa je krasno odpeval maJne pesmi. Nocoj so dijaki priredili v dvorani na Aleksandrovi 6 svečano akademijo, ki je s svoiim celotnim in pestrim sporedom zelo lepo uspela. Mariborsko katoliško dijaStvo je na te svoje letošnje prireditve lahko ponosno. OBLETNICA ŠKOFOVSKE POSVETITVE lavantinskega nadpastirja dr. Andreja Karlina sc je obhajala danes s cerkveno slovesnostjo v tukajšnji stolnici. Ob 9.30 je imel stolni kanonik Fr. Časi slavnostni ovati zlalo. Zlata zaloga so je po zadnjem izkazu dvignila naenkrat za 300 milijonov in že presega 6 milijard. — Prve dni marca so bili brzojavno vpoklicani rezervisti 7ia-koplovci. Goriški šport. Prejšnjo nedeljo je goriški fašistični tajnik organiziral športno tekmo v teku, katere so sc udeležili športniki z dežele. Zmagal je K. Slokar iz Solkana pri Gorici. Fašistom se. je posrečilo pridobiti nekaj slovenskih fantov za podobne tekme, ker so bile vse slovenske športne in prosvetne organizacije razpuščene. Dr. Delpin, zdravnik in politični tajnik v Vipavi, se je preselil v Gorico. Ljudstvo je z zadovoljstvom pozdravilo njegov odhod, ker je prav dr. Delpin bil kriv hudega političnega iu gospodarskega pritiska, ne samo v Vipavskem trgu, temveč v vsej zgornji Vipavski dolini. Po strašni avtomobilski nesreči pri Razdrtem. V tržaški bolnišnici je umrl Andrej Trošt iz Št. Vida pri Vipavi, ki se je pouesrečil s svojo ženo pri avtomobilski nesreči pri Razdrtem. Njegov voz je zadel neki tovorni avtomobil iz Italije, kateremu so sc pokvarile zavore. Žena je bila na mestu mrtva, Trosta pa so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer je umrl. Teran ne gre. Kraševci pravijo, da bi se dalo živeti, če bi Ic teran mogli prodali po primerni ceni. Toda terana sc je do danes šc malo prodalo in sicer za ceno veliko pod njegovo vrednostjo, po 1.5 do 2 Uri za liter. Čeprav teran slovi kot zdravilno vino, z izrednimi sestavinami, posebno železom in bukejem, in je dobil pred vojno diplomo v Parizu in na Dunaju, ga morajo danes prodajati kot navadno vino. Italijanska vojaška uprava vabi med sc novince — kmečke fante. Obljublja jim precej visoke nagrade. Župnija Vogrsko je bila z dekretom nadškofijskega upravitelja mons. Sirottija defeni-tivno podeljena č. g. Ivanu štolfi, župniku v Breginju. Župnijo jc začasno upravljal župnik Ivan Rejec. »Banca di Credito Popolnre« v Trstu je bila končno sanirana. Od ustanovne glavnico 5 milijonov lir so odpisali 4 milijone petsto tisoč lir, nadalje sita bila podpisano 2 milijona nove glavnice in upniki so črtali nekaj svojih terjatev, vlagatelji pn so pristali na novo ureditev glede povračila vlog. Nov kapital znaša i milijonov lir. Banka bo začela kmalu poslovati. Državni podtajuik Scrpicri je pretekli teden obiskal izsuševalna dela v Istri. Ustavil se je v Buzetu, v Kopru in si jc ogledal izsušeno ozemlje za Labinjem. V Vipolžah jc umrl v slnrosli TO let posestnik Vinccnc jasnič, oce dr. Alojzija Jusniča, Dobrodelna predstava v Rokodelskem domu Društvo rokodelskih |>omočnikov je včeraj na praznik svojega zavetniku sv. Jožefa s svojo 11. predstavo uprizorilo v pomoč brezposelnim priljubljeno ljudsko igro v petih dejanjih :;Mlini pod zemljo«, ki jo je že kot gimnazijec prevedel dr. Gr. Pečjak in so jo prvič igrali tedanji alojzniki. Igra je še vedno privlačna, saj je privabila v Rokodelski dom toliko občinstva, da je docela napolnilo društveno dvorano in z zanimanjem sledilo poteku dejanja. Nič čudnega. Igra je prestavila vse ra dve uri v Rim četrfega stoletja po Kristusu, ko je paganski svet izumiral in skušaj še z zadnjimi močmi in spletkami preprečiti zmagoslavni pob./d krščanstva. To pot je režiral g. M. Puc, ki ie edert najboljših igralrev, kar je zopet pokazal z izrazitim senatorjem Probom. Cestnikov Numida in Me-Iran R. Novaka sta bila prepričevalno resnična, da ju je dosegel le še GostlnČarjov Narzej; drugi so bili pač dobri, samo Italik in Askandij sta bila kot paznika premrtva v besedi in gesli. — Prijetno je presenetila občinstvo nova ureditov odra, kar tudi kaže, kako skuša društvo v vsakem pogledu dvigniti svoje prireditve do vzorne višine. — Pred začetkom igre in med odmori je pokazal svoje delo društveni orkester, ki je mestoma spremljal tudi posamezne scene. — Kakor ob sleherni predstavi v Rokodelskem domu. lako se je videlo tudi ob tej, da rokodelski oder lepo izpolnjuje vrzel, ki je nastala. odkar so se v Ljudskem domu za vedno zaprla vrata Taliji. V nedeljo vprizori rokodelski oder času primerno Calderonovo Skrivnost sv. maše . na kar že zdaj opozarjamo. — Telesno zaprtje, slaba prebava, nenormalni razkroj in gniloba v črevih, prevelika i-inožina kisline v želodčnem soku, nečista koža na obrazu, na hrbtu in prsih, tvori, mnogi katari ustne sluznice izginejo prav kmalu z rabo naravne »Franz-Josei« grenčice. Številni zdravniki in profesorji »Fnmz-Josof« vodo že desetletja pri odraslih in otrocih obeh sjpolov uporabljajo z ugodnim uspehom. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Korošci si pomagajo sami l Neko slovensko društvo na Koroškem ic tia svojem občnem zboru sklenilo, da uvede za svoj najmlajši naraščaj zaseben pouk v slovenščini. Fant-društvenik si je nadel nalogo, da bo v nedeljskih prostih urah poučeval šoloobvezne otroke njihove župnije v slovenski pisavi in slovenskem pitanju. Slovenski sfarši so pozdravili to brezprimerno požrtvovalnost ' največjim veseljem. Slovenci se bodo torej učili Tatvina je internacionalna Orožniki so prišli na sled dobro organizirani tolpi, ki je kradla v goriški okolici. V šmarlnein v Brdib so našli pri čevljarju Andreju Mavrlču pravo zalogo maniifakfurnegfl btafra. jestvin in tildi precej streliva /a avstrijsko puško. Mavrič jc izjavil, da jr shranil blago na podlagi priporočilnega pisma, ki ga je prejel od V) letnega Alojzija Černigoja iz Solkana. Blago s« pripeljali z avtomobilom v Šmartno. V bližini Deskclj na bregu .Soče. pod glavno cesto so našli zapuščen avtomobil, iz katerega so bili odneseni plaviti deli. Preiskava je kmnlu dognala, da je bil to tisti avtomobil, s katerim so tatovi pripeljali blago v Šmartno. Avtomobil sam jo bil ukraden ing. Bosellljn i/. Milana. Manufakturno blago so dobro organizirani tatovi ukradli v -mestecu Mortegliano pri Vidmu. Vrednost blagu znaša 20.000 lir. Pri Mavriču so daliu tudi uašjj več zlatih okraskov. Na goriški policiji se je oglasil gvurdi jan kapucinskega samostana ua Kostanjevici pri Go-rifl. ki je kmalu ugotovil, da so to okraski, ki so bili ukradeni kinu Mnterc božje nn Ko*t»-ujevici. Med ukradenim blagom d«ek. ki je s petjem in občutenim podajanjem vsecn navzočim privabil solze, v oči. Pokazal nam jo globoko rano in trafiko naše mladine. OGENJ V TOMAJU Pred časom ic do tal pogorela hiša posestnika Antona Černeta. Rešil sc jc le gospodar in njegova hči. Ljudje so mnenja, da bo z 8000 lirami zavarovalnine popravil hišo in še dolg plačal. Pred nekaj mcscci so v isti vasi »oglarili«. Ob polnoči pa je izbruhnil požar in uničil kolnico, skedenj, hlev in del stanovanjskega poslopja. »Nesrečni« gospodar Gorup je že z zavarovalnino sezidal novo poslopje. Slikar: »Kaj ne, kakina čudovita podobno: i Vdova obotavljajoče: »Da, da, i-ejster ste . Moj mož sc je očividno precej (premeni!.. ^ Dvanajst načel za rešitev socialnega vprašanja po Kristusa Profesor Janez Ude iz Gradca je bil povabljen ▼ Kdin, kjer je predaval v »Klubu za etična predavanja« o predmetu »Reiitev socialnega vpraša-uja po Kristusu«. V svojem uvodu je predavatelj omenil, kako je kapitalizem ustvaril armado brezpravnih, izkoriščanih, brezdomovinoev in brezposelnih. Socialno vprašanje, to je, kako naj se rešijo tezkoče, ki se pojavljajo v družabnem življenju človeka, je bilo vedno osnovno vprašanje iu vsak človek se mora z njim ukvarjati. Kapitalistični gospodarski sistem je večjemu delu človeštva ugrabil človeka vredno življenje. Profesor Ude je dejal, da se prišteva med tiste, ki s Tomažem Akvinskim trdijo, da dobrega kapitalizma ni. Nato je predavatelj postavil 12 načel za rešitev socialnega vprašanja: 1. Bog je dal ves svet in njegove dobrine vsem ljudem brez razlike mi uporabo. 2. Vsak človek ima razen uporabne pravice naravnopravno tudi lastninsko pravico, toda le v kolikor se pravice drugih ne kršrijo. 3. Pravica do oddeljene lastnine (Sonder. eigentum) obstoji. 4. Človeška lastninska pravica ni neodvisna in samogospodujoča pravica; človek je samo užitkar in svojo lastnino sme uporabljati v božjem smislu. 5. Lastnina in pravica do lastulne se pridobi samo s popolnoma poštenim delom. 6. Vsak človek ima dolžnost in tudi pravico do dela. 7. Stremljenje po lastnem domu in lastni zemlji za družino je naravnopravno utemeljena zahteva. 8. Preobilica, ki si jo je kdo pošteno pridobil, sicer pripada njemu kot posest, vendar je on radi pravičnosti dolžan, da jo porabi za brezposelne. 9. Nikdar se ne smejo proizvajati škodljive in nepotrebne reči. 10. Splošna blaginja ne sme trpeti radi zasebne lastnine. Zasebna korist se mora umakniti pred splošno. Iz tega sledi, da se v določenih razmerah določene dobrine lahko socializirajo. 11. Kdor ugrabi drugemu sad njegovega dela ali pa mu vzame možnost, da bi si lasUio premoženje pridobival, stori nravno slabo delo. 12. Človek si svobodno gradi svoje gospodarstvo. Veleiinančnik ToepHiz likvidiran V zadnji seji upravnega odboru te največje italijanske banke Banca Comnierciale Italiana, je podal ostavko na inesto generalnega direktorja in poslovodečegn upravnega svetniku znani italijanski velefiuunčnik. komendator Jožef Toeplitz, ki je dolgo vrsto let dajal smernice italijanskemu narodnemu gospodarstvu. Toeplitz ostane sicer še nadalje v upravnem odboru Italijanske trgovske banke, ali njegova vloga podpredsednika je jako majhna v primeri z njegovim dosedanjim poslovanjem. Zdi se, da se je izvršil nenadni Toeplitzev odstop na Mus-solinijev pritisk, ki ni hotel pozabiti, da je bil ravno Toeplitz oni mož, ki je jeseni 1911 s tem, da se je izuebil velikih industrijskih udeležb Italijanske trgovske banke, indirektno prisilil rimsko vlado k ustanovitvi poldr/avnega zavixla »Consorzio mobiliare itulianoc. Ta je moral takorekoč preko m>či prevzeti večino industrijskih udeležb Italijanske trgovske banke. »Banca Comnierciale Italiana« se je na ta način od-križala malone vseh industrijskih papirjev, ki so bili zanjo pogubni, in jih naprtila omenjenemu poldržavnemu zavodu, ki je bil postav- Strojnica v steklenem stolpu. V Združenih ameriških državah so zgradili nov tip letala. Pred pilotovo kabino so postavili steklen stolp za strojno puško in strelca. Steklo, s katerim je obdan stolp, je neprobojno in niti svinčenka gu ne prodre Duh mlade italijanske generae je Ijen na noge z državnim denarjem. V isti seji je bila sklenjena redukcija upravnih svetnikov od 26 na II in dalje redukciju dividend od 8 j na 5%. S tem je bil zaključen boj med Miis- ! solinijem in g. Toeplitzem, ki je bil doslej j resnično gospodar italijanskega denarnega trga; kajti Toeplitz je prišel po tej izprememhi ob vso besedo. 400 letnica jrad*šcanshih Hrvatov Hrvatsko kulturno društvo je dalo poziv nu vse Hrvate, ki živijo na Gradiščanskem pod Avstrijo, naj praznujejo 400-letnico prihoda svojih prednikov ua zemljo, kjer sedaj prebi- I va hrvatski narod. Društvo ho priredilo veliko jubilejno romanje v Muria Zeli, kjer se hočejo zahvaliti Bogu in Materi božji, da so ostali vsi Hrvati so danes verui sinovi katoliške matere Cerkve. Romanje bo cerkvenega značaja, fan- j tovska, dekliška in pevska društva se ga bpdo , udeležila korporativno s svojimi zastavami. V jeseni pa se bodo vršile v vsaki vasi, v vsaki j cerkvi in šoli in v vsakem društvu jubilejne I svečanosti, ki jih je cerkvena in šolska oblast | že dovolila. Večje javne proslave vsled gospo- I darske krize ne bodo priredili. Časopis tli Snggiatore« je razpisal anketo , s temi-le vprašanji: Ali je mogoče trditi, da je j nova italijanska generacija v večjem in odlo- j čilnejšem nasprotju s starejšo generacijo, ka- | kor je to bilo v prejšnjih časih? Ali je itali- i janska mlada generacija duhovno tako prebu- j jena, da lahko od nje pričakuje Italija novega poleta? Ali obstojajo znamenja, ki kažejo na poj>olno duhovno obnovo? Značilni so odgovori, ki jih je priobčil rektor katoliške univerze v Milanu p. Avguštin Ge-melli O. F. M. v reviji »Vita e Pcnsiero«. P. Ge-melli meni, da se naziranje današnjega italijanskega dijaštva ne razlikuje mnogo od naziranja mladine v prejšnjih časih. Diiaki se prav tako danes vdajajo istim zmotam, liorijo se z istimi strastmi in se prav tako lahko navdušujejo, kakor dijaki pred enim ali več desetletji. Pisec razlikuje tri kategorije sodobnega dijaka. V prvo spadajo tisti, ki kažejo svoje dinamično in aktivislično hitnost. Ti so pravo vte-lešenje duha današnjih dni. Značilno je zanje navdušenje za vsako vrsto športa, drznost in živo zanimanje za vsako akcijo. V drugo kategorijo spadajo tisti, katerih igled je obrnjen navznoter in katerih duševno >?astvo je širši javnosti neznano. Iz te vrste prihaja elita katoliškega gibanja; aktivizem te mladine se skuša udejstviti na verskem in cerkvenecn področju. V tretjo kategorijo sodijo skeptiki, nezaupljiv« in utrujenci. število teh ni majhno. Ves skeptizem, relativizem in agnosticizem starih generacij se je zbral v duši teh mladih ljudi. Inogo truda bo treba, da se tip tega dijaka ridobi za plodno versko in narodno obnovo. S G pi HIUUI /.a |IIUIIIIU vcioiv,, ui HMi\niii\. V..V*. Nasprotno vzbujata prvi dve kategoriji, ki sta tudi jk> številu v premoči, pričakovanje velikega kulturnega in verskeg*. vzgona. Dunajski policijski upravnik dr. Brandl je moral odstopiti, ker ni dovolj odločno nastopil proti poslancem, ki so se sestali v parlamentu. Ravnateljstvo in učiteljski zbor državnega konservatortj« v Ljubljani javljata žalostno vest, da je umrl njega član DR. JOSIP MANTUANI ravnatelj drž. muzeja v p. Odličnemu pedagogu in znanstveniku, ki si je pridobil za proučevanje slovenske glasbene zgodovine nevenljivih zaslug, bo ohranjen časten spomin. Na njegovi poslednji poti ga spremimo v ponedeljek, dne 20. marca ob 15. popoldne izpred hiš« žalosti na Tyrševi cesti štev 17. Pokojniku slava! V Ljubljani, dne 19. marca 1933. tpecerllsko m kolonllalno blago, umetna gnojila, cement Itd. Itd dobavlja Gospodarska zvezo v Itnblfoni Pridobivajte novih naročnikovi Lanene Tropine In d rana krmila nndl nalcenej Veletrgovina iit* In moke. A. VOLK, LJUBLJANA Realiera prata 14. Žlahtno vino lastnega pridelka prodaja zopet 10 1 in več: Sušnik, Ljubljana, Zaloška. (1) Prodam najboljšo restavracijo v sredini mesta Maribora. Vicel, Gosposka 5. Najnovejši modeli dvokoles, otroSkih in igračnih vozičkov, prevoznih tricik-ljev. motorjev in šivalnih strojev. Velika izbera. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št 4. 191 Žalostnim srcem naznanjamo, da je danes nenadoma umrl moj ljubljeni soprog, naš stric in svak, gospod Ignacij Kovačevič brivski mojster Pogreb se bo vršil v ponedeljek, dne 20. marca ob 4. popoldne iz hiše žalosti v Zgornji Šiški, Vodnikova cesta 215 na pokopališče k sv. Križu. V Ljubljani, dne 18. marca 1933. Žalujoča soproga in ostalo sorodstvo KAR JE RES - DE RES) Najlepše TISKOVINE, naj bodo ze za pisarniško porabo ali pa L1TOGRA-FIRANE ozir. tiskane v BAKROTISKU za reklamne namene, prav tako tudi KLIŠEJE za naše oglase nam dobavi JUGOSLOVANSKA TISKARNA V L3UBLJANI Izvršitev je prvovrstna, materijal brezhiben, cene so umerjene, dobava točna Telefon 2992 DomaČi slovenski zavod te Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani v lastni pa\at ob Miklošičevi in Masarykovi cesti. sprejema v zavarovanje: t. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe bi vse premično blago, mobilije. zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Sprejema v živijenckem oddelku zavarovanje ua doživetje in smrt. otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Karitasv 3. Nezgode poedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja. Jamstvena in vsa moderna avtomobilska zavarovanja. 4. Vlom, zvonove in steklo proti prelomu ali razbitju. Zavarujte sebe in svoje imetje edino pri domači slovenski zavarovalnici Samoumor Klara je jx>časi odpirala stanovanje in stopila v temno sprejemnico. Bila je zelo slabe volje. Ali res ni nadarjena ali morda ni dosti mikavna? Nekaj že mora biti, kajti nocoj je igrala novo vlogo, ;elo mnogo važnejšo, in — občinstvo je sicer plos-VJo, vendar ne tako, kot je pričakovala. »Rezika«, je zaklicala polglasno. Ah, ta je gotovo že zaspala. Klara si je želela floveka, kateremu bi mogla odpreti svoje bedno srce. Kuharico Reziko? No ja, če že drugega človeka ni. Da bi jo pa radi tega zdaj zbudila? Ne. Dvajset minut pozneje je Klara ležala v postelji. a zaspati ji ni dalo. Zgražala »e je nad nehvaležnim občinstvom. Tako zelo se je bila potrudila in tako brezbrižno je njen napor sprejelo. Da, da! Slavna postaneš le tedaj, če se jx>ročiš z milijonarjem ali pa če napraviš samoumor. Samoumor! Zdrznila se je ob tej misli, vendar: ali ni imela dovolj vzroka? Njeno ime bo natisnjeno v listih, jiidje bodo lirei m jjouiiipv-;l)'io rekli s. je je; končno je bila prav čedna deklica, in tudi igrala ni slabo.« Da, da, tako bi govorili. Do tu je bilo vse prav, le nekaj jo je pri tem motilo. Ce si se umoril, si mrtev, fKijvolnomn mrtev, za vedno. In morda bi bilo le škoda. Še pri zadnji skušnji ji je ravnatelj šepetal: »Zelo dobro, ™ogpodi5na Klara, vi bosle pn že še kaj dosegli.c Tedaj pa bi bilo konec. Za vselej. Vendar. .. ali ne bi mogel človek napraviti samoumora, ne da bi mu bilo treba umreti? Ta misel ji je bila bolj po godu. Vsako jutro ob osmi uri jo pride Rezika budit. Ce bi tako ob sedmih odprla plin ...? Z rahlo tresočimi rokami je Klara nastavila budilko za sedmo uro. — Rezek zvok budilke je iztrgal Klaro natančno ob sedmih iz težkega sna. Najiol v zavesti se je ozirala [>o sobi. Bilo je še mračno, skoraj temno. Zona ji je lezla preko hrbta. Vendar ona se je bila odločila, trdno odločila. — Počasi in oklevaje je vstajala. Mrzlo je bilo in tako neprijetno. Plinska pipa je imela videz zlobnega netopirja z velikimi ušesi in okroglim, zijajočim gobcem. Neumne misli! Kaj ima vendar plinska pipa opraviti z netopirjem , »Ne smem biti nervozna,« je dejala premišljeno, »v eni uri bo vsega konec.« Konec?! Boječe je strmela v pipo in tedaj — z izteg-■ :i ■ , ., ." ■ "■'" ti steljo. Zdaj pa le mirno lezi! Srce ji je v prsih kovalo kakor bi jih hotelo raznesli. Ali ni že bil čutiti duh po plinu? Da — hm — prav gotovo! Kaj pa, če je ena ura preveč za človeka — če bi morda Kezika zjispala. Ta misel jo je skoraj vrgla s postelje. Da bi vstala in pipo, to zlobno pipo zaprla? Ne, zakaj bi Rezika vprav danes zaspala, ko je vendar vselej bila tako natančna? In ena ura--- Se nedavno je citata, oa so nekoga še po treh urah rešili. Morda pa je bil ta v kaki večji sobi? Vzdržati moram, vzdržati, ena četrt ure je gotovo že pretekla. Poškilila je na svetlikajoče se številke budilke. Pet minut čez sedmo uro. Moj Bog. še pet in petdeset minut! Morda bo Rezika prišla bolj zgodaj; prav za prav pa je prišla vedno malo pozneje. Nekaj je Klari zadrgnilo vrat. Imela je občutek, da ne more ziniti niti besedice. Ali naj bo lo že učinek plina? Bržčas je že napolnil sobo! V listu je brala, da plina ne vohaš, 5e si bil v prostoru že od vsega početka. Ali ne more več vstati in zapreti? Blazen strah jo je pograbil. Telo ni imelo več moči in obraz je pokopala v blazino in hlastno vsrkala duh po platnu in perju. A tam je gotovo ir bil plin. Čudne podobe so vstajale pred njenimi očmi: pogrebni voz, krsta, v kateri leži, mrtva in vendar prizavesti. r od obe iz njene preteklosti, svetloba in senca. Ah, ta občutek v grlu in razbijajoče srce in plinska pipa, ki je puhala. Strup! Oblil jo je pot, mastno in mrzlo. Soba se je vrtela. Plinska pipa je rastla in se ji bližala z ža-rečimi očmi — ali so bile to svetlikajoče se številke na budilki? Telo je ohromelo in njene oči so se zapičile v strop. Tedaj — vendar! — Koraki. Odleglo ji je. Prebudila se je kako iz začaranega spanca. Kor, ki pred vrati — tišina — in {»časi so se spet oddaljevali. V grozi je Klara skočila pokonča: »Na pomoč k ... Vrata so se odprla. Debela Rezika je prieap-Ijala, kakor hitro je mogla in vstopila. »Kaj pa je vendar, gospodična? Ali ste imeli slabe sanje?« Klara jo je gledala. Ali ni čutila, da je bila soba prepojena s plinom? •Rezika! Ali nič ne čutite?« »Ne vem, kaj naj bi čutila.« Počasi je vdihavala. da bi kaj zavohala: »Nov parfum?« »Za Boga, Rezika. plin, plin!!« »Ah. saj ni mogoče. Saj vendar glavno pipo v kuhinji vsak večer dobro zaprem. Klara jo je gledala in prasnila v smeh. Kuba rica je strmela v svojo gospodarico. Nato je rekla: »Nisetn vam še čestitala k vašemu velikenu-uspehu suoči. Vsi časopisi poročajo o vas sani" hvalo v dolgih besedah. Oprostite mi! Saj veste, kuharice smo pač radovedne in jjrebiramo novice prve za časnikarji samimi. Torej čestitam prav iskreno?« »Ka—a—aj?« je vzkliknila Klara, »torej celo brez samoumora — —<