Naročhina listu : Celo leto 35 din., pol leta 18 dir»., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 65 din. Inserati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban štev. 113.
37. štev.
TRAŽA
NEODVISEN POLITIČEN UST ZA SLOVENSKO UUDSTVO
Manlbop, dne 88. mappa 1888,
.Straža* izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta štev. 5. - Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban štev. 113.
Letnik XIV.
Dne 28. marca 1922, ob pol 2. uri popoldne ie po dolgi, silno mučni bolezni mirno
v Gospodu zaspal prevzvišeni gospod
dr. Mihael Napotnik
knezoškof lavantinski.
Izročamo večnemu počitku vladiko lavantinskega, ki se je proslavil v svojem vsestransko zaslužnem življenju kot nadpastir slovenskih kat. vernikov v zgodovini nezabno trajno v pisani ter govorjeni besedi.
Rajni škof — pisatelj v mladosti.
Kot izboren dijak in bogoslovec je uvidel blagopokojni že v svoji mladeniški dobi, da je tiskana beseda za nas Slovence nekaj prepotrebnega. Mladeniča — pisatelja vidimo rajnega vladiko na delu v člankih narodno-gospodarske, zgodovinske modroslovne, vzgojeslovne, jezikoslovne ter potopisne vsebine.
„Kmetijstvo, podlaga civilizacije“, je njegov prvi v mariborskem „Vestniku“ 1.1873 objavljeni spis, ki nam kaže rajnega škofa kot sina slovenske kmetske ter za kmetijstvo vnete hiše.
Prepričanega — mladeniča Jugoslovana dokazujejo rajnega vladiko njegove potopisne črtice iz slovanskega juga, katere j e prinašal „Slov. Gospodar“ od leta 1979—1883. Priča globokega smisla za naše južne brate nam je v letu 1884 izdana knjižica „Kratek pregled bosanskega slovstva“.
Ravnokar na kratko omenjeni literarni proizvodi iz slovenske ter osobito jugoslovanske prošlosti nam ovekovečajo rajnega knezoškofa kot literata mladeniča, ki je bil zvest sin svoje matere ne samo Slovenke — ampak Jugoslovanke !
Rajni škof — literat.
Do časti lavantinskega vladike povzdignjenega pokojnika vidimo kot izključno cerkvenega pisatelja. Njegovo v cerkveni literaturi najboljše in slovenskega škofa trajno vredno delo je knjiga „Sv. Pavel, apostol sveta in učitelj narodov“, ki je doživela doslej 3 izdaje in je prevedena tudi v hrvaščino.
Iz obširne lavantinske cerkvene zgodovine nam je zapustil rajni kot temeljit zgodovinar razpravo o mučencu sv. Viktorinu, cerkvenem pisatelju in ptujskem škofu, ki je edina - kritična zbirka delovanja slavnega mučenca naše škofije. Zgodovinski spisi: „Bazilika Matere Milosti v Mariboru“, Imeno-pis konjiške vnadžupnije“, „Govori ob raznih slovesnostih v Cadramu“ i. dr. nam razodevajo in odkrivajo umrlega škofa v luči temeljitege poznavalca krajevne zgodovine naše škofije. Kot škof literat je posvetil rajnki vso svojo cerkvenopisateljsko zmožnost, marljivost ter vestnost pastirskim listom in pridigam, v katerih je najrajši predočeval svojim vernikom: Krista Gospoda, njegovo Srce, Mater in Cerkev. Dr. Napotnikovi listi in pridige so neprecenljivi zaklad dovršene zgovornosti in bogat vir za razne cerkvene govore.
Rajni škof — govornik.
Zajedno s tiskano besedo se je proslavil blagopokojni vladika tudi v govoru.
Kot nadarjenega pisatelja nam je rodila slovenska mati rajnega škofa, kot slovito znamenit govornik pa se je izvežbal sam in je bil iskan govornik škof pod rajno Avstrijo in tudi v mladostni Jugoslaviji. Rajnega lavantinskega škofa kot pridigarja je slavil Dunaj ob priliki dunajskega mednarodnega evharističnega kongresa 1.1912. L. 1910 beleži rajnega govorniški talent mednarodni marijanski kongres v Solnogradu in katoliški shodi v Ljubljani.
Lavantinski duhovščini in vernikom bo ostal rajni kot govornik ob cerkvenih in posvetnih slovesnih prilikah nezaben vzor!
Svoje skrbno sestavljene govore nam je zapustil blagopokojni v tisku bodisi posamič, deloma pa tudi v obširno knjigo zbrani zbirki pod naslovom „Spomnite se besed, katere sem vam govoril!“
Vsestranska delavnost rajnega.
V ravnokar zabeleženih vrstah smo se dotaknili rajnega škofa kot literata in govornika, a ne smemo pozabiti, da je bil rajni vladika eden naših najvnetejših pospešiteljev cerkvene umetnosti vseh panog in ga bodo kot škofa ljubitelja in Mecena umetnosti nesmrtno oznanjale pod njegovim vladi-kovanjem pozidane monumentalne cerkvene stavbe, za katerih pozidavo in umetniški okras se je sam veliko — veliko prizadejal in iz lastnega nepregledno mnogo žrtvoval.
Vsem pa je in ostane v vednem spominu rajnega knezoškofa neumorna delavnost ter požrtvovalnost na karitativnem polju od res višje pastirske pomoči potrebnega otroka do od starosti oslabelega in pomoči potrebnega starčka.
Ne smemo pa pustiti že danes nezabeleženega dejstva, da je vodil rajni vladika svojo obširno škofijo na splošno zadovoljnost na znotraj ter zunaj v najtežjih časih svetovne vojne in preobrata, ki so terjali celega moža trezno preiskušenega razuma, požrtvovalne delavnosti in trdnega upanja v enkrat boljšo bodočnost slovenskega naroda.
Kot tolažitelja nesrečnega in obupanega naroda, kot oznanjevalca zaupanja v Boga in v sedanji mir, kot škofa krščanske ljubezni do ranjencev, umirajočih, padlih, vdov in sirot ga je odlikovala že rajna Avstrija, a je priznal in potrdil njegove vsestranske zasluge z vidnim znakom reda Sv. Save tudi naš jugoslovanski kralj Aleksander I.
* ^ #
*
Bodi še dodjano tem skromnim vrstam, da se je rodil rajni vladika 20. septembra 1850 v Konjicah, posvečen je bil 25. julija 1875, v knezoškofa pa 17. novembra 1889. Po svoji telesni naravi je bil izvanredno krepak, radi tega se je lahko tudi tako temeljito odlikoval na vseh poljih, katera so mu bila dostopna kot nadpastirju. Lahko rečemo, da blagopokojni ni poznal telesne bolezni do proti koncu lanskega leta, ko je začela vidno na njegovem od narave nekako neupogljivem telesu glodati bolezen, ki mu je po večmesečnem, nepopisnem trpljenju ugasnila luč življenja.
Že dokaj pred smrtjo se je rajni škof zavedal, da mu ni pomoči, se je poslovil ganljivo od duhovnih sobratov in vernikov ter živel zadnje tedne svojega življenja samo Bogu in pripravi za večno združitev s Kristom Gospodom, katerega namestnik je bil tukaj na zemlji.
9. stran.
StRAZA
28, maroa 1922.
Posebna izdaja
Izdajatelj in založnik: Konzorcij «Straže.«
za Maribor. Cena 25 para.
Pogrebne svečanosti po rajnem kuezoškofu se pričnejo ob 8, uri zjutraj ; ob 10. ulji sv, maša , poiem govor in slovesen izocevod. Ostanke blagopokojnoga bodo na njegovo lastno željo shranili pod velikim oltarjem v mariborski baziliki Matere Mil. pri frančiškanih, Podrobnosti glede sporeda pri pogrebu nomo objavili jutri.
Navodila č. duhovščini in vernikom glede .smrti knezoško.a dr, M. Napotnika. V zmislu večkrat izražene želje preminulega gospoda knezoško-ra so Ö, dušni pastirji naprošeni: 1, Da daio brž po prejemu tega poročila ob primernem dnevnem času najmanj pol ure v treh presledkih zvoniti z
največjim zvonom v župnijski cerkvi in če mogoče tudi v morebitnih podružnicah. ,2. Da naznanijo vernikom smrt blagopokojnoga nadpastirja in jih spomnijo, da naj molijo za njegov dušni mie. 3. Da odredijo za dan pogreba med 11, in 12. uro predpoldne -ali ob času v naslednji točki naprošenega mrtvaškega opravila) vsaj polurno zvonjenje z vsemi zvonovi. 4. Da povabijo župljane k j slovesni mr vaški sv. maši, ki bi se naj; v župnijskih cerkvah služila ali na dan pokopa, ali pa drug primeren dan po prejšnjem oznanilu,
;

Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. _	Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru.