l STROKOVNA SREČANJA GDK: 302+927.2(1UFRO) Ergonomija na IUFRO kongresu vTampereju Dvajseti, lahko bi rekli jubilejni, IUFRO kongres je bil doslej največji in zgledno organiziran gozdarski kongres. Na njem je bilo 2158 delegatov iz 1 03 držav, s sprem- ljajočimi osebami, novinarji in organizatorji pa preko 3000 udeležencev (17 iz Slo- venije). Geslo kongresa: »Skrb za gozd: raziskovanje v spreminjajočem se svetU<< je bilo čutiti vsepovsod. Slavnostni in ključni govorniki pa tudi referenti so poudarjali, da družbene spremembe na Zemlji spreminjajo potrebe in zahteve njenih prebivalcev do gozda. Raziskovanje se mora posvetiti no- vim področjem, da bi našlo načine, kako zadovoljiti vse potrebe ljudi, tudi tiste po gozdnih proizvodih, in hkrati ohranjati gozd oziroma zmanjšati škodljive človekove vpli- ve nanj. Problemi so na raznih koncih sveta zelo različni, od pomanjkanja kuriva za ku- hanje do onesnaževanja ozračja zaradi pre- tirane porabe fosilnih goriv. Zasedanje projektne skupine P.3.03 Ergo- nomija se je odvijalo pod motom: )•Ergo- nomija v spreminjajočem se svetu«. Po- samezni sestanki, ki so se odvijali vse dni kongresa, so obravnavali pretežno nasled- njo tematiko: -sposobnosti, zmogljivosti, šolanje in skrb za delavce; -oblikovanje strojev, ropot, tresenje; -težavnost in učinkovitost dela v trop- skem gozdu; -preprečevanje nezgod in stroški nezgod pri delu. Ergonomsko problematiko so obravnavali še referati v nekaterih drugih delovnih sku- pinah 3. skupine IUFRO. Organiziran je bil tudi sestanek raziskovalcev s finskimi pro- izvajalci gozdarske mehanizacije in delav- nica o bodočem oblikovanju strojev za gozd. Tudi med posterji 3. skupine so bili mnogi z ergonomsko vsebino. Večino so avtorji pred- stavili tudi na sestankih skupine kot kratke referate. V referatih in razpravi skupine Ergonomija se je pokazalo, da so tudi ergonomski pro- blemi, ki jih je treba raziskati, po svetu tako različni, da raziskovalci že težko razumejo eden drugega. Za najrazvitejše države fizi- kalni vplivi delovnega okolja kot so ropot, tresenje, izpušni plini, niso več problem, saj 80% sečnje in spravila opravijo veliki stroji (harvesterji in forwarderji). Rešujejo le še psihično preobremenjenost strojnikov, in sicer tako, da čim več odločitev in povelj grenesejo v program računalnika na stroju. Svedi so oblikovali tudi raziskovalno sku- pino, ki bo izdelala novo ergonomsko vpra- šalno polo glede delovnih strojev, seveda z ergonomskimi zahtevami, določenimi na po- vsem nov način. Nasprotno pa so v deželah v razvoju ergonomski problemi v tem, kako delavcem zagotoviti zadostno prehrano za opravljanje fizično zelo zahtevnega gozd- nega dela ali osebna varovalna sredstva za vlažno vroče podnebje, ki jih nihče na svetu še ni razvil. Sestanek z izdelovalci strojev je pokazal, da ti pri konstruiranju in izdelavi najprej in predvsem upoštevajo zahteve uporabnikov. Posvetovanje z raziskovalci je sicer ko- ristno, vendar so optimalne, tudi ergonom- ske rešitve za kupca predrage. Ne pozna namreč njihovega dolgoročnega vpliva na stroške dela. Zato bo ena od nalog ergonomije v bodoče dokazati, da so ergo- nomske rešitve tudi gospodarne. Razvijajo se sicer nove tehnologije (pokazali so nam stroj za sečnjo, ki hodi po gozdu - v šali je nekdo rekel, naj ga za Skandinavija naučijo smučanja, da bo hitrejši) vendar bo po- zornost razvoja delovnih strojev v prihodnje posvečena ločeno gnanim in vodenim ko- lesom in stalnim ergonomskim izboljšavam. Raziskovalci in proizvajalci bi se morali bolj posvetiti standardom zahtev za ergonom- sko prilagojenost strojev: dopustnim mejam škodljivosti. Na delavnici o prihodnjem obli- kovanju strojev so se vsi strinjali, da morajo biti delovna sredstva učinkovita (produktiv- na, gospodama) in hkrati prijazna okolju in človeku. Od slovenskih udeležencev - nekateri so bili na kongresu samo kot opazovalci, večina pa je imela referate - delo skupine ergonomija ni nikogar zanimalo, razen avtor- GozdV 53, 1995 279 ja tega članka. Ker je hkrati zasedalo tudi do 37 delovnih skupin, seveda ni bilo mo- goče slediti vsem zanimivim predavanjem. Nekateri menijo, da tako velik kongres in sestankovanje po skupinah nima več pra- vega smisla in da naj bi to bil zadnji tak kongres. Predlagano je več interdiscipli- narnosti tako pri prihodnjih raziskavah kot tudi pri prihodnjih zasedanjih delovnih sku- pin, zunaj ali na kongresu. Skupina za ergonomijo je sprejela tudi program svojega delovanja za naslednjih 5 let - do leta 2000. Program vsebuje tri vrste dejavnosti: -proučevanje delovne sile in njenih zna- čilnosti po vsem svetu, -izdelavo priročnika o metodah ergo- nomskih raziskav, -organizacijo znanstvenih srečanj, pred- vsem z drugimi IUFRO skupinami. V programu je predvidenih 3 do 5 znan- stvenih srečanj letno. Delo naj bi potekalo v petih delovnih podskupinah. Poleg dose- danjih štirih je bila ustanovljena še peta P.3.03.05 »Ergonomsko ocenjevanje me- hanizacije«, ki naj bi povezovala delovanje dosedanjih special iziranih skupin in skrbela tudi za interdisciplinarnost znotraj IUFRO. Kot običajno je kongres na koncu sprejel tudi deklaracijo, v kateri poudarja najnuj- nejša področja raziskav in ukrepe za dose- ganje boljših rezultatov, zlasti pri izobra- ževanju, izmenjavi informacij in interdisci- plinarnosti raziskav. Vabljeni referati iz ergonomije, predstavljeni na kongresu po časovnem zaporedju: STAUDT, F. J.: Ergonomic research ina chang- ing world JUNTUNEN, M. L.: Professional harvester op- erator: basic knowledge and skills from training- operating ski lis from working life? POLLINI, C.; BATTISTEL, G. A.; MERSEBUR- GER, A.: Survey into the use of PPE in the ltalian Alp s LIPOGLAVŠEK, M.: Proposal for evaluation of noise- and vibration-load of foresty workers GOG UA, V.: Parameters influencing the vib ra- tion-level of the motor chain saws GELLERSTEDT, S.: Revision of the ergonomic checklist for foresty machinery DE SOUZA, A. P.; MINETTE, L. J.; FIEDLER, 280 Gozd V 53, 1995 N. C.: Analysis of ergonomics factors ln timber cutting operations using chain saws KIRK, P.; SULLMANN, M.: Ergonomic devel- opments with in the New Zealand forestry sector GRAMMEL, R. H.: Harvesting in tropical rain forests - Physical stress under tropical working conditions (S 3.05) TEUTENBERG-RAUPACH, A.: Selected as- pects of job satisfaction in german forest enter- prises (S 3.04) GELLERSTEDT, S.: Mechanised stand treat- ment in young stands - stress and strain on the mach ine operator (S 3.02.02) HAGEN, K. 8.; FJELD, D.: A comparison of motor-manual cleaning methods, same moments regarding ergonomics and time consumption (S 3.02.02) MEDVED, M.: Accidents in small-scale private forests and their economical aspect (P 3.04) Drugi referati in (ali) posterji: GARLAND, J. J.: Accreditation, certification and licensing of the forestry workforce STAUDT, F. J.: Participation in ergonomics and safety YAMADA, Y.: The physical lumbar burden of japanese forestry workers- in mannual planting, weeding and pruning works DE HOOP, C. F.: Cost of major injuries to loggers in Louisiana, USA WIPPERMANN. H. J.: Ergonomics in the tim- ber industry- ergonomics and work design TODOROVIC, P.: Noise in wood industryworks and urban environments (S 5.04-13) PETIT, H.: Supply of new technologies to im- prave driving conditions on forestry machinery MIKKONEN, K.; LEINONEN, T .: Expert sys- tem for safety inspection in logging KANNINEN, K.: Haw we can explain and pre- vent the reasons for accidents in logging opera- tions CASTREN, M.: Measuring physical stress at forestry work- Experiences from some ambula- tory apparatuses IMA TOMI, Y.: Physiological work load of chok- er man in the yarding operation with a mobil tower yarder KANNINEN, K.: Finland's forest machine con- stractors in a changing forest economy dr. Marjan Lipoglavšek