in

ali vodila,,

Mjšati časno življenje.

1  . A  ' r j ASf*"'

* V;.' ' ;■■

-...^ >;k ‘‘

■  . ■ •'

Spisal

novošegen puščavnik, prebivajoč v gorski samoti
na Gorenjskem,

izdal

A. UDifeitr.


V LJUBLJANI, 1876.

Založba izdateljeva. — Tisek Miličev.


03000 ^ 2,-1

(predragi "bralec!

Ze davno so pretekli časi, v katerih so
živeli pravi puščavniki, v samotah odločeni
in tedaj neznani drugim ljudem; te smemo
imenovati „največe modrijane''.

Njim podobni dandanes prebivajo zdru¬
ženi po samostanih. Tem enaki pa tudi
lahko prebivajo v družbi ali posamesni med
svetom in njim stavim pred oči podobo moža,
katerega imenujem novošegnega puščav-
nika,  prebivajočega v gorski samoti na Go¬
renjskem. Želim mu privabiti mnogo druž¬
benikov, kateri bi pak mogli med svetom ži¬
veti in svoje duhovno kakor telesno življenje
po njegovem vodilu vravnavati, in sicer po
bukvah, ki obsegajo nauke in vodila največjih
modrijanov.

Njegova želja je, mnogo njemu podobnih
družbenikov privabiti, kateri bi pak nikakih
dolžnostij in molitev opravljati ne imeli,
temuč bi samo si prizadevali, po vodilu teh
bukev svoje življenje vravnavati. Slehern
bode lahko ud te družbe, brez najmanjšega
vidnega znamenja. Nobeden človek za nje¬
govo duhovno hojo ne bode vedel, in lahko bode
med tisučerimi po poti največe modrosti hodil
ter napredoval v dobrem.

1 *

4

Kako sera k temu največemu modri¬
janu prišel in nalogo izpeljave njegovega dela
in namena prevzel, naj pojasni naslednja dogodba.

Nekega jesenskega dne popotujem po
gorenjskih planinah, namenjen ... in tukaj
večkrat ves zamišljen zaidem, meneč, da daleč
ne morem zaiti in pod večer gotovo pridem
v namenjeni kraj. A kmalu izpoznam, da k
ljudem ne pridem, kajti zašel sem bil v kraj,
podoben pravi puščavi, jako pripraven za člo¬
veka, ki bi želel odločen in pozabljen vsem
ljudem živeti. "Vkrog je bilo tiho kakor na
Božji njivi. Ptička nisem slišal žvergoleti.
Mislil sem si: tukaj je še živalim predolgo-
časno! In prav brezskerben pred sleherno
nesrečo sem mislil prenočiti pod milim
nebom ali v kaki votlini. Kar zagledam ne
daleč od sebe stati moža, kateri stori nekatere
korake proti meni. Ko skupaj prideva, me
nekov poseben strah obide. Mož je bil
obraščen in podoben starodavnim puščavnikom.
Zatoraj, da ne bi bil mislil, da sem izvanreden
tujec, ali celo njemu sovražen, ga pozdravim
s pravim kerščanskim pozdravom: „Hvaljen
bodi Jezus Kristus!“ in on mi odgovori: „ Amen
na veke!" Na to mu rečem: „Je vas li Božja
roka semkaj v to samoto pripeljala ?“ In pu-
ščavnik mi odgovori: „Roka, katera je tebe
semkaj pripeljala, je, mislim, tudi mene". Za-
vernem ga rekoč: „0 jaz sem le zašel v to
puščavo!“ In puščavnik mi zopet odgovori,

5

rekoč: „0 saj sem tudi jaz semkaj le zašel
in ker sem se predolgo mudil, se mi je začelo
bolj domače zdeti, kakor med druhaljo ljudij
prebivati."

Ta čas me pripelje v prosto kočico, v
kateri ni bilo druge oprave, kakor miza in
klop. Na mizi pa vgledam knjigo in več
spisov ter se začudim, kaj neki mož v sa¬
moti spisuje? Vprašam ga, rekoč: »častiti
oče! kaj vas je v to samoto pripeljalo? Kaj
pomenja ta pisarija in kaj vas tukaj ohranjuje?"
In puščavnik mi odgovori: »Dragi popotnik!
ako bi ti razlagal svoj prihod, svoje delo in
življenje, bi moral mnogo dnij pri meni ostati."

Po tem mi le splošno ob vsem tem omeni,
rekoč: »Semkaj me je pripeljala nevidna du¬
hovna moč, katero imenujem kerščansko
serčnost,  izvirajočo iz žive vere, ki se pa
težko pridobi in ohrani med svetom. In tukaj
me ohranjuje kerščanska ljubezen do časne in
večne sreče svoje in bližnjega." Jaz mu sežem
v besedo: »A vendar je kaj posebnega še vas
nagnilo k takemu nenavadnemu življenju, kajti
na Kranjskem razven vas, mislim, ni nobenega
puščavnika?" Nato  nekoliko pomisli ter pravi:
»Ako ti le splošno govorim, me ne bodeš
umel, za razlagati je pa preobširno. Toda
zaradi radovednosti, in ker te morebiti kaj
podučim, ti hočem povedati svojo zgodbo.

Bil je človek v gledišči in sicer ne iz ra¬
dovednosti, videti igro in igralce, ampak po na-

6

ključji, ko je šel iz cerkve proti domu, je
prišel noter. Še poln mislij o Božji besedi,
ki jo je čul v cerkvi in katere so ga obdajale,
se čuti ves vzburjen, kajti, kakor so cerkvena
opravila in dejanja duhovnov in vernih kri-
stijauov od igre in igralcev gledišča kerščan-
skemu duhu nasprotne, tako so tudi misli
svete od posvetnih  različne in nasprotne
in se oboje v človeku vojskujejo. Ta vojska
stori človeško telo podobno zamaknencu, njegov
duh je enak skerbnemu vojskovodji ob vojski,
v kateri ves nemiren gledajoč pričakuje zmage
ali izgube vojske, če v takovem stanu svete
misli posvetne  zmagajo, bode gledalec nad
igro in igralci žalosten ter bode igro zapustil
in ne več si želel, takove vojske si napraviti.

V pripomoček si bode izvolil rajši samotno
življenje, katero pa lahko tudi med svetom
ima, kedor si je zna vravnati. In ta gledalec
sem bil jaz in njegova osoda je bila moja osoda.

Da pa ne bodeš slabo o meni mislil
— ter me za lenuha imel, ker tukaj v samoti
prebivam, akoravno bi lahko bil tudi med
svetom puščavnik, ti tole povem, brez lastne
hvale in da se zarad mene in mojiga tukaj-
šnega bivanja ne pohujšaš:

človek, kateri le moli in malo ali nič
ne dela ter misli zaradi molitve od dobrote
druzih ljudij živeti, je malo ali nič vreden.

človek, kateri le dela, ali svet uživa
in se za svojo dušo ali dušo bližnjega malo

7

ali nič ne zmeni, ali mu je celo s slabimi iz-
gledi v pohujšanje, je pervemu podoben.

Človek pak, kateri je priden delovec in
ima pri svojem delu in početju vedno misli
na dober iztek dela brez oskrunjenja ker-
ščanske bratovske ljubezni, ta je zlatega de¬
narja vreden. Tedaj ta pot je najboljši in
te poti ljudje so slehernemu omikanemu člo¬
veku najljubši in najbolj spoštovani. Takim
sem se hotel jaz pridružiti in takim podoben
postati me je napeljala dogodba, katere po¬
dobo sem ti pokazal.

Zgodilo se je z mano čudo na praznik
Malega Šmarijna pred nekaterimi leti. Ta dan
je Mariji, materi Božji posvečen praznik, da
bi se spominjali neizrekljive dobrote usmiljenja
Božjega, kajti ta dan nam je bila rojena tista
žena, katera je peklenski kači sterla glavo.
A namestu za to Boga moliti in Marijo ča¬
stiti, sem čul množico kristijanov vpijanjenih
gerde pesmi peti, jih videl razgrajati in čul
proklinjati (in kar je najgeršega v naši deželi),
naposled se še pretepati! Ko sem to žalostno
vedenje in tak častitljiv dan premišljeval, sem
bil silno otožen in v strahu pred neskončno
pravičnim Bogom, ker sem ravno malo prej
premišljeval zgodovino življenja pervih kristi¬
janov in tudi naših pradedov. Enako pre¬
mišljevanje in gledanje tacega početja kristi¬
janov mora človeka globoko presuniti; tako
imenovani pravoverni kristijani s pijančevanjem,

s

plesom, pohujšljivim prepevanjem, preklinjanjem
in pretepom tak častitljiv praznik praznujejo
in končavajo! V ti otožnosti sem se ozerl
proti nebu in izdihnil . . . Potem mi pridejo
kakor iz nebes v misel in na jezik besede . . .
Izpoznal sem jih kot najmodrejše vodilo te¬
lesnega kakor duhovnega življenja za sleher¬
nega izmed nas, posebno za sedanje merzle
kristijane. Izpoznal sem jih kot nov, naj-
draži in najpotrebniši dar ali zaklad naših
časov. Te modrostne besede imenujem od
todi „novi dar ali zaklad", ker jih še nikedar
nisem slišal in v nobenih bukvah bral. V
misel in na jezik došle so mi kakor iz nebes,
in že pri sv. Jakobu v ap. d. 1. 17 — 21
beremo: „da vsak dober dar pride iz nebes od
Očeta svetlobe".

Po tem prejetem zakladu sem želel, ako
bi mogoče bilo, od vsega človeštva odločen
živeti in po vodilu teh najmodrejših besed
svoje življenje vravnati. Ker to ni bilo mo¬
goče, sem si pa to samoto izvolil in se večkrat
od posvetnega šuma odtegnil ter premišljeval
teh modrostnih besed visoko ceno in kako
vendar kristijani vodilu teh najmodrejših besed
nasprotno žive. Premišljeval sem visokost
Božjega usmiljenja, njegovo dobrotljivost in
prizanesljivost, da ljudstvu še dalje dade ži¬
veti, da zemljo, na kateri se toliko pregreh
in hudobij doprinaša, še dalje ohranjuje, ker
ne le po daljnih krajih, ampak tudi po naših

9

deželah živi večina prebivalcev v mnogih o-
studnih in grozovitih pregrehah in hudobijah.
Takovo premišljevanje mi je izbudilo spomin
na strašne obsodbe, katere je Gospod Bog po
prorokih Jeremiju in Sofoniju bil izrekel čez
hudobna ljudstva v starem zakonu. In njegovo
pretenje se je natanko izpolnilo. V takem
premišljevanji sem bil kakor v Bogu zamaknen
in sem kakor iz bukev bral strahotne reči
človeštva, hude in strašne zlege sedanjosti in
še hujše in strašnejše nasledke prihodnosti.

V tem zamaknenju sem videl ob enem ves
svet odpert in sem kakor iz bukev bral dejanje
in hojo sedanjega človeštva, ter skoz daljnovid
Božji videl, kam bode dospelo, ako to pot
dalje korači, ker enake pregrehe in hudobije
sedanji kristijani doprinašajo, kakoršne so
ljudstva ob času proroka Jeremije. A kadar
se je bila mera jeze Božje napolnila in ker
ni bilo sadu prave pokore, se je razlila ter
mesta in ljudstva so bila pokončana, in iz
tistega kraja je postala puščava."

Zaradi mnogih brezvernih, malovernih in
tudi pobožnih tacega zamaknenja željnih kri-
stijanov mi je puščavnik to zamaknenje tako
razodel: „Akokristijan ob Gospodovih dnevih
ali ob časih, ko dela svojega stanu odloži in
se v molitvi ali premišljevanju z Bogom zdru¬
žuje, se čuti v molitvi ali premišljevanju kakor
zamaknen  in je podoben nadzemeljskemu
duhu. V taki zedinjenosti z Bogom se mu

10

On razodeva ter ga podučuje po notranjem
glasu, mu kaže napačno življenje posvetnih
in hudobnih kristijanov ter ga po svoji vesti
opominja, ne po njih izgledih se ravnati".
Poleg tega vzdihne, spominjajoč se življenja nas
kristijanov: „0 da bi pač sedanji kristijani,
ako ne ob delovnikih v času počitka, pa vsaj
ob nedeljah in praznikih si kak četert ure
odločili za premišljevanje usmiljenja, dobrote
in ljubezni Božje do ljudij! O pač bi bili bolj
človeški in bolj angeljski kakor živinski in
zverinski. Ob enem bi se tudi prijemal in
množil potreben strah Božji pred ostro in
neskončno pravično sodbo in bi po notranjem
glasu Božjem, glasu vesti, več lepih naukov
in vodilo pravega kerščanskega življenja in
rajskega veselja prejemali, nego v gostilnicah
in nevarnih ter pregrešnih družbah in vese¬
licah".

Po tem puščavnik nadaljuje o strahu,
kateri se mu je množil v premišljevanju na¬
šega napačnega življenja, zaradi katerega nas
vtegne res Bog strašno kaznovati, ter pravi:

„Ko sem tako premišljeval, sem bil v
strahu, da bi Bog ravno tako, da, še straš-
nejše kakor v stari zavezi ne kaznoval sveta,
kajti mi imamo mnogo več duhovnih vodil in pri¬
pomočkov, kakor so jih imeli v stari zavezi.
Mi imamo zasluženje Jezusa Kristusa, kateri
se vsak dan na tisuč krajih nebeškemu Očetu
daruje za naše zadolženje. Mi imamo posred-

u

nico Marijo, Mater Božjo, katera vedno pred
Bogom kleči in za nas prosi. Mi imamo na
milijone priprošnikov, svetnikov, kateri vedno
usmiljenja in prizanesljivosti za nas prosijo,
da nas Bog zavoljo naših strašnih hudobij z
zasluženo šibo čaka in nam prizanaša, da bi
se spreobernili in tako njegovi ostri kazni odšli.
Zatorej se še bolj pregrešimo, ako se od Boga
obračamo in ako ne bode sadu pravega spre-
obernenja in resnične pokore, se bode gotovo
enkrat mera milosti in prizanesljivosti spraz¬
nila in nas strašna maščevalna šiba neskončno
pravičnega kaznovalca zadela. To tepenje bode
dvojno: eno na zemlji, drugo v večnosti. Na
zemlji nas vtegne Bog kaznovati po vojski,
strašni lakoti in mnogoterih boleznih; po smerti
z večnim pogubljenjem. —

In kedo bi ne bil v strahu pred šibo
jeze Božje, ako bi premišljeval naše življenje,
našo mlačnost, malovernost, brezvernost in
nespokornost, in te pregrehe in hudobije se le
še bolj množijo, Božje in cerkvene zapovedi
se brez vsakega strahu prestopajo. Sicer je
mnogo kristijanov, ki si prizadevajo izglede
Jezusa, Marije in svetnikov posnemati, ali
redek je, da bi jih resnično posnemal ter po
njihovih stopinjah hodil. Misli, volje in želje
za to je nas sicer mnogo ali dejanja, kar je
edino poglavitno, tega manjka. Mi smo tisti,
ki pravimo: Gospod, Gospod, in mislimo, da
bodemo zaradi tega izveličani; za besede, ka-

12

tere je Jezus rekel: „Hodi za manoj!“ smo
pa gluhi.

Na ta resen govor sem jaz začuden
dejal puščavniku: »Častiti oče! mislim, da vas
s tem ne vžalim, ako rečem, da bi bilo Bogu bolj
dopadljivo in v čast in bližnjemu v dušno in
telesno korist, ako bi vi ne bili prišli v to
samoto, kajti vi bi bili lahko slaven pridigar
in s svojimi resnobnimi govori bi gotovo mnogo
ljudij spreobernili in poboljšali/

Na to mi puščavnik odgovori: »Ljubi
popotnik! to misliti ali reči je lahko a sto¬
riti je pretežavno, kajti pridigovati se dandanes
ravno toliko pravi, kakor metati bob v steno.
Tega se prepričamo, ako se ozremo na visoko
stopnjo vsakaterih pregreh in hudobij. Da
pa beseda Božja dandanes tako malo ali nič
sadu ne obrodi, je mnogo uzrokov. Tebi
nocoj le toliko rečem: da sedanjih pridigarjev
beseda Božja malo sadu obrodi, izvira
pervič od todi, ker je malo poslušalcev Božje
besede. To izhaja od todi, ker ljudje niso
iz Boga, zatorej Božje besede ne poslušajo,
kajti jim je zoperna. Temu vzrok tiči v hudobi na¬
puha, ker se sedanji svet domišljuje modrejšega
in se bolj izvedenega čuti od oznanovalcev Božje
besede. Domišljijo modrosti in vednosti se¬
danjega sveta imenujem duhovno slepoto,
katere napredovanje vtegne svet globoko v ne¬
vero, hude zlege in še hujše nasledke pahniti.

Drugi vzrok, da beseda Božja pridigarjev

13

tako malo sadu obrodi, je, ker poslušalci Božje
besede na-se ne obračajo, zatorej se nič ne
poboljšajo. Temu dokaz je, ker so kristijani
po vsaki pridigi in leto za letom le stari
grešniki, da, celo leto za letom bolj posvetni,
pohujšljivi in hudobni.

Tretji vzrok, da beseda pridigarjev do
poslušalcev nima moči, je, ker poslušalci be¬
sede pridigarjev nimajo za besedo Božjo, ampak
le za do'žno delo njihovega stanu. Zatorej
mislijo, da je vsaka pridiga ravno tista
in da pridigarji vedno le staro besedo govore.

Da ti natančniše izpoznaš, kako koristno
je besedo Božjo poslušati in da si prizadevaš,
jo vedno zvestejše poslušati ter po vodilu
Božje besede živeti in da ti bode vsaka pridiga
nova, ti svoj izgled dam, za kar se pak ne
hvalim zaradi sebe; kar storim, je moja dol¬
žnost. Ako doživiš, da moja knjiga na svitlo
pride, bode svet iz njenih govorov izpoznal in
sam pri sebi rekel: Spisovalec te knjige je
pač eden najslavniših pridigarjev.

In glej, kadar imam le priložnost, besedo
Božjo rad in pazno poslušam in se ne spo¬
minjam, da imam v svoji knjigi, mislim, naj-
modrejše pridige, katere sem ob priložnem
času spisal. V njih je glas Božji novo doneč,
in beseda resnice ostrejše v serce zbode, ter
grešnika k pokori napeljuje in priganja, mlačne
k serčnosti izpodbada in svetim k viši sve¬
tosti kaže gladko pot.“

14

„ Jaz ne vprašam/ pravi pušča vnik, „kedo
bode pridigoval in ne gledam na zgovornost
pridigarjev, ker vsakega pridigarja imam za
oznanovalca besede Božje in vsake pridige
glas imam za glas Božji, za klic k pokori in
napredovanju v popolnosti in svetosti.

Iz vsake pridige lahko slišimo nov
glas, ker iz sleherne prejemamo nove milosti
k napredovanju v popolnosti in nove moči na¬
gibom k spokornemu življenju.

Po vsaki pridigi lahko izpoznamo svojo
malenkost, kajti, ako smo že na pervi ali
srednji stopnji in ako bi že bili na visoki
stopnji svetosti, bi morali izpoznati, da le še
više svetosti nam manjka, le še dalje v po¬
polnosti moramo rasti, zatorej nam je potrebno,
vedno besedo Božjo poslušati, ker iz nje za¬
jemamo moč, leto za letom novo življenje
voditi in tako vedno bolj Kristusu podobni
biti.

Tako naj bi slehern kristijan mislil. To
pa je slehernemu tudi dolžnost. Potem bi
kmalu imeli pridigarji obilnišo množico poslu¬
šalcev in seme Božje besede rodilo bi obilniši
sad. — Ali, žalibog, mislim, da sedanjim kri-
stijanom bi še celo ne smel očitno resnice
ostro govoriti! —

Ti misliš, ako bi jaz pridigovati začel, da bi
tako ostro, kakor bi želel in kakor bi za sedanje
sprideno in pohujšljivo ljudstvo potrebno bilo ?
Ako bi naravnost pridigovati smel, da bi me ljudje

15

poslušali, ali smeli poslušati? A temu nij
tako. Da, večkrat mi je sveta misel serčnost
zviševala, ljudi vabiti in buditi k življenju,
obravnanem po vodilu teh najmodrejših besed.
Rekel sem večkrat sam pri sebi: šel bodem
po mestih, tergih in vaseh in bodem z močnim
glasom klical, kakor nekedaj prerok Jona:
^Delajte pokoro, spreobernite se k Gospodu z
življenjem po vodilu teh najmodrejših besed,
zakaj šiba, katero smo z nasprotnim življenjem
tega vodila spletli, je že vzdignena, da nas
bode tepla. Iz mere jeze Gospodove, katero
smo napolnili, že kaplje in ako ne bode sadu
pravega spreobernenja in resnične pokore,
se bode v potoku črez nas razlila. Sovražnik
je že pred durmi in preti jih razbiti, da pride
v stanico, v kateri mi grešniki brezskerbni
spimo. Zadnji čas je, da se prebudimo in krepko
primemo za orožje tega duhovnega vodila.

Šel bodem grešnike iz pregrešnega spanja
budit, mlačne k gorečnosti spodbadat, dobre
v dobrem vterjevat in k viši popolnosti
napeljavat. Šel bodem in ljudem pokazal, v
kakošni slepoti žive. Grešnike bodem v več
verst razdelil in vsakim verstnikom bodem
pokazal pravo pot pokore, katero imajo na¬
ravnost nastopiti. Pokazal bodem onim, kateri
se za svete štejejo in so tudi tako imenovani,
da pri vsi svoji svetosti v skritem kotičku
njihovega serca priklenjena tiči strašna pre¬
greha, za katero oni oslepljeni ne vedo ali

16

pa jo imenujejo potrebo človeško ali k večem
slabost. Noč bi nama bila prekratka, ako bi
nadalje razlagal gorečo željo in hrepenenje
do tega najtežavnišega opravila."

Po tem puščavnika vprašam, kaj ga je
odvračevalo, da tega svetega opravila ni spolnil.
On mi odgovori: „V premišljevanji tega mi¬
sijonskega opravila se spominjam, kako malo
resničnega sadu obrede ostre besede „ večne
resnice" slavnih in učenih pridigarjev, učenikov
in izpovednikov in kako so celo oni, kateri
so za to opravilo od vidne oblasti postavljeni
in pooblasteni, kakor brun v očeh sedanjemu
svetu. Naposled me še peklenski duh, kateri
nikedar ne miruje, posvari, rekoč: „Kaj bodeš
ti, červ, si domišljeval, da je to glas Božji!
Misliš, da bode Gospod vsih Gospodov, kateri
ne voli za posebno nalogo »ozuanovanja po¬
kore" svetih ljudij, kakor kakega škofa, maš-
nika ali samostanskega brata, da bode tebe,
izvolil? Ali se ti s svojo pičlo učenostjo
prederzneš stopiti na delo, podobno preroškemu
in prevzeti nalogo in opravilo slavnih pridi¬
garjev in misijonarjev?" —

Na tako opominjevanje in svarjenje pe¬
klenskega duha sem notranji glas in moč vesti
zadušil, posebno, ker mi je satan greh napuha
očital, ako se prederznem, kaj tacega storiti.
Ali, kakor po hudem vremenu svetlo solnce
prijazno posije, kakor ob nevihti vihar Černe
oblake prežene in prijeten čas stori: tako je tudi

17

močni veter pravice notranjega glasu moč
hudobnemu glasu odvzel ter me zopet serčnega
storil za to najtežavniši nalogo izpolniti in
me nasproti še le greha duhovne lenobe de¬
ležnega kaže, ako glas hudobnega duha po¬
slušam in ga ubogam. Opominja me, podučuje
in oserčuje, rekoč: „ Resnično je, da se kristijan
mora poniževati in se napuha bolj kakor gada
bati, ali, kadar je čas, Bogu čast povišati,
bližnjemu na duši pomagati, hudobne od na¬
pačnega pota odvračevati, takrat je dolžan,
samega sebe odkriti in prejete darove, kateri ga
delajo zmožnega, kaj tacega storiti, pokazati.
Ako tega ne stori, postane tat Božje časti,
tajilec darov Božjih in lenuh v spolnovanji
dolžnosti kerščanske in se smertno pregreši."

Po tem mi v naslednji priliki pokaže
podobo moje maloserčnosti, malovernosti in
osodo me čakajočo, akonotranjemuglasuBožjemu
in opominjevanju gluh in nevbogljiv ostanem,
ter mi pravi: „Ako ti mojemu glasu in opo¬
minjevanju gluh in oterpnen ostaneš in tega
najpotrebnišega vodila teh modrostnih besed
tudi drugim ljudem ne razodeneš, si podoben
rudarju, kateri je hodil po sveti zlate in sre-
berne rude iskat. Pride do neke gore, ki je
bila polna zlata, ter prične kopati. Nenade¬
jano pride gospodar gore in mu dovoli
kopati, kolikor hoče in kolikor potrebuje, zraven
mu pa to nalogo da: Gledi, ne daleč od te
gore je velikansko mesto, v katerem prebivalci

pot. 2

18

terpijo glad zaradi pomanjkanja denarja in
vsak dan jih veliko od gladi umerje. Torej
pojdi v mesto in oznani prebivalcem bo¬
gastvo te gore, katera je vsem na ponudbo.
Vsak sme nakopati zlata, kolikor ga potrebuje
in vsem ga bode še ostalo, kajti gora bode
vedno enako bogata. In rudar bi se po¬
velju gospoda uporno izgovarjal, rekoč: Ne
bodem šel, ker mestjani mi ne bodo verjeli,
da je tako blizu njihovemu mestu tako bogata
gora, iz katere bi oni dobivali rešenje straš¬
nega pogina od gladi. Nihče me ne bode po¬
slušal in mi veroval, temuč še v zasmeh jim
bodem. In gospodar bi mu rekel: Le pojdi
in oznani jim tako! Ti bodeš svojo dolžnost
spolnil, mestjanom pak, ako ne bodo tvojim
besedam verovali, ali celo jih zasmehovali in
tebe zaradi njih zaničevali, naj jim bode pla¬
čilo za nevero, nevbogljivost in zaničevanje,
strašen pogin od gladi. “

Te vprašam (mi pravi nadalje notranji
glas), ali bi ne bil nevbogljiv in terdoserčen
ta rudar, ako bi ne hotel iti v mesto, po¬
velje usmiljenega gospodarja in njegovega
lastnega dobrotnika spolnit? In, ali bi ne za¬
služil, ako bi ne hotel tega lahkega povelja
spolniti, da bi, akoravno usmiljeni in dobrot¬
ljivi gospod, tudi njega od bogate gore
spodil? Temu rudarju si ti podoben, ker si
mojemu glasu gluh, mojemu opominjanju oter-
pnen in se mojemu lahkemu povelju vstavljaš.

19

Kar bi se rudarju zgodilo, ako bi nev-
bogljiv ostal, to tebe vtegne zadeti, ako mi
najmodrejšega vodila teh besed tudi drugim
kristijanom ne razodeneš, ako tega zaklada
tudi drugim ne odpreš, posebno velikim greš¬
nikom, ker oni so na duhoven način živa po¬
doba prebivalcem tega mesta, v katerem na
duhoven način od duhovne gladi hirajo in v
smertnih grehih umirajo. Naj bi oni po vo¬
dilu teh najmodrejših besed našli rešitev du¬
hovne smerti in veselo upanje prihodnjega
življenja in da bodo večega zasluženja za
nebesa željni našli novo vodilo do više stopnje
vspeha v čednostih na poti popolnosti.

Na opominjevanje te. preteče prilike in
spremenljivega notranjega glasu in navdajanja
sem razločil lisičje zviti glas hudobnega duha
od Božjega. Izpoznal sem po notranjem dobrem
navdajanji na korist svojo in bližnjega svojo
dolžnost, se po tem glasu ravnati in ljudem
najmodrejše vodilo teh besed razodeti. Izpoznal
sem, da se pregrešim, posebno še pre¬
grešim, ako tajim prejete Božje dari in ne
izpolnim dolžnosti kerščanske ljubezni do Boga
in bližnjega.

Vendar, kako hočem ljudem te besede
naznaniti, da jih pervič prav razumo, drugič
njih modrost, ceno in moč izpoznajo in tretjič,
da zamorejo po ti novi poti prav hoditi in
na nji napredovati, da to najmodrejše vodilo
v njih bogat sad obrodi? — Te besede le

2 *

20

vedeti, njihove cene, moči in modrega vodila pa
ne razumevati, bi se toliko reklo, kakor be¬
sede sv. pisma  vedeti, ne vedeti pak koristnih
naukov, vodil in mnogoterih čudežev, nahajočih
se v bukvah sv. pisma, nam za ogledalo, v
svarjenje in podučenje.

Ali meni, ker nisem duhoven, je bilo
pretežavno, osobno z besedo te resnice ljudem
oznanjati, njihovo modro vodilo razlagati, visoko
ceno pojasnjevati ter jih učiti v sercu ali z
jezikom tako izgovarjati, da bi imele potrebno
moč do njihovih nagibov, in bi jim življenje
tako vodile, da v njih bogat sad za časnost in
večnost obrode.

V ti zadregi sem se zatekel k Onemu,
kateri je neomejeno morje modrosti, s pri¬
prošnjo Marije Device, da bi (ker sem, mislim,
od Njega te besede prejel,) meni on tudi ra¬
zodel, kako bi jih ljudem v njih dušno in
telesno korist naznanil. In gledi, prejel sem
modro misel, naj bi jaz namestu besedo
osobno ljudem oznanovati, bukve spisal ter
jih med ljudstvo razdelil. To bi koristniše
bilo nego ljudem pridigovati, kajti beseda,
katera se le enkrat sliši, ako se serca ne
prime, se hitro pozabi in je brez sadu, beseda
v bukvah oznanovana pak ostane zapisana in
se lahko sliši, kader jo kedo hoče brati. Kajti
mnogokrat ima človek željo, besedo Božjo ali
kak za pobožno življenje izpodbudljiv nauk
poslušati pa ni oznanovalca. V tej knjigi

21

bode oznanovalec vedno pripravljen človeku
govoriti in mu bode delil gorkoto, za uneti
željo k poslušanju Božje besede. —

Ker sem pa izpoznal, da med posvetnim
šumom teško spisujem bukve, sem si izvolil
tukajšno samoto, v kateri ob svojih časih
prebivam, ter bukve spisujem, za katere pa
vendar ne vem, ali bodo v mojem življenji
ali še le po moji smerti prišle na svitlo. Naj-
ljubše bi mi bilo, ako bi našel človeka, ka¬
teri bi nalogo za dati bukve na svetlo prevzel
in bi jo tako zvesto izpolnil, kakor jaz sam.
Ali teško je najti tako vnetega človeka, kateri
bi tako nalogo prevzel in izpolnil iz ljubezni
do Boga in bližnjega, spominjajoč se plačila
v nebesih, kajti tukaj bode treba novce šteti
na Božji kredit, to je: brez zagotovljenja jih
z bogatimi obrestmi na tem svetu nazaj do¬
biti, marsikatero grenko besedo preslišati, ali
celo zasramovanemu biti. Dandanes ljudje,
eni kot drugi, le na časno zagotovljenje in
na bogate obresti denar posojujejo in se le
za časen dobiček trudijo. Dandanes ljudje,
eni kot drugi, le za napredovanje v časnem
bogastvu denar nalagajo; zatorej ga pa mnogo
izmed njih tako uloži, da so časno in večno
nesrečni. — Vse to delajo le za to, ker so
posvetni. Ako delajo to ali ono delo, je le
opravijo zaradi časnega dobička, hvale in časti.
Vse to izhaja iz korenine malo vernosti in
brez vernosti, iz katere imajo nagnenje le za

22

pričujoče plačilo, ki ga s telesnimi očmi vi¬
dijo, nad onim, katero se le z očmi vere za-
more videti, pa dvomijo, zatorej se tako
malo za nje trudijo in zato bode tudi enkrat
strašna kazen za zanikernost v dejanji službe
za nebesa."

Na take mile pritožbe zoper sedanji svet
se mi je puščavnik smilil. Da bi ga potolažil
in razveselil, se mu ponudim za pomočnika,
njegovo željo izpolniti, ako mi bode mogoče,
ter mu pravim: „častiti oče! z Božjo voljo
se lotim, to nalogo prevzeti, katero mi bodo
pobožni ljudje pomagali izpolniti. Šel bodem
po izgledu Jezusovem in si poiskal pomagalcev
za nabiranje naročnikov na bukve." Na to
mi puščavnik pravi: „Da ostaneš mož v be¬
sedi, ti obljubljam plačilo, kakoršno sam upam
prejeti in zaradi katerega se z veseljem trudim.
Zatorej srečen ti na večno in vsi pomočniki
pri izpeljavi tega dela!" Na to puščavnik
obmolkne in žalosten postane, a jaz ga vpra¬
šam: „Častiti oče! zakaj ste pri teh besedah
tako žalostni postali?" On mi odgovori: „ Bojim
se padcev tvojih obljub zaradi težavnih zadev,
katere te bodo zavoljo bukev kakor bolezni
objemale, kajti v bukvah je resnica  kakor
najserčuejša, najmočnejša in najstanovitnejša
vojskovalka, železnega života, kakor kristal
čistimi očmi in z ognjenim mečem v roki,
tekoča zoper sedanji izprideni, pohujšljivi in
hudobni svet. Kedor bode te bukve na svitlo

23

izdajal, bode od nasprotnikov resnice imenovan
zastavonosec  pred vojskovalko resnico,
zatorej bodeva ti in jaz od tistih, ki bodo resnici
nasprotni, po njihovi moči tepena". Na to mu pra¬
vim: „častiti oče! vi ne bodete ničesa terpeli,
temuč vsa nasprotovanja hočem sam prevzeti in
v sladkem upanju prihodnjega plačila voljno
preterpeti." Za tem mi pravi puščavnik:
„0 ne, dragi brat! to bi bilo za-te preveč;
vtegnil bi pod težo britkostij in ostrostjo
šibe hudobnih omagati. “  — Po tem mu pravim:
„Častiti oče! kaj je pa vendar posebnega v
bukvah, da bi nama bil kedo tako nasproten?"
Na to mi odgovori: »Dragi brat! bukve z
nama in hudobnim svetom so podoba vojščakov
kralja zoper nasprotnega kralja in vojščake.
Znano nam je, da mnogokrat vojščaki še ne
vedo, zakaj se vojskujejo, temuč le kralj in
njegovi vojskovodniki. Da pa kralja ne vja-
mejo ali umore, ako ga ne premagajo, temuč
le vojščake, izhaja od todi, ker kralj sam
v vojsko ne gre, ako pa v vojsko gre, naj¬
bolj na-nj merijo, da bi ga umorili ali ujeli.
To nam je jasno tudi nad resnice začetnikom
in oznanovalci njenimi. Jezus, začetnik res¬
nice, je bil enkrat izpostavljen v vojsko zoper
hudobni svet in je bil umorjen. Od tistega
časa on ne more več umorjen biti; nad
resnico se pa hudobni svet ne more maščevati,
zatorej se le nad oznanovalci resnice togoti
in maščuje. Mi dva sva kakor oznanovalca

24

resnice, katere blišč se že v predgovoru, ka¬
terega imenujem predhodnika  resnice, dade
videti." Na to mu pravim: „častiti oče!
da pomagalcev za izpolnovanje tega dela, na¬
ročnikov na bukve in veliko število popotnikov
poti največe modrosti najdem, moram pred¬
hodnika ljudem pokazati, to je: predgovor
knjige objaviti". Na to mi puščavnik pravi:
„Prav imaš. Kadar opravilo svojega popotovanja
opraviš, ti hočem knjigo dati, iz katere k pri¬
čujoči dogodbi prideni še namen knjige in
splošni predgovor." Potlej mu pravim: „ča-
stiti oče! opravilo mojega popotovanja sem že
opravil, ker od todi ne vem dalje iti." Puščavnik
reče: „Tedaj je resnično, kar sem dejal, ko sva
se sešla, da namreč roka, katera je mene
semkaj pripeljala, je tudi tebe. Zdaj izpoznam
modrostno pot Gospodovo, kako on nalogo,
katero človeku naloži in za katero človek
misli, da jo je nemogoče po povelju Božjem
izpolniti, na čudovit način izveršiti pomaga.
Zdaj izpoznam, da je tebe Bog k meni pri¬
peljal za pomočnika izpeljave Božjega namena.

Iz tvojega popotovanja od todi izpoznam,
in po tvoji goreči želji, moji želji ustreči, iz-
previdim, da naju je Bog k spolnenju svojega
svetega namena tesno skupaj zvezal. Obadva
sva enega duha in enega serca.  Zatorej
pa skupaj to delo opravljajva, nalogo izver-
šujva, težave, britkostiin bolečine od nasprotnikov
voljno prenašajva, da tudi enkrat pri najbo-

25

gatejši mizi očetov Abrahama, Izaka in Jakoba
v nebeškem kraljestvu sediva in krono večne
slave nosiva—

Tako nama je bila noč minula, katero
sva z vcčo radostjo prečula, kakor na kaki
hrupni veselici. Zjutraj mi poda knjigo in
se posloviva. Pri odhodu mi pravi: „V večne
zaveze zastavo podajva si roke! Tukaj imaš
bukve. Po izdanih pa pridi po druge. Za
spominek obiskanja in nocojšnega gostovanja
ti ta nauk dam: Bodi ponižen in priljuden
proti vsakomu. Pri vsakem delu, telesnem ali
duhovnem, se vedno spominjaj dobrega izteka
dela in opravljaj je zvesto.

Ako delo duhovno opravljaš, ne opravi
je zavoljo časnega zasluženja, plačila, hvale
ali časti, da bližnjega ne pohujšaš, da nisi
vzrok njegovemu pogubljenju ali manjšemu iz-
veličanskemu zasluženju. Ako pa delo telesno,
to je, delo svojega stanu opravljaš, ne opravi
je brez zasluženja za nebesa, kajti, kakor
njemu, kateri duhovnih del prav ne opravlja,
za nebesa nič ne koristijo, enako si oni, ka¬
teri samo telesna dela prav opravlja, lahko
veliko zasluženja za nebesa pridobo. Podlaga
vsemu temu je namen,  s katerim se delo
opravi. Pripomoček dobrega namena je pa
korenina kerščanske ljubezni do Boga in bliž¬
njega, zatorej si zapomeni globoko v serci
te-le besede: Hodi pred Gospodom vse dni
svojega življenja. Ne opravljaj nikogar dela

zaradi plačila sveta, hvale in njega časti; poln
je goljufije, zvijač in nasprotnega plačila svojih
obljub; ampak tvoje naj bode vodilo postave
Božje, po moči duha, izvirajoče iz serca".

Po tem ga še vprašam: „Častiti oče!
kaj mi je pa storiti, ako pride zahtevanje,
da bi vas razodel?" Na to mi puščavnik od¬
govori: „V nobenih bukvah ni kake nasprot-
nosti, katera bi odgovornika potrebovala ali
izdaji in razširjanju bukev zaderžke stavila.
Ako bode pa kaka nasprotnost to podvzetje
prečila, bode izhajala iz nevoščljivosti, zaradi
katere pa bodi brezskerben, kajti s komur je
Bog, kedo je zoper njega? Vsi nasprotniki
naj se spominjajo besed modrega učenika,
kateri je na brezpametne sklepe judovskega
zbora zaradi ustave apostoljskega dejanja rekel:
„Ako je apostoljsko dejanje brez podpore
Božje, bode samo razpadlo; ako je pa delo
Božje, je vaš trud zastonj." — Zatorej bode
slehern nasprotnik te knjige nosil sramotno
znamenje nevoščljivosti, izvirajoče iz brezver-
nosti." —

Še si ga upam vprašati: „Častiti oče!
po vašem govorjenju nikedar ne smem vašega
stanovanja in imena razodeti?" Ozirajoč se
proti nebu, pravi: „Najljubše bi mi bilo, ako
bi tudi na dan vesvoljne sodbe moje ime
zaradi tega dela neznano ostalo, kajti nič
dobrega ne zamoremo storiti brez pomoči Božje,
zatorej naj gre vsa čast, hvala in zahvala

27

le Njemu, v katerega imenu te pošljem. Opravi
to delo zvesto in natanko; kedor službo Go¬
spodovo zanikerno opravlja, si strašno kazen
nakopava. Ti si storil obljubo pred manoj,
nebom in Bogom in ne bodi podoben mladeniču,
kateri je v boji za mučenstvo izgubil serčnost
ter krono mučenstva zapadel ampak oziraj
se gori v nebesa, spominjajoč se, da sleherna
težava in britkost zaradi bukev bode svitel
kamen v kroni, čakajoči te po zmagi.*

--

Preljubi Slovenci!

Kedor ima le še eno iskrico kerščanskega
življenja v sebi, v komur je le še nekoliko
gorak ali vsaj mlačen kerščanski duh, bode
želel, da naslednja važna knjiga na svetlo
pride, iz katerega vzroka prosim, kar sem
puščavniku obljubil, da si slehern sodelovec
tega dela prizadeva, veliko naročnikov prido¬
biti, da bode toliko obilniši množica popotnikov
poti največe modrosti.

Pa bi vtegnil kdo reči; še obilniši mno¬
žica naročnikov bi se nabrala, ako bi se za ime
in kraj ali dom tega puščavnika vedelo.
A temu ni tako. Sicer je resnično, da, ako
bi se njegov dom naznanil in ime njegovo, bi
ga ljudje od mnogih krajev obiskovali, mu

28

darove donašali in mnogo modrih sovetov in
naukov od njega prejemali. Ali, kedor bipu-
ščavnika zaradi njegove osobe, obleke in opravil
obiskal, bi se v svoji domišljiji zmotil. On
je človek, kakor mi drugi, obleko nosi, kakor
mi, opravila svojega stanu opravlja kakor mi,
jedil, mislim, ne uživa slabših in menj od
nas; on si mora namreč ravno kakor mi,
vsakedanji kruh z rokami prisluževati, ker
njemu ne pošilja Bog kruha po krokarju,
kakor sv. Pavlu puščavniku. On ne prejema
od Boga hrane iz nebes, kakor Izraelci v
puščavi. Ne živi v vedni samoti, podoben
starodavnim puščavnikom, kajti tisti časi so
že davno minuli in naši so daleč od tistih
različni. V naših časih, mislim, bi nobeden
ne zamogel odločen v gorenjskem gorovji kake
merzle zime prebiti ali ob zeliščih in kore¬
ninicah živeti. Zato pa imenujem tega moža
„novošegnega  puščavnika", ker med svetom
prebiva, ob delu svojih rok živi in se le ob
svojih časih od šuma ljudi v svoj posebni
kraj odtegne ter premišljuje in svojo knjigo
spisuje.

Zatorej slehern in slehernega stanu, kedor
le hoče tega puščavnika posnemati, je lahko
kakor on novošegen  puščavnik, kakor mi
je sam rekel in kar se bere v začetku zvezka.
Lahko si slehern samotno življenje med svetom
izvoli, premišljuje in Bogu zvesto služi, da,
lahko med svetom samotno puščavniško živ-

29

Ijenje živi, kedor si je prav vravnavati ve.
In tako življenje v slehernem stanu imeti
bodo vodila v tej knjigi.

Zatorej, kedor hi želel tega puščavnika
obiskati, da bi od njega kak poseben dober
sovet ali moder nauk slišal ali pri njem
lep izgled videl, ta bode vse v bukvah
najdel. Slehern in slehernega stami bode
zadosti dobrih sovetov, modrih naukov in
vodil za svoje duhovno in telesno življenje
v njih dobil, ker v ti knjigi bode, posebno
v pervem delu budni glas  te poti popot¬
nikom kakor slehernemu kristijanu k ustanovi
večnega in zboljšanji časnega življenja, kakor
tudi pogrešanega rednega družbinskega mini,
edinosti, zadovoljnosti in blagostanja.

Kedor bi želel tega puščavnika obi¬
skati zaradi tega, da bi mu kak dar prinesel,
tudi lahko svoj dar njemu v roke podeli,
kajti on ne potrebuje druzih darov, kakor, da
se mnogo naročnikov nabere, da bode toliko
obilniša množica na poti največih modrijanov
in ta dar lahko slehern podeli v roke puščav-
niku. Posebno moji sodelovci ga lahko z bo¬
gatimi darovi obdarujejo. Slehern sodelovec
in naročnik te knjige lahko s primernimi be¬
sedami in z modrim prigovarjanjem enega ali
druzega nagne k naročevanju te podučljive
knjige. Tako ga lahko pridobi za pridnega
popotnika te poti. To celo kerščanska ljubezen
tirja. Zatorej prizadevajmo si vsi, eden dru-

30

zega nagibati k naročevanju te knjige, katero si
lahko slehern delovec ali posel naroči, da si
pervič, že na tem svetu grenko življenje zboljšamo,
vterdimo in podaljšamo, posebno pa prihodnjo
življenje, ker tukaj nimamo stalnega mesta,
temuč je le tam gori  zamoremo najti. Ali
na tem svetu le zamoremo si je pridobiti in
izboljšati, posebno po vodilu življenja te knjige.
Zatorej skerbimo, da bode ta pot toliko bolj
napolnen, da bode obilniši delo setve in enkrat
obilniša žetev.

Po tem pa, kolikor več popotnikov te
poti bode in kolikor pridniši bodemo na nji
napredovali, toliko lože bodemo v nebesa
prišli in toliko obilniše plačilo bodemo uživali
in Boga toliko čistejšega gledali, toliko lepšega
videli in toliko gorečnejše ga ljubili in uživali,
ker iz Njega v nas bode ljubezen izhajala,
in našo ljubezen do Njega izpodžigala. Iz
njega bode vsa nebeška dobrota naša serca
napoluovala in nas vekomaj poživljala z ne¬
beško jedjo in pijačo. —

NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJI2NICA

CO
O

00000381214

Q)  p @ nm fe> a.

Marsikedo vtegne misliti, zakaj nisem k dogodbi
namen knjige in predgovora pridejal, kar sva na 24.
strani s puščavnikom omenila. A vse to se bere med
dogodbo. Vsakedo leliko urneje, kaj je puščavnika na¬
gnilo, to knjigo spisati, in kakošen govor bode obsezala.
Da namreč obseza tehtne govore novega, nenavadnega
govornika, kateri nam z eno roko kaže žalostno se¬
danjost in njen izvor, zaradi katere nam z drugo roko
odgrinja in preteč kaže še žalostnejšo prihodnost, ako
se k Bogu ne obernemo in ne poboljšamo.

Tedaj je to čudovita posebnost in gotovo so itak
nenavadni govori, katere naj tudi učenjaki in slavni
govorniki radi bero; ako jih prav urno, jim bodo mnogo
koristili. —

A. 31.


I

ILO.

d^zdatelj vabi s priprošnjo puščavnikovo k obilnemu
naročilu njegove knjige.

Naročila ma-njo se sprejemajo pri A. Mlakarju, v
ključarskih ulicah, hiš. štev. 256. v 3. nadstropji v Ljubljani.

Ta knjiga bode izhajala v zvezkih, temu enakih.
Ako dobode izdatelj pomočnikov in si nakloni naročnikov,
bode mu moči, izdajati delo, služeče dušnemu in teles¬
nemu pridu njegovih rojakov.

Naročila naj se blagovoljno pošiljajo pod zgoraj na¬
vedeno adreso v frankovanih pismih ali po poštnih na¬
kaznicah.

Z Bogom!

Izdatelj .