Nov pomen barja!
V letu 1982 je Geološki zavod pričel z raziskavami podtalnice Ljubljanskega barja. Nalogajebilakončanavletu 1988. Raziskave so poleg Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava financirali še Raziskovalna skupnost Slovenije in z manjšimi sredstvi Mestna raziskovalna skupnost. Raziskave so pokazale, da so pod glinastimi barjanskimi sedimenti, ki so debeli okoli 20 m, prodni zasipi rečic, ki zavzemajo okrog 75 odstotkov površi-ne barja. Debelina prodnega vršaja dose-že južno od Ljubljane okrog 250 m. V prodnem zasipu so akumulirane po-membne količine vode, ki se obnavljajo z vodo kraškega vodonosnika na južnem obrobju barja, to je iz karbonatnega ma-siva Krimsko-mokrškega hribovja. Vo-da, ki priteka s tega območja, se pri pretakanju po prodnih plasteh dobro prečisti. Vrtine na barju so pokazale, da je voda bakteriološko neoporočna. Juž-no od Ljubljane (ozemlje med Ljubljani-uco in cesto Ljubljana-Vrhnika) bi glede na debelino prodnih plasti lahko zajela pomembno količino podtalnice, ki bi oskrbovala precejšen del Ljubljane v iz-rednih razmerah, zato so nujno potrebne nadaljnje raziskave prodnega vodonosni-ka pod barjem, da bi ugotovili količino vode, ki bi jo lahko črpali, ne da bi vplivali na posedanje barjanskih plasti.