IZHAJA OD LETA 1959 LETNIK XXII ŠT. 4 HRASTNIK, 10. 4. 1980 Stabilizacija — bistvo razvojne politike Med žarišče akcije vseh družbenopolitičnih organizacij in delovnih sredin sodi ta čas boj za stabilizacijo, boj za'ustalitev in spodbujanje zdravih tokov v procesu gospodarjenja in kajpak tudi za odstranjevanje vsega, kar zavira boljše gospodarske rezultate. V Temu so bili namenjeni tudi minuli posveti najbolj odgovornih sindikalnih delavcev, seja predsedstva in tudi republiškega 'sveta Zveze sindikatov,-ki-je sprejel u-. smeritev -za aktivnost Zveze sindikatov Slovenije. Temu so.bili med drugim namenjeni tudi razgovori vodstva ZSS z vodstvom CK ZKS in izvršnim svetom skupščine SRS. Med temeljne poudarke te razvejane aktivnosti sodi spoznanje, ki se vse bolj prebija tudi v konkretnem vedenju osnovnih organizacij sindikata, da stabilizacija ni in ne sme biti kampanja, temveč bistvo naše razvojne politike, bistvo prihodnih srednjeročnih načrtov, bistvo-našega vsakodnevnega ravnanja, v samoupravnih skupnostih, če hočemo ustvariti stabilnejše tokove, izpeljati potrebne preusmeritve v našem gospodar- stvu in uveljaviti takšne samoupravne in družbeno-ekonomske odnose, ki bodo skladni z zakonom o združenem delu. Prav zato se moramo bolj- čvrsto organizirati na vseh ravneh in budno spremljati ... učinke stabilizacijskih prizadevanj. Povsod tam pa, kjer stvari ne teko tako kot smo se dogovorili, moramo takoj intervenirati. Pa ne tako, kot si predstavljajo nekateri, češ sedaj bo pa red, ko bo »zagospodovala« trda roka. Te prav nič ne potrebujemo, ampak le, kot je Edvard Kardelj neštetokrat povedal, čvrsto samoupravno demokracijo. Stabilizacija je boj za spremembo družbenoekonomskih odnosov, za uveljavljanje dohodkovnih odnosov v vseh porah združenega dela in za delitev po delu. Na pobudo zveze sindikatov je bil sprejet dogovor o družbenem usmerjanju razpolaganja dohodka v letošnjem letu, ki bržkone sodi med zelo pomembne stabilizacijske dokumente V naši družbi. Žal pa je v marsikaterem okolju narobe razumljen — poudarek iz sej predsedstva RS ZSS. »kot po naročilu«, pravijo nekateri, saj se nam zdaj ne bo treba tolikanj angažirati pri nadaljnjem uveljavljanju sistema delitve osebnih dohodkov, kakršnega terjajo »Stališča« RS ZSS o delitvi po delu in zakon o združenem delu. Zmota! Dogovor ni čarobna palica, ni matematična formula,- ki‘bi sam po sebi razreševal vsa protislovja delitve po delu v temeljnih samoupravnih okoljih, uveljavljaj dohodkovne odnose in svobodno menjavo dela. Usmeritve dogovora je zato treba vtkati v samoupravno prakso in v delavsko zakonodajo v organizacijah združenega dela, v gospodarske načrte in skladno z vsem tem oblikovati takšne sisteme delitve po delu in delovnem prispevkou, ki bodo spodbujali večjo produktivnost dela (delavčevo in družbeno) in boljše gospodarjenje sploh. Za zvezo sindikatov je delitev po delu prednostno vprašanje v političnem angažiranju, kajti marsikje bo tudi zaradi (ne)urejenOga sistema delitve po delu prizadevanje za stabilizacijo manjše, drugod večje. Da ne omenjamo posebej, da so nerazčiščeni odnosi na področju delitve po delu pogosto povod za konflikte v temeljnih organizacijah združenega dela. In še na en poudarek moramo opozoriti, ki-se je prav tako kot rdeča nit vlekel skozi dosedanjo aktivnost organov zveze' sindikatov. Oblikovanje prihodnjih srednjeročnih načrtov ne sme biti podjetniško, kajti temeljne organizacije združenega dela morajo planirati v vseh povezavah in v okviru skupaj sprejetih družbenoekonomskih odnosov, odgovornosti in solidarnosti. Morebiti smo zaradi obilice akcij ob koncu lanskega in v začetku letošnjega leta nekoliko Zanemarili oblikovanje srednjeročnih načrtov. Ne povsod in v enaki meri. Bržkone pa to ostaja prav tako prednostna naloga zveze sindikatov in drugih dejavnikov v naši družbi! (Komunist) Stabilizacijska prizadevanja v DO - Delavski svet delovne organizacije Steklarne Hrastnik je na svoji redni seji 17. marca po predhodni obravnavi na zborih delavcev, izvršnih odborih OOS TOZD in DSSS sprejel program ukrepov za izvajanje stabilizacijskih nalog v delovni organizaciji. Opredeljeni so bili tudi nosilci posameznih nalog. Skupine so pripravile program in predlog ukrepov za uresničitev posameznih ciljev v zvezi s stabilizacijsko politiko. Boljše izkoriščanje delovnega časa Naloga: V DSSS in. vseh TOZD izboljšati izkoriščanje delovnega časa. ■ Nosilci naloge: Franc Vidovič —nosilec naloge, Alojz Knez in Avgust Fišner, člana. Program 1. Interno izobraževanje vodilne strukture (preddelavci, mojstri, poslovodje, vodje oddelkov in služb, obratovodje). 1.1. delovna razmerja, 1.2. komuniciranje pri vodenju, 1.3. socialna problematika, 1.4. varstvo pri delu in požarna varnost, 1.5. problematika zdravstvenega varstva. Rok za izvedbo izobraževanja: do 5. 5. 1980 Nosilec akcije: Franc Vidovič 2. Organizacija službe študija dela. Rok: 1. 7. 1980 Nosilec akcije:- Franc Vidovič 3. ' Poenotenje pričetka' dela v: tehnoloških enotah oziroma temeljnih organizacijah: 3.1. sprememba samoupravnih aktov — organizacijske spremembe. . Rok: 5. 5; 1980 Nosilec akcije: Mili-Kobal, vodja TOZD 4. Izvajanje- pravilnika o normah: 4.1. analiza delovnih normativov Rok: 5. 5. 1980 Nosilec akcije:: Analitiki dela v TOZD . 4.2. uvajanje sistemov študije dela > Rok: 31, 12. 1980 Nosilec akcije: vodja službe študije dela 5. Analiza organizacije dela: 5.1. operativno, vodenje-, 5.2. povezanost oziroma komunikacije pri vodenju. 6. Izdelava tehnoloških predpisov: 6.1. za posamezne zaokrožene tehnološke enote, 7. Analiza odmorov, počitkov s poudarkom na delih oziroma nalogah s povečana - nevarnostjo' oziroma zdravju škodljiva dela': 7.1. analiza, mikroklimatskih pogojev v TOZD — DSSS. Rok: 5, 5. 1980 Nosilec akcije: ing, Erno Sihur, ing. Sandi Sivec, Frane Vidovič, Jasna Kosm 8. Izdelava oziroma dopolnitev notranje organizacije TOZD -— DSSS-: 8.1. organizacijske dopolnitve 8.2. izdelava' opisov del oziroma nalog. Rok: 5. 5. 1980 Nosilec akcije: Mili Kobal, obratovodje v TOZD, vodje sektorjev 9. Ureditev kuhanja oziroma koriščenja toplih napitkov (prava kava in ostali topli napitki). 10. Prerazporeditev oziroma zamenjava turnusov oziroma delovnih skupin izmenovodij (TOZD 1, TOZD 2 in TOZD 3). 11. Onemogočanje prehoda med rednim delovnim časom iz ene v drugo TOZD brez delovnega naloga. 12. Formiranje komisije na nivoju DO' za kontrolo izkoriščanja delovnega časa. 13. Določitev ukrepov glede samovoljnega zapuščanja delovnegaUnesta: 13.1. delavec brez soglasja izmenovodje oziroma odgovornega delavca ne sme prekiniti delo razen v primerih o-kv^r na delovnih napravah oziroma ko je . ogroženo delavčevo varno delo, V torek, dne 25. 3. 1980 ob 7. uri je bil sestanek komisije za izvedbo stabilizacijskih ukrepov pod točko 2, 3 in 4. Navzoči šo bili: Jasna Kosm, Janez Kandolf, Franc Šuštar in Alojz Marčen. Izdelan je bil naslednji program dela: 1. Zmanjšanje števila nadur: pregledajo se opravljene nadure v letu 1979, potem pa se ugotovijo- glavni vzroki za doseženo število nadur. Ta analiza je osnova za predlog ustreznega zmanjšanja v letu 1980. 2. Zmanjšanje del po pogodbi: opravi se pregled del’ po pogodbi v letu 1979. Vsa tista dela, ki se lahko opravijo na ustrezen drug način. oziroma niso nujna, se v letošnjem letu ne opravijo po pogodbi. Komisija v sestavi: Aleksej, Us, dipl. ing, — predsednik, komisije in člani Stane Kirn, dipl. oec., Niko, Kavšek, dipl. ing,, Anton Žagar, ing., Anton. Kobal, Karl Dragar, ing., Jože Guzaj, ing-., Ana, Klenovšek je na svoji prvi seji, dne 19. 3; 1980 obravnavala problematiko zajeto v navedenih točkah. Ne osnovi obsežnih razprav predlagamo naslednje: I. Ker se je po sprejetju plana- energija ter nekatere surovine in pomožni material podražil več kot snfo računali in daleč preko, z ■ resolucijo-določenih, mer računamo, da. planiranih stroškov v absolutnem znesku ne bomo uspeli znižati za dva: procenta od planirane vsote. Da hi to- preverili • mora. planska služba pripraviti, preglednico zaradi porasta cen zvišanih stroškov."Hkrati:mora pripraviti preglednico porab surovin, energije in pomožnega materiala, ki smo. j ih.-v-minulem letu porabili za kg uskladiščenega stekla-; Na podlagi teh podatkov bomo dotočili meje zniževanja specifičnih- porab ter izračunali efekte,, ki jih bomo dejansko lahko dosegli. Rok za pripravo podatkov: 28. 3:. 1980 Zadolžena;, Anica Kleno.všek Rok določitve normativov: 28. 4. 1980 Zadolžen: Alekseji Us,, dipl1, ing. II-. Za povečanje dohodka glede na sprejet plan za vsaj! 2 % jo treba, storiti' naslednje: 1. Vse zastoje zmanjšati na minimum. To bomo dosegli: a) z organizacijo boljšega vzdrževanja vseh naprav, ter s. hitrejšim' in učinkovitejšim odpravljanjem eventuelnih defektov. Program dela, način izvajanja ter vse spremljajoče je treba izdelati do 1-5. 4. 1980, zadolžen je ing. Jože Guzaj'. B): z boljšo, organizacijo in planiranjem je treba skrajšati menjave ter zamude povzročene s tem. 13.2, izvajanje drugega in tretjega! poglavja zakona o delovnih razmerjih (odnosi, počitki, dopust in .delovni čas). 14. Analiza delovnega časa V skladišču gotovih izdelkov: 14.1. premaknitev delovnega časa za eno uro. 3. Zmanjšanje števila zaposlenih: glede na podobnost z nalogo pod' štev. 14 je potrebno najprej ugotoviti smiselnost dveh vzporednih nalog. Sicer pa je metodologija dela naslednja: pregleda se opravljena analiza potrebnih delovnih mest (analiza je bila opravljena v marcu 1979) s tem, da se objektivno ugotovi realnost glede na zdajšnji čas. Bistveno ta analiza lahko. služi kot osnova za predlog zmanjšanja, zaposlenih. Za pripravb posameznih osnov za delo komisije so odgovorni: Pod točko 1. Janez Kandolf in Franc Šuštar Pod točko 2. Jasna Kosm Pod točko 3- Alojz MaTcen Rok izdelave-: 15. 4. 1980 Zadolžen: obratovodje 2. Z ureditvijo nekaterih pomanjkljivosti' pri organizaciji dela ter-upoštevanju veljavnega pravilnika o normah bo dosežena večja storilnost. Rok: ker je to delo obsežno, ne moremo postavljati končnega roka, ampak je treba- prve rezultate1 podati do 15. 4. 1980, o nadaljevanju pa se bo dogovarjate spToti. Zadolženi: za pripravo — normirci, za povečanje — obratovodje 3. Ker nimamo industrijske prodajalne, moramo dati izdelke z sorazmerno majhnimi napakami razbiti. Računamo, da bi precejšne efekte dosegli, če bi le-te prodajali v lastni- prodajalni.. Ker je ta že- dalj -časa gotova-, jo je treba do 15. 4. 1980 odpreti. Zadolžen: ing. Jože Tušar 4. K povečanju dohodka bo v veliki meri prispevala realizacija točk št. 12., 13., 17. in 20. zlasti pravilna stimulacija bo dala dobre rezultate. Mislimo, da hi morate to biti. narejeno tako, da v prvem nespoštovanju delovnih predpisov kršilcem v celoti odvzame gibljivi del osebnega dohodka. III. Zadolžitev pod točko 7. bo izpolnjena le- v primeru., da bo gospodarsko : računski sektor pripravil mesečne obračune do 25. v vsakem mesecu. | IV. Z izpolnitvijo vseh stabilizacijskih ukrepov ter pod predpostavko, da ne bo prišlo do večjih podražitev goriva in surovin, ne bo večjih težav pri doseganju 5-krat večjega ostanka čistega dohodka kot ob zaključku leta 1979. • V. Poglavitna napaka pri dosedanjem sistemu izdelave operativnih planov je v tem, da se izdelujejo ločeno za TOZD 1 in TOZD 2 v večini primerov brez zadostnega upoštevanja ka- Zmanjšanje števila opravljenih nadur v primerjavi z letom 1979 na nivoju DO za 20 % ter izdelava predloga za zmanjšanje števila zaposlenih v DO glede na leto 1979 za 2%, zlasti s primernimi razporeditvami Zmanjšati že planirane materialne stroške za 2%, povečati dohodek glede na že sprejeti plan za 2 %, ustvariti ostanek čistega dohodka, ki mora biti v DO najmanj 5-krat večji kot je bil po zaključnem računu za leto 1979, zmanjšati proizvodni odpadek, ki smo ga planirali za leto 1980 za najmanj 10 %, zagotoviti usklajenost operativnih planov za proizvode, ki so vezani na dodelavo pacitet TOZD 3. Zato bomo za hitro reševanje tega odslej izdelovali, mesečne operativne plane obvezno za celo DO skupaj. Zadolženi: vodja komercialnega sektorja in vodje TOZD Rok: Takoj Za dokončno ureditev navedene problematike pa je treba ustanoviti oddelek operativne priprave, ki bo med drugim uredilo tudi to področje. Zadolženi: direktor DO Rok: 30, 6. 1980 VI, Za realizacijo zmanjševanja odpadka za 10 % je treba v roku enega meseca pripraviti temeljit program potrebnih ukrepov. ,, Zadolženi: vodje TOZD 1, 2 in 3i pomočnik direktorja za teh. vprašanja , Rok: 30. 4.. 1980 Zmanjšanje reprezentačnih stroškov, uporaba reklamnih • sredstev in potnih stroškov 1. Zmanjšanje reprezentančnih stroškov, za 20% Reprezentančni stroški na nivoju delovne organizacije so znašali 491.877 din. Glede na 20% zmanjšanje lahko v letu 1980 koristimo 393:501 din. Za izvajanje tega, se predlaga naslednje: a) . Evidenca izdajanja vseh napitkov, ki se vodi v splošni službi po TOZD in sektorjih. b) Med napitke spada kava, čaj, kisla voda in sokovi. - c) Na željo tujega partnerja se lahko, tudi postreže z žgano pijačo. Žgana pijača se nahaja v tajništvu in se lahko izda samo. po nalogu direktorja, pomočnika direktorja za tehnična vprašanja, vodje TOZD in sektorjev. d) Na sestankih v okviru DO se lahko postreže samo. s kavo, in kislo vodo. -e) O stroških, pogostitve kupcev oziroma dobaviteljev v komerciali se dogovarja;z ustreznim vodje TOZD. f) Darila last nekega TOZD, katerega koristi drugi TOZD oziroma DSSS za reprezentanco _se mora izvršiti poračun po TOZD. . .g) Pri uporabi; reprezentančnih .-sredstev ne mora upoštevati pravilnik, katerega teodo spre-, jele TOZD in DSSŠ, . h) 'Naročilo, za. vodenje-na kosilo oziroma pogostitve lahko odobrijo naslednje osebe: direktor DO, namestnik direktorja za tehnična vprašanja, vsi.vodje TOZD,, vodja razvoja in vodja komercialnega sektorja. i) Evidenco pogostitev vodi knjigovodstvo ter jo mesečno posreduje na.vpogled vsem podpisnikom. 2. Uporabiti največ toliko sredstev za reklamo kot v letu 1979 Izdatki za reklamo in propagando so v letu 1979. znašali 105.307 din. Vsa naročila ?a reklame gredo preko komerciale v dogovoru s proizvodnim TOZD. Evidenco, da se šredstva ne prekoračijo vodi komercialni sektor. . 3. Povečati izdatke za . službena potovanja, -kilometrino in dnevnice za največ 10 % , glede na porabo v letu 1979 Pregled porabe v letu 1979 in možna največ-, ja poraba v letu 1980: (glej razpredelnico spodaj). Evidenco; ; za zgoraj navedene, istrošfee- vodi, splošna;, služba, oziroma v. TOZD in sektorjih. Poraba sredstev . se kontrolira. tromesečno. ■ , Za zmanjšanje stroškov za kilometrino se predlaga naslednje: „ a) Za, potovanj e XryubljanQ. ,se,Jahko kpri-r sti samo., yiak,.'pp,vrhnjo -.se samo. ..slkgšjigi. vf višini čepe vozovnice. b) Za prevoz v Trbovlje in .po.,Hrastniku, se tudi ne .priznava, kilometrina, ker je urejejnlp-kalni avtohusni, promet.... TOZD 1 TOZD 2 TOZD 3 ¿TOZD 4,. TOZE15. ' ,;DSSS | gj Skupaj Dnevnice v državi 1979 13.136 50.261 2.936 29.223 i 84.300 295.066 474.921 1980 | 14.450 ,;55.287 > 3.230 -. .32.145 • 92.730- 324.573 “522.413 Nočnine v državi , 1979 1.527, V 2.272 229 1 2.839 13.937 30.885 51.750 1980 , ,,,,1.680 Si 2.499 m 252 3.123. 15.331 . . 33.974 . \ 56.925 Potni stroški v državi 1979 ' 16.086 ■ 17.662 11.557. ; 6.839 , - 14.632, 138.030, 204.80'? 1980 n- 17.695 , 19.428 12.713. .7.523 p 16.095:, . 151.833,,: , .225.288 Dnevnice,-v tujini 1979 153.923 83.796 16.637 - 62.147- - •21.311 :—. .. 337.814- 19801 169.315 92.176 v 18^01 68.362 23.442 — • 371.595 Nočnine sY tujini;. , 1979 . 34.555, 33.169 8.167 4.914 , Ul ¡sjl ; 80.805 1980 38.011 - 36.486:. i j —-r | 8.984 5.405 s 88.886, Potni stroški v tujini 1979 74.066 107.103 1.928:, .50.961 15.661-,, .81.748, : „331.465 - (4 - ' : 1980 81.473 •117.81 S 2.121 . ; 56.057 i , 17.227 , J- 89.923 364.612, Kilometrina ' 1979 , 13694 .60.792 239 24.047 32.235 438.405 569.413 1980 15.063 ,.,66.871.. 263 . 26.452'. H 35:459 , 482.246 .•626.354 Zmanjšati,porabo energije ua enoto proizvoda glede na leto 1979 za najmanj 2 °/o, - Odgovoren: Za sestavo plana: skomercialna , služba. Kot primer za navedeni G in H velja za vse ostale objekte. 3. Konstrukcija talilnih pbjektov a) Ob rekonstrukcijah talilnih'' objektov' je potrebno obvezno koristiti izsledke na področju modernizacije kpnstrukcije talilnih objektov (izolacija, materiali, taljenje). Specifična poraba goriva na kg staljenega stekla se mora gibati 6.500—13.000 KJ, v odvisr nosti od velikosti in tipa peči. Na elektro pečeh pa 4.500 KJ«, b) Urediti pripravo zmesi, črepinj in sistem, vlaganja tako, da bo . nihanje nivoja v mejah ± 1 mm. Odgovorni:,Razvojni sektor. 4. Izkoriščanje odpadne toplotne energije, V teku enega leta preveriti možnost in smotrnost izkoriščanja odpadne, toplote,, ., Odgovoren: Razvojni sektor,, , 5. Briketiranje .zmesi V teku enega leta proučiti možnost za briketiranje zmesi.. - ' Odgovoren: Razvojni sektor 6. Uporaba črepinj Povečati % uporabe črepinj. V svrho tega se je potrebno povezati z celotno steklarsko industrijo Jugoslavije, v svrho. zbiranja m predelave črepinj, , Odgovoren: .Direktor DO Rok: 1 leto II. ELEKTRIČNA ENERGIJA a) Izboljšanje cos in s tem zmanjševanje jalove energije. Odgovoren s-Vodja elektro obrata b) Zagotoviti možnosti za-preusmeritev prehoda iz ostalih energetskih virov na uporabo električne energije za taljenje steklene mase (ca. do 30 %). Realizacija- po srednjeročnem -programu-.-- Odgovoren: Vodja TOZD 5 " c) Določitev višine konice-pri-porabi-električne energije z-možnostjo zmanjšanja. Odgovoren: Vodja elektro obrata III. KOMPR-ESORSKI ZRAK ; a) Izdelava predloga razvoda JsppprimiEane-ga zraka ločeno po TOZD in prpdlog. kpriščenjA.-| kapačijat,.^ Odgovoren: Vodja strojnega ..otjfa ta,. Yftdja obrata tehnoloških goriv. Rok: T mesec . Po sprejetju predloga so posamezni vodje «TOZD in -obratovodje* zadolženi -zagotoviti po tehnologiji, zahtevano, porabo.-, komprimiranega - zraka! IV. HLADILNE PECI.., , a) Izolacija hladilnih peči. Vse hladilne- peči -.je potrebno na novo_izolirati. Zadolženi: .Vod j a s trojnega.obrata.,., Rok: -iDokončati, do ,konca leta 1980 • b) Ker slikarnica v TOZD-3 vrši šganje.iz-., - delkov na II izmeni; je, potrebno-. v,¿teku leta programirati žganje na III izmene, . ,, Odgovoren: Vodja TOZD 3 Rok: (Konec. Jela 1980 • V. . PORABA PARE IN TOPLE VODE a) Na tem področju je treba predvsem poskrbeti, da so vse parne intoplovpdpg cevi dobro izolirane. Odgovoren: Vodja obrata tehnoloških goriv' Rok: Konec leta 1980 - ¡iij Komisija v sestavi: Jože Guzej, ing, ® predsednik- in člana Maks Mrcina-, dipl. ing., Aleksej US, dipl. ing.1 - se je sestala dne 18. 3. 1980 in pripravila jia-, .slednje ukrepe, od katerih so nekateri .kratkoročnega,.druga.pa, dolgoročnega karakterja. I. PODROČJE TALILNIH OBJEKTOV 1. Predpis talilnega režima a) pravilno določanje : talilne!, . temperature (pravilno zgorevanje). Odgovorni: vodje taljenja —■ za predpis določenih parametrov, vodja obrata- tehnoloških goriv za -pravilne nastavitve in vzdrževanje, vodja inst. delavnice ' Predlagamo nabavo senzorjev za nastavitev optimalnega razmerja znak goriva od firme Corning. Do tega. časa Se .ustrezneanalize vršijo v - lab oratoriju v dogovoru- z vodjo taljenja. Za. stimulacije uvede kot eden izmed-, kriterijev doseganje tega cilja se predlaga, da se v faktor zgoraj navedenim skrb za prihranek energije. 2. Optimalno, koriščenje -talilnih kapacitet Pri sedanjem operativnem planiranju, nastopajo. občutna nihanja pri koriščenju inštaliranih -kapacitet,' a) G in H peč o.d, nosivne vrednosti (401) je lahko odstopanje -j- 20 %| oziroma — 15%. VI. OSTALI UKREPI - a) S smotrnejšim izkoriščanjem delovnega časa, zlasti- v TOZD 1, bomo zmanjšali porabo butana ali vročega stekla, za gretje, modelov. Š Odgovoren: Obratovodja TOZD 1 Rok: 3 mesece (30, 6. 1980) b) Izdelati , predlog za \ racionalno .. porabo električne energije na razsvetljavnih telesih, Odgovoren,: Razvojni sektor Rok: Letji 1980 - ^ c) Z vgraditvijo drugega hladilnega stolpa zmanjšati porabo pihne' vode. Odgovoren: Vodja TOZD 5 Rok: Konec leta 1980 Analiza in ugotovitev upravičenosti vseh režijskih delovnih mest v DSSS in TOZD ter ustrezne reorganizacije posameznih služb, če bo to zahtevalo ugotovljeno stanje Od dneva imenovanja pa do danes, se je naša komisija v sestavi Alojz Knez — predsednik, ' Heda Korbar, ing. Janez Kavzar, Miro Zorc. II. in Albin Lavrič sestala trikrat. Izdelali smo program dela za izvršitev nalog v okviru stabilizacijskih ukrepov. Pri svojem delu je komisija imela nepotrebne probleme, ker nismo dobivali ustreznih podatkov o številu zaposlenih, glede na plan za leto 1980. Te podatke smo zahtevali z okrožnico dne 21. 3. 1980 od posameznih vodij sektorjev in TOZD. Ker je naloga naše komisije žhlo obširna, program nismo uspeli terminsko obdelati, temveč navajamo naloge katere bomo natančno obravnavali oziroma analizirali v stabilizacijskem obdobju. Komisija si je zadala naslednje naloge: 1. Proučiti potrebe po strojepisnem delu v DO in če je tega dela dovolj, uvesti strojepis-nico. 2. Vsi TOZD in DSSS morajo v roku 10 dni dostaviti podatke o številu delovnih invalidov in delavcev z omejeno delovno sposobnostjo, ter navesti kakšne delovne naloge in opravila izvršujejo. 3. Proučiti potrebe po različnih napitkih (toplih in hladnih) in nabavi avtomata za pripravo teh, napitkov. Nabava-avtomata bo po vsej verjetnosti ekonomsko upravičena, saj bi se zmanjšalo število zaposlenih in izboljšalo koriščenje delovnega časa v vseh oddelkih, ki si te napitke sami pripravljajo. 4. Analizirati zakaj se tako počasi realizira posodabljanje .stiskanja modelov v notranjem obratu, saj bi ta investicija omogočila zmanjšanje števila zaposlenih v tem obratu. .5. Analiza zaposlenih v brusilnici in proučiti možne prerazporeditve (vezalke, kontrola; žigošarna). 6. Prerazporeditev v kiko delavnici, v kolikor se ugotovi, da vsi zaposleni niso racionalno izkoriščeni. 7.. Pregledati zakaj hitrejen ne napreduje avtomatiziranje taljenja stekla v. TOZD 1, saj bi avtomatizacija omogočila zmanjšanje topil-ničarjev na polovico; 8. Analizirati možnost spremembe načina odvoza črepinj v avtomatski proizvodnji in s tem sprostiti odvažalce črepinj za drugo delo. 9. Proučiti izkoriščenost odlagalcev paketov v TOZD 2' 10. Analizirati zakaj se še ni Uredilo avtomatsko obračanje kozarcev na obžigalnem stroju pri liniji kelihov. Ta ukrep bi zmanjšal število zaposlenih v tem oddelku. 11. Preveriti stanje zaposlenih v vzdrževanju TOZD II in morebitno odvečno delovno silo prerazporediti na stroje v proizvodnjo. 12. Analiza organizacije dela in števila zaposlenih v skladišču za modele in rezervne dele TOZD 2. 13. Analiza delokrogov izmenovodij kontrole in proizvodnje, ter po možnosti nekatera delovna opravila združiti. 14. Analizirati obremenjenost in opravičenost administratork za samoupravo TOZD 1, TOZD 2 in TOZD 5. 1. Nabava in poraba drobnega materiala — Se nadalje se naj zadrži ustaljena praksa za izdajanje naročilnic. Naročilnico lahko podpiše obratovodja, vse naročilnice se kontrolirajo na tehnični konferenci, kjer so zastopani vodje TOZD in jih podpiše dipl. ing. Aleksej US. — Poostri naj se dejanska poraba material^ pri prevzemu del tujih in lastnih izvajalcev. Za1-dolženi za kontrolo so obratovodje, vsak za svoje delovno področje. — Za ves material poostriti vhodno kontrolo ter vsako nepravilnost glede na kvaliteto ali količino se mora takoj reklamirati, ter o reklamaciji obvestiti naročnika reklamiranega materiala. 17. Proučiti delovna mesta in koriščenje delovnega časa v TOZD 4. 18. Analiza delokrogov v vodstvu TOZD 5. 19. Pospešiti in razširiti sodelovanje z Zasavskimi računalniškim centrom v Trbovljah za področje komerciale in gospodarsko planskega sektorja, kar bi omogočilo zmanjšanje delovnih mest v teh sektorjih. 20. Analizirati sedanjo dokumentacijo in delo v stroškovnem knjigovodstvu ter tovrstno 'dokumentacijo in delo evidentičarjev v TOZD 1 in- TOZD 2. V kolikor se ugotovi, da je evidenca dvojna ali celo nepotrebna, po ugotovitvi dejanskega stanja primemo, ukrepati. -21, Pregled in analiza opisov delovnih nalogov in opravil _v planskem oddelku in po ugotovitvah pripraviti ustrezne predloge. 22. Analiza upravičenosti in izkoriščenosti nekaterih delovnih mest v splošni službi. 23. Analiza izredno velikega števila snažilk v celotni DO. 24. Analiza delovnih mest v komerciali in skladišču gotovih izdelkov. 25. Glede na obširen asortiman izdelkov in stalno rast proizvodnih stroškov smatramo za potrebno, da sedanja kalkulanta opravljata tudi pokalkulacije na podlagi dejanskih proizvodnih učinkov in doseženih stroškov. V kolikor se to .ne bo izvajalo, nastane odprto vprašanje izkoriščenosti sedanjih kapacitet na teh delovnih mestih. 26. Ker so v razvojnem oddelku predvidene nekatere spremembe, bo komisija izvršila analizo takrat, ko bo znano kakšne naloge se bodo v tem oddelku opravljale glede na število zaposlenih. PREDLOGI 1. Za racionalnejše koriščenje vseh dežurnih služb je potrebno čimprej nabaviti signalne naprave, ki bodo omogočile hitrejše intervencije. 2. Čimprej se mora pristopiti k uvedbi novih obrazcev za spremljanje in obračun proizvodnje. Ta dokumentacija mora biti enostavna in funkcionalna, kar bo omogočilo zmanjšanje določenega števila zaposlenih in izboljšalo komuniciranje med posameznimi oddelki in službami. 3. Za proučitev možnosti za optimalnejše koriščenje inštaliranih naprav in strojev pritegniti'zunanje sodelavce (strokovnjake ljubljanskih in mariborskih visokih šol). 4. Vodstvo TOZD 5, ki vrši usluge vsem ostalim TOZD in DSSS, se mora skoncentrirati na ožji lokac-iji, zaradi lažjega komuniciranja s svojimi in drugimi sodelavci. 5. Proučiti in nato nabaviti knjižni stroj, ki se bo kasneje lahko priključil na računalnik v Trbovljah. 6. Čimprej pristopiti k študiji novega sistema obračuna plač in možnosti poenostavitve sedanjega načina. 7. Komisija predlaga, da naša DO čimprej zaposli pravnika, kar bo v neprecenljivo korist delavcev in sami organiziranosti poslovanja DO. — Za vsa večja popravila predvidena v letnem planu se mora pravočasno dostaviti specifikacija materiala, tako, da je nabavna služba na podlagi teh specifikacij dolžna izbrati najugodnejšega ponudnika ter ponudbe predložiti naročniku. — Določiti optimalne normative zalog materiala. Zadolži se vodjo materialnega skladišča tov. Miha Jelenca, da s predstavniki TOZD pregleda in dopolni že obstoječe normative do 20. 4. 1980. -— Ves odvišen material v skladišču pomožnega materiala se mora takoj prodati. Zadolži se tov. Zoran Klemen in izdela poročilo do 20. 4. 1980. r Še uporaben demontirani material se naj vskladišči, uporablja se pri raznih popravilih, ali pa pri izdelavi manj zahtevnih konstrukcijah. — razvojni oddelek in vodstva proizvodnih TOZD naj iščejo možnost zamenjave uvoženih nadomestnih delov z domačo izdelavo in to v okviru DO ali pa kakšne druge proizvodne organizacije. ; — Stalna naloga vseh vodstvenih in vodilnih delavcev v TOZD in DSSS je, da glede na plan stroškov mesečno vršijo kontrole in vsa odstopanja glede na plan takoj analizirajo in potrebno ukrepajo. 2. Kartonska embalaža — Pri naročilu kartonske embalaže dosled-. no upoštevati plan proizvodnje oziroma porabe embalaže. ,— Za vse velike količine je potrebna izbira najugodnejšega ponudnika in to glede na ceno, kvaliteto in točnost dobave. , — Vsa nova embalaža se mora načrtovati v oddelku za oblikovanje. 3. Surovine Pri nabavi surovin , iz uvoza mora nabavna služba skrbeti, da se teh uvaža v čimvečji meri iz klirinškega področja. Stalna naloga nabavne službe. •. — Za vše surovine iskati več-ponudnikov ter skupno s tehničnim vodstvom izbrati najugodnejšega ponudnika. Stalna nalaga nabavne službe. — Tehnično vodstvo naj preveri možnost uvoženih surovin nadomestiti z domačimi. — Vodstvo transportne skupine naj izdela način stimuliranja, da se pri transportu in razkladanju surovin raztrga minimalno vreč, oziroma razsuje surovin. Rok izdelave 20. 4. 1980, — Vodstvo energetike naj uvede kontrolo, .da se vračajo popolnoma prazne cisterne za vsa tekoča goriva. 4. Odpadni material — Tehnična služba naj izdela predlog za sistematsko zbiranje • vsega materiala, katerega lahko prodamo ali pa porabimo v naši DO. Rok izdelave predloga 30. 4. 1980. Komisija: ing. Jože Tušar, L r. Jože Ržek, 1. r. Franc Žerko, 1. r.' ■ Alojz Marčen, 1. r. Nov način stimulativnega nagrajevanja v TOZD in DSSS v prvem trimesečju Glede na to, da ima naša komisija stalne naloge na področju stimulativnega nagrajevanja v okviru celotne delovne organizacije je bilo ' težko pripraviti nove predloge in s tem programom dela. Naš program z ugotovitvami in predlogi je naslednji: Program dela 1. Komisija se bo redno mesečno sestajala pred vsakim dokončniin obračunom plač. Pregledala bo višino gibljivega dela OD v vseh TOZD in DSSS. V kolikor se bodo pojavila prevelika odstopanja od dovoljenega procenta gibljivega dela OD, se izvrši korigiranje. _ Rok: Vsakega petega v tekočem mesecu Zadolžitev: Sestanek komisije skliče njen predsednik tov. Albjz Knez 2. Priprava novega sistema za stimulativ- , riejše nagrajevanje v DSSS. Rok: 30. 4. 1980 Zadolžitev: Predsednik komisije za stimulativni sistem nagrajevanja v DSSS, vsi. vodje sektorja in služb v DSSS 3. Dograjevanje sistema stimulativnega nagrajevanja v TOZD in DSSS. Rok: Stalna naloga v letu 1980 Zadolžitev: Centralna komisija za stimula-tivnejše nagrajevanje v DO s pomočjo službe, ki se bo profesionalno Ukvarjala z nagrajevanjem Ugotovitve in predlogi 1. Za izvedbo programa pod točko 2, se morajo z vso resnostjo angažirati ysi vodje sektor- Varčevanje pri nabavi in porabi drobnega materiala, kartonske embalaže ter vseh surovin jev in služb, saj bo le tako mogoče uresničiti zadano'nalogo. Zavedati se moramo, da je nemogoče pripraviti dobre predloge od zunaj, če ni prave pomoči in nasvetov iz same delovne sredine za katero se pripravlja sprememba sti-múlativnega nagrajevanja. ' 2. Komisija ugotavlja, da ni v stanju v sedanji sestavi voditi, usmerjati in pripravljati nove predloge za stimulativnejše nagrajevanje zacelotno DO. Takšna naloga je preobširna, da bi se komisijsko opravljala na zadovoljivem nivoju, saj ima vsak.član komisije dovolj obvez- Ukrepi v zvezi z asortimanom naših in izvoznih obveznosti PROGRAM DELA 1. Politika cen a) Ustrezno povišanje cen naših izdelkov glede na podražitve surovin, energije itd. b) Uvajanje asortimana, ki pogojuje boljše cene. c) Finaliziranje izdelkov, pri katerih j.e bi-stvo stekleni del. 2. Smeri razvoja asortimana, ki pogojujejo boljši finančni efekt (vključeni finalni izdelki) TOZD 1 — Razsvetljava — opalno. in barvno naVitje — lister in prevleke ' — matirano in svetlo na čvrsto pihanem — čvrsto pihano — opal ali barva — čvrsto pihano z vrtenim dnom — barvni , nanos — dekorirano (Rovirosa) in biserni robovi — marmorirano.(onix) podstavki in viseče — furmanske fUči .¡¡f imitacija pihanja v mrežo — skulpture (opal ali ónix) TOZD 1 — Široka potrošnja • — posode starinskega videza . "y, — komplet za na mizo boljša izvedba — šolniki, itd, kozarci in vrč —* boljša izvedba . — svečniki ||jj|l/yrč 1MI h kozarcu iz avtomata • -. —. vrč alf steklenica in 1M1 in siskani ko- /• zareč — krajcile program f|;VVf-VñoV program —-ónix— žardinjera, vaza, pepelniki, itd,' — program žardinjer oziroma nastavkov s / kombinirano nogo (vijak) Zmanjšanje stojnin za 20 % Komisija za : izdelavo programa v sestavi: Janko Kavza^Sinosileč rialpge in člani Milan - ■ Kožar, -Ida Vidovič, Slavi Potušek. predlaga sledeče ukrepe: • 1. ' Zagotoviti rédñó in enakomerno dobavo surovin (predvsem pesek in soda). ;i - 2. Nujno povečatVRapačitete skladišč, zlasti skladišče, kremenčevega peska, da bi bilo mož-,' no vskladiščiti potrebno količino za zimsko ob-' dobje. V' - v 3. Modernizirati tehnološki proces razklada-nja in skladiščenja surovin: • nosti na svojem delovnem področju. Te obveznosti pa morajo člani komisije nehote zanemariti, če hočejo aktivno sodelovati pri delu komisije, y 3. V kolikor se v najkrajšem času ne ustanovi služba, ki se bo s stimulativnim nagrajevanjem ukvarjala profesionalno in bi tako bila komisiji v pomoč,'nismo več pripravljeni delati v dosedanjih pogojih na tem področju. Komisija: • Alojz Knez, nosilec naloge izdelkov, politiko cen TOZD 2 ,. namizna garnitura — solnik, olje, posi-palniki — kozarci (stiskani ali pihani) za kompleti-ranje vrčev iMl TOZD 1 — posode za shranjevanje — določena razsvetljava rjj tulpice — povezano z novo investicijo — nove rešitve v sodelovanju s prehrambeno in drugo industrijo — nove garniture stiskanih izdelkov (nepravilne puncirane strukture) TOZD 3 Naloge, ki izhajajo iz nalog TOZD 1 ih TOZD 2. • Finalizacija razsvetljave mora iti v smeri sodelovanja s Sijajem, vendar v smislu dohodkovnih odnosov. Rok dogovarjanja s Sijajem je 30. 4. 1980. Ce do tega roka s Sijajem ne najdemo skupne poti, poiščemo drugo varianto. Komisija za asortiman izdelkov, politiko cen in izvozne obveznosti Se mora vsaj enkrat mesečno sestati in' pregledati izvršitev nalog — po potrebi pase sestaja tudi pogosteje. Na takih sestankih;'še postavljajo tudi nove naloge iz Zgoraj podanega programa. Zapisniki se pošljejo V evidenco odboru ža stabilizacijo pri DO. Glede izvoza bo letni plan sicer izvršen, vendar moramo Težiti, da izdelke zastavljenega programa .prodajajmo po ustreznih cenah tudi na,tuja tržišča-. Komisija: Jože Tušar, ing., L r. Alojz Marčen, 4. r. Niko Kavšek, dipl-, ing., 1. r. Anton Žagar, ing., 1. r. ^^Bkalcinirano >sodo, kalcit, dolomit, živec, dobavljati~kot--5rehfuzo v cisternah in /vskladiščiti s pnevmatskim praznjenjem. 4. Povečati in urediti skladiščne . prostore kartonov. Razkladati: . /—. mehanizirano, paletizirano pošiljke raz-. kladafi M vskladiščiti paletizirano (do sedaj se paletizirani kartoni vskladiščujejo ročno v predale, kar je zelo zamudno) j v/ — pridržati se proizvodnih planov, zlasti v TOZD 2, • — preučiti možnost dostave kartonov: v , obrate, paletizirano, z viličarji; — dogovoriti se z domačimi dobavitelji kartonov o možnosti dobave kartonov na paletah; jgs|i pregledati možnost dvigal v. kartonaži, za transport z viličarji. 5. Pravočasna dobava železniških vagonov za razkladanje, in nakladanje blaga, zlasti v jutranjih urah, za čimbolj .izkoriščeni delovni čas (TKI. Hrastnik). 6. Truditi se skupno z Ž^TP Ljubljana, oziroma železniško postajo Hrastnik in špediterjem na Rijeki, zaradi enakomerne dostave kontejnerjev. " 7. Nujno podaljšati nakladalno rampo, v skladišču gotovih izdelkov, s čimer bi bilo možno hitrejše nakladanje vagonov in kontejnerjev, kakor tudi razkladanje vagonov z kartoni. 8. Poiskati možnosti pri kupcih blaga široke potrošnje, za paletizirano nakladanje vagonov. 9. Zagotoviti planirano število transportnih delavcev, 10. Razkladanje in nakladanje vagonov in kamionov ob sobotah in dela prostih dnevih, v izogib štojninam. 11 Racionalno koriščenje delovnega časa, ki je pogojeno z ostalimi točkami programa. Zavedamo se, da je realizacija programa povezana s precejšnjimi stroški, ter da ni takoj uresničljiva, vendar mora biti prisotna. Zagotovitev tekočega odvoza izdelkov a) Ukrepi za zagotovitev tekočega odvoza izdelkov (kratkoročno). b) Študija o sprotnem odvozu izdelkov in posodobitev dela v skladišču gotovih izdelkov. 1. Zagotoviti skladiščni prostor in določiti maksimalne zaloge izdelkov po proizvodnih skupinah oziroma podskupinah. Zadolžen: Komercialni sektor Rok: 2 meseca 2. Izdelava kratkoročnih planov za proizvodnjo v TOZD 1, TOZD 2 in TOZD 3, sinhro-nizacija z instaliranimi proizvodnimi kapacitetami, posebno za področja z večjo stopnjo dodelave in dekbriranja.’ Zadolžen: Vodja komercialnega sektorja, vodje TOZD 1, TOZD 2 in TOZD 3 Rok: Takoj 3. Zagotoviti normalno oskrbo z repromate-riali (osnova je plan proizvodnje) ; . a) kartoni, b) plastične folije, -C) palete, d) lepilni trak. Zadolžen: Nabavni oddelek Rok: Takoj 4. Zagotoviti proste transportne, poti. -Zadolžen: Obratovodja TOZD 1, TOZD 2 in TOZD 3. -Rok: Takoj 5. Odvažanje zapakiranih: izdelkov iz, obratov v. skladišče. Najkasneje v 24 urah. ■ Zadolženi: Vodje skladišča' gotovih izdelkov Rok: Takoj .- 6. Odpis nekurentnih -izdelkov. Predlog, izdela komercialna Služba. . Zadolženi: Komercial» sektor Rok: 1 krat letno Sr- ob času inventure (Nadaljevanje na 6. strani) Zadali smo si tudi-nalogo zmanjšati proizvodni odpadek in urediti medfazno skladišče Tudi stojnine je potrebno zmanjšati za 20 % Študija pretoka materialov a) Pretok gotovih izdelkov iz' proizvodnih obratov v skladišča. b) Pretok pomožnih materialov iz skladišč v proizvodne obrate. 1. Organizacija dela skladiščne službe: a) odvoz' v skladišče, ' _ i b) način skladiščenja, c) odprema gotovih izdelkov nakladanje, d) dovoz pomožnih materialov v obratne prostore. 2, Način embaliranja gotovih izdelkov in pomožnih materialov. 3. Izbira transportnih sredstev in način transportiranja. , 4. Normativi dela. Zadolženi: Razvojni sektor Rok: Do konca leta 1980 5. Dokončanje montaže konstrukcij za regatno skladiščenje.. Zadolžen: TOZD 5 Rok: 2 meseca Komisija: Maks Mrcina, dipl. ing., 1. r. Janez Kavzar, ing., 1. r. Zmanjšanje bolniškega staleža ter izrednih dopustov (plačanih in neplačanih) za vsaj 10% glede na leto 1979 Komisija: Franc Vidovič — nosilec akcije in člani: Janež Ciglar, ing. Sandi Sivec, ing. Erno J Sihur. Naloga: — 'Zmanjšati bolniški stalež za 10 %, — zmanjšati izredno plačane dopuste za 10%, . .. —1 zmanjšati izredno neplačane' dopuste za io%. j ' V skladu s prejetimi sklepi na zborih delavcev med 20. in 26. februarjem glede stabilizacijskih ukrepov predlagamo DS TOZD in DSSS spremembo 62. člena pravilnika o delovnih razmerjih in sicer: 1. Izredno neplačan dopust do 30 dni (zmanjšano za približno 1/3) del. dni — za nego bolnega družinskega., člana (do 30 dni) — za udeležbo na prostovoljnih akcijah razen RDB (30 dni) — za poziv organom, ki opravljajo javno službo (30 dni) — pred odhod v JLA (3 dni) — ža nujno ih upravično udeležbo na športnih, kulturnih in drugih 'javnih prireditvah (30 dni) — ža strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje kadar delavec nima pravice do nadomestila (15 dni) —. poseben primer v katerem odloča Odbor za razmerja iz združenega dela in kadre (7 dni) 5 Navedene bonitete lahko koristi posameznik samo enkrat letno. 20 20 20 2 20 10 2. Izredno plačani dopust — rojstvo otroka v zakonski zvezi (2 dni) ■— za primer smrti: zakonec, otrok, brat, mati, sestra, oče, posvojenec, očim, mačeha (3 dni) razen če je delavec oskrbnik pogreba — za primer smrti, če živijo v skupnem gospodinjstvu: tast, tašča in stari starši (2 dni) — izobraževanje ob delu (15 dni) a) za študij na višji oz. visoki šoli b) za študij na srednjih šolah (štiri letni študij) c) za študij, na poklicnih, poslovodnih in administrativnih šolah d) priprava na zaključni izpit oziroma diploma (7 dni) dan 1 15 12 10 — vse seje izvršilnih odborov, DPO, ki nimajo karakterja delovnega sestanka na nivoju občine se sklicujejo'v popoldanskem času. ZMANJŠANJE BOLNIŠKEGA STALEŽA 1. Za. zmanjšanje bolniškega staleža je v. prvi fazi nujno potrebno izboljšanje delovnih pogojev (mikroklima v delovnih prostorih) predlog je podan pod 27. točko. 2. Stimulativni del nagrajevanja je pokazatelj kvalitete, gospodarnosti opravljenega dela ter ni osnove, da se obračunava v povpreč-ku za nadomestilo osebnega dohodka za čas bolniške odsotnosti ž dela, Z načinpm obračuna kot ga opravljamo sedaj do neke mere stimuliramo bolniške izostanke ž dela. 3. - Sampupravni sporazum o pogojih in načinu zdravstvenega varstva izven območja samoupravne- interesne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in zdravstva,.. ki ji zavarovanec pripada (Uradni list SFRJ, št'. 60/78) v svojem 4. členu zadnji odstavek določa, da je organizacija — upnik (organizacija kateri zavarovanec ne pripada) dolžna poslati skupnosti — dolžniku (organizacijo kateri zavarovanec pripada) ustrezno medicinsko dokumentacijo v treh dneh, ko je bil' zavarovani osebi odprt bblezenški dopust. Smatramo, da bi lahko odgovorna ošeba iz organizacije skupnosti dolžnika oziroma- ambulantni zdravnik, kateremu zavarovanec pripada lahko zahteval, da se zavarovanec v določenem času javi v skupnosti kateri pripada zaradi uveljavljanja bolezenskega dopusta. 4. Zaradi slabih medsebojnih odnosov v delovnih sredinah marsikateri delavec izostaja z dela na račun bolniškega staleža. Smatramo, da so vsi neposredni vodje tisti, ki lahko vplivajo na počutje delavca vdelovni sredini in na odnos do dela zato je nujno potrebno, da se tudi sami temu primerno obnašajo. Če opazijo, da' se posameznik pogosto zateka po zdravniško pomoč so dolžni, da o tem obvestijo socialno delavko in kontrolorja bolniškega staleža. 5. Ker s sistemom paletizacije ne bomo v popolnosti v odpravili ročnega nakladanja in transportirahja je nujno potrebno, da še z vso pozornostjo posvetimo embalaži v katero pakiramo svoje izdelke. Embalaža naj s svojo velikostjo onemogoča delavcu, da dviguje lažja bremena kot jih določa zakon o varstvu pri delu (za delavko 15kg, za delavca 25kg). S tem ukrepom bomo zmanjšali nesreče pri delu in ’ prekomerno utrujenost‘ zaradi katere se delavci pogosto zatekajo po zdravniško pomoč. Smatramo, da bomo z ‘navedenim ukrepi, ki naj bi zmanjšali bolniški stalež za'najmánj 10 % vplivali na zmanjšanje bolniškega štale-ža do 30 dni za več kot zahteva stabilizacijski ukrep medtem ko na bolniški stalež nad 30 dni ne moremo neposredno vplivati, razen sklepa OOS v tozdih in DSSS, ki ukinja izplačilo pomoči V višini 150.000 din,' 6. Enodnevni obiski v ambulanti niso osiio-va za en dan bolniškega staleža, ker je v okviru zdravstvene službe organizirana popoldanska ambulanta .enkrat tedensko pa v dopoldanskem času v DO Steklarni Hrastnik. 7. Dopolnitev pravilnika p organizaciji del oziroma nalog: -^določiti dela oziroma; naloge, ki jih lahko opravljajo z določenimi zdravstvenimi omejitvami za čas bolniškega dopusta (po odločitvi zdravnika): — dostava dopisov zdravstvenim skupnostim glede uvajanja sporazuma; jfp v kolikor ni dostavljena popolna zdravstvena dokumentacija oziroma ni dostavljena se ne povrne bolniški stalež (hranarinski list se ne priznava); — kontrola v . času bolniškega staleža (v kolikor kontrolor bolnikov ugotovi, da delavec, ki je na bolniškem dopustu ni spoštoval navodila ležečega zdravnika, se mu za ta dan ne priznava bolniški stalež pač pa smatra kot kršitev delovnih gbvenzosti oziroma- neopravh čen izostanek); — dopolni se pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti (9., 10., 11. člen). 8. Dopolnitev Samoupravnih aktov s področja varstva pri delu: — ugotavljanje oziroma kontrola glede uživanja alkohola. 9. Izdelava zdravstvene analitične ocene delovni hnalog in opravil (delovne naloge in opravila s povečano nevarnostjo). Izboljšanje delovnih pogojev v okviru finančnih možnosti 3. Udeležba na sejah samoupravnih organov in skupščinah družbenopolitičnih skupnosti Vse seje DPO in samoupravnih organov se načeloma sklicujejo v prostem času. — vse seje DPO in samoupravnih organov na nivoju DO in TOZD oziroma DSSS se načeloma sklicujejo v prostem času (razen zbori delavčev, ki se sklicujejo na začetku oziroma na koncu delovnega časa), —i seja zbora združenega dela se sklicuje v popoldanskem času, ker ima DO več možnosti, da delegira delegate za zbor v njihovem prostem času (delegacija DO Steklarna Hrastnik poda predlog na naslednji seji zbora), — skupščine samoupravnih interesnih skupnosti se sklicujejo v popoldanskem času in ne v tednu, ker imajo delegacije več možnosti, da delegirajo delegate za posamezne skupščine v njihovem prostem času, Strokovni kolegij je na svoji seji, dne 12. 3. 1980 zadolžil komisijo, v sestavi dipl. ing. Maks Mrcina, ing. Ernest Sihur, ing. Aleksander Sivec š sklepom št. 27, da' izdelajo program in predloge za izboljšanje delovnih pogojev. V zvezi s to- zadolžitvijo smo analizirali problematiko in prišli do zaključka, da je teh problemov precejšnje število. Trenutno pa so najbolj pereči in rešljivi nekateri izmed njih. Problemi so obravnavani iz več stališč kot sp . izboljšani delovni pogoji, zmanjšani stroški v vseh pogledih, odvisnost glede na proizvodnjo. Glede na Obsežnost problematike in na stro-kvno zahtevnost je nujno, da se določi vrstni red realizacije po obdobjih in zagotovi timsko delo strokovnih služb z nosilci nalog in z roki. -Predlog 1. Ureditev klimatskih pogojev v proizvodni hali osnovne proizvodnje — kontrola. Na osnovi meritev je ugotovljeno, da je v tem delovnem prostoru v poletnih mesecih temperatura višja od normalne. Sedanji sistem prezračevanja je neustrezen, pa tudi pogoji sb se bistveno spremenili v zadnjem času (Ventilacijske odprtine zazidane, spremenjena prostorska ureditev). Da bi vsaj delno »izboljšali«, sedanje stanje se proble mrešuje z razbijanjem določenih okenskih stekel. Predlog za rešitev problema Problem je rešiti z ustrezno cirkulacijo zraka v tem obdobju; po možnosti brez uporabe dodatnih energetskih virov. Glede na zahtevnost rešitve (trajne) problema bi bilo potrebno izdelati strokovne analize in poiskati najbolj ustrezno rešitev. Verjetno bi to delo moral opraviti strokovnjak za to področje. Služba varstva pri delu je sicer na osnovi podobnih problemov in rešitev predlagala da bi se povečale odprtine za naravno ventilacijo v sistemu zasteklitvenih površin s posebnim mehansko bolj odpornim armiranim organskim steklom, vendar ne vztrajajo in ne ‘ moremo garantirati ,da taka rešitev daje v celoti zadovoljive rezultate. Zamenjava 35 sedanjih betonskih okenskih okvirjev s kovinskimi in drugačno izbiro ventilacijskih odprtin s posebnim steklom. REZULTATI REŠITVE • — Zaradi možnosti regulacije in cirkulacije zraka bi se popravilo delovno vzdušje. — Pričakovati je znižanje bolniških izostankov. — Stroški vzdrževanja bi se morali znižati (zasteklitve, popravilo Židu). ROK ZA REALIZACIJO Zaželjen do poletne sezone, vendar zavisi od finančnih sredstev, terminov za izdelavo projektov in realizacije izvršitve del. P: (Nadaljevanje na 14. strani) Disciplina - kakor za koga V DO deluje centralna disciplinska komisija, obravnavani primeri od 6, 6. 1979 dalje Centralna disciplinska komisija DO Steklarne Hrastnik je v času svojega delovanja od 6. 6. 1979 do 19. 2. 1980. obravnavala disciplinsko in materialno odgovornost delavcev, Izrečene kazni ¿delavcem so naslednje: Opomin TOZD 1. Ekič Emir : Biihera Jusuf Stojančič Dušanka Mehinagič.jtešad Bradaševič Peter Mišmaš Franc Repar Zdravko Oprešnik Anton Jularič Mij at , TOZD 2. Klapič Izet: Vidovič Tomo . Germadnik Danica Omerzel Ema Radočaj Jana Bizjak Jože Delič Nada Perkovič Marko Volaj Metka DSSS Bagara Milan TOZD 5. Mahnič Šukrija TOZD 2. Radulovič Dragan Javni opomin TOZD 1. Lončar Marko . Burkeljc Metka • Gogič Miad Dimitrij evič Milorad Jularič Miad Nzirovič Rasim Stojančič Radomir Perkovič Ilija. | Nezirovič Jusuf Ekič Dursum . Studen Stana Prvulovič Nikola Mehinagič Rešad Brglez Edvard Ekič Ferid Jazbec Ivan Merdanovič Muhamed Ceranovič Milan Sekič Mehmed Sarlah Miha Strašek Jože Biderman Ivan Mlakar Jaka Keber Mirko Knez Ivan Fabj ančič Martin Ekič Emir Biderman Ivan Lapornik Janko Granat Stevo TOZD 2. ! Grgič Lidija V Brglez Judita Bekič Velibor ■ Lihovac Mevlid Brečko Ida Gavranovič Vojna ■ Stojane Danica i Teržan Zlatka. Odič Jela Plazar Alojzija ’ Uldrijan Tomislav Popovič Nada | Čufurovič Borka Bašič Fadila ■_ Odič Ranka- TOZD 3. . Bašič. Ženka TOZD 5. , Zavrl Anton DSSS Ropušar Drago Prerazporeditev na druga dela oziroma naloge za določen čas — 1 mesec TOZD 1. Dolinar Ivan Orsag Rado - Radič Ivo Ivešič Ivica Čuro Ivo Perkovič Mato Odič Milenko Počuč Mile Stojančič Radovan Kovač Vladimir TOZD 2. Odič Borka Pavšalna odškodnina (denarna) za neopravičene izostanke z dela Oprešnik Anton, 300 din Jularič Miat, 300 din Ekič Emir; 600 din (v dveh obrokih) Uldrijan Tomislav, 250 din Popovič Nada, 600 djn (v dveh obrokih) Germadnik Danica, 600 din (v dveh obrokih) Perkovič Marko, 300 din Volaj Metka, 300 din Bašič Fadila, 600 din (v dveh obrokih) , Radulovič Dragan, 300 din Radičevič 1 Milenko, 2.100 din (v treh obrokih) Prenehanje delovnega razmerja TOZD 1. Sekič Azem Sainovič Frane Ekič Dursum Sj Oblak .Bojan TOZD 2. Jašari Hilmija Germadnik Danica TOZD 3. Nesladek. Jadranka DSSS ’ Ceglar Vida TOZD 5. ■ Radičevič Milenko , Centralna . disciplinska komisij a je na podlagi .prijav individualno poslovodnih organov TOZD in starešine DSSS obravnavala odgovornosti posameznih delavcev in od- ločala v skladu s Pravilnikom o disciplinski in materialni odgovornosti, ter upoštevala mnenje osnovnih organizacij sindikata. PREGLED IZREČENIH KAZNI CENTRALNE DISCIPLINSKE KOMISIJE DNE 13. 3. 1980 Zap. št. Priimek in ime TOZD Izrečen ukrep i. Jakopič Jože 1. opomin, in pavšalna odškod. 300 din 2. Valjak Štefan 1. opomin in pavšalna odškod. 300 din 3. Odič Rajko 1. opomin ih pavšalna odškod. 500 din 4. Huremovič Jasima 1. opomin in pavšalna odškod. 300 dih 5. Repar Zdravko 1. • opomin in pavšalna odškod. 500 din 6. Kovač Vladimir 1. razporeditev na druga dela in naloge za dobo 1 meseca in pavšalna odškodnina 1.500 dim 7. Hrup Karl 1. opomin in pavšalna odškod. 500 din 8. Seferoviič Edina 1. opomin in pavšalna odškod, 300 clin 9. Šišič Mehmed 1. opomin in pavšaina.odškod. 200 din 10. Spahič Adil 1. opomin in pavšalna odškod. 300 din 11. Grlica Zdravko 1. opomin in pavšalna odškod. 500 din 12.x Mešič Ševko 1. opomin in pavšalna odškod. 300 din 13. Nezirovič Rasim 1, javni opomin in pavšalna odškodnina 600 din 14. Jularič Mij at 1. javni opomin in pavšalna odškodnina l.OOOdin 15. Purišič Rahman 2. opomin 16. Delič Živka 2. javni opomin in pavšalna pdškod-nina 600 din 17. Grum Zlata 2. razporeditev na druga dela oziroma naloge za dobo 1 meseca (znižanje kazni prekinitev delovnega razmerja, na podlagi sklepa DS TOZD 2.) 18. Germadnik Danica 2. razporeditev na druga dela oziroma naloge za dobo 1 meseca (znižanja kazni prekinitev delovnega razmerja na podlagi sklepa DS TOZD 2.) 19. Očkun Marija 2. opomin in pavšalna odškod^ 300 din 20. Delič Smilka 2. opomin in pavšalna odškod. 300 din 21, Ahmeti Nazmi 2. prenehanje delovnega razmerja 22. Radulovič Dragan 2. javni opomin, prenehanje delovnega razmerja in pavšalna odškodnina 900 din 23. Grgič Drago 2. opomin in pavšalna odškod. 300 din 24. Lončar Ivo 1, javni opomin in pavšalna odškodnina 300 din 25. Nesladek Jadranka 3. razporeditev na druga dela .oziroma naloge za dobo 6 mesecev na dela pomožne delavke (znižana kazen prenehanje delovnega razmerja na podlagi sklepa DS TOZD 3.) 26, Gabrijel Dragi 3. prekinitev delovnega razmerj a 27. Bizjak Jože 4. opomin in pavšalna odškod. 150 din Tajnik komisije: Franc Vidovič. Narodna in univerzitetna knjižnica Pred nekaj dnevi nam je tovarišica Mol j kova povedala, da bomo šli v Narodno in univerzitetno knjižnico, na Akademijo znanosti in umetnosti in v Naravoslovni ¡muzej. Vsi smo bili zelo Veš:eli, še "bolj pa, ko smo zvedeli, da bomo imeli tri ure prostega časa. ■ ■. 1: Ko 'smo prišli v-Ljubljano, smo. si najprej ogledali NUK To je zelo velika stavba, ki . je bila zgrajena po načrtih arhitekta Pleč-: niča. Vrata so se odprla in vstopili smo v učilnico. Profesorica nam je povedala nekaj o zgodovini knjižnice, ki je bila zelo zanimiva. Povedala je, da je ta knjižnica prebredla več obdobij. Med drugo svetovno vojno sp se tam skrivali mnogi ilegalci, ki so jim bili za petami Nemci. Med vojno so izhajali tudi ilegalni časopisi, ki so bili prepovedani. Vendar jih je ta knjižnico skrbno skrite ohranila. Proti koncu vojne Teta 1944 je na knjižnico padlo poštno letalo. Tam ravno takrat zaradi pomanjkanja premoga ni bilo nobenih obiskovalcev. Uničenih je bilo veliko dragocenih knjig :. V tej knjižnici hranijo vse, kar je bilo veliko natisnjeno in kar se še tiska. Ohranjeni šo še dragoceni stari rokopisi, ki so jih napisali menihi v enem izvodu. Imajo tudi original Trubarjeve knjige.. Po tem zanimivem obisku v knjižnici Smo se odpravili na Inštitut za slovenski jezik. Tam nam Je urednik povedal, kako nastaja Slovenski slovar. Obiskali, smo tudi naravoslovni muzej, ■Po končani ekskurziji ph smo se razkropili - po Ljubljani. V naši skupini smo bili Boris, Aleš, Iztok in jaz. Ker smo imeli kar veliko denarja, nas je bilo po vseh trgovinah dovolj. ■ Zupančič Andrej, 8.a Dol nri H g r Spomladanski mednarodni Na 64. mednarodnem frankfurtskem sejmu se je zbralo okoli 3000 razstavljalcev iz 55 držav. Seveda pa od tega skupnega števila razstavljalcev lahko odštejemo'področja, M niso za nas ne: posredno interesantna (npr. porcelan, jedilni pribor, ure, nakit itd.). Tako ostane za steklene izdelke (pogrnjena miza in svetila) okrog 560 razstavljalcev — od tega 385 iz same ZR Nemčije. — Glede obiska je bil na voljo podatek, da so sejem obiskali po-leg množice domačih obiskovalcev tudi predstavniki 72 držav, med njimi iz ZDA, Japonske, Avstralije, predvsem pa; seveda iz evropskih držav. .Dva podatka — vedno več tujih obiskovalcev in. gg Jll «1 18Ü lil ■g čiji g. Segel) in sistematsko. Posebno pozornost. smo namenili določenim proizvajalcem, ki jih poznamo in katerih program je za nas neposredno zanimiv (npr. Veba Glas, Spigelau, Schott-Zwichsel, Walther Glas, Glas Koch,. Stölzle-Oberglas, Durobor, Saint Gobadn, V.M.C, Bormiolli, Fidenža, Anchor Hocking, Corning Glas > Iittala, Arabia itd.). Povzetek vtisov je naslednji: T. še vedno gfe za razširjeno ponudbo tako v ideji in kvaliteti-. Če odmislimo določena povišanja cen — omenjata že uvodoma — praktično ni' nobenega zname- ■ r* i m 1 m mmmm pppaswm» Slika 2 Slika 1 kosti vaz, običajno pa je serija Širša — na primer vrč za vodo, steklenica za vino, liker, kozarci, posoda za led ali pa krožniki in skodelice, vaza, svečnik itd. (slika 2). 4. Razsvetljava je bila sicer skromno udeležena na tem sejmu, a vseeno dovolj, da'smo ponovno videli znano nastopanje proizvajalcev razsvetl javnih teles — namreč kot finaliste kvalitetnih svetil. 5. Posebnost predstavljajo iskanja na področju avtomatske proizvodnje. Gre za površinsko obdelavo — na primer noge kozarca, medtem ko je sama čaša gladka. Tovarna Durobor ponovno predstavlja serijo z zračnim mehurčkom v dnu kozarca. -— Mnogo je kelihov (Römer) z barvno nogo; tudi sicer barva na področju avtomatske proizvodnje v svetu ni problem, saj na primer Fidenza v katalogu k ne- pa višje cene—• sta tudi značilna za letošnji sejem. Zanimivo je ob tem, koliko so letos dvignili cene na primer nemški proizva-Ijalci: 35 % razstavljalcev je cene dvignilo ža okrog 5 %, nadaljnjih 36 % razstavljalcev za 6 do 10 %, vsak 10..razstavl]alec pa za 11 °/o. Temu na rob še zanimive besede predsednika Steklarske industrije. ZR Nemčije H. Schmidta, ko govori o nalogah te industrije v odnosu na izvoz: Izboljševati moramo podobo izdelkov in s tem nuditi potrošniku visoko kvaliteto stekla kot tudi dekoracije in obdelave; čuvaji in dograjevati moramo zaupanje y nas kot dobavitelja; za že sklenjene na dogovorjenem1 nivoju. : Sejem smo si ogledali skupno (dipl. ing. Us, ing. Žagar, ing. Tušar, naš predstavnik v ZR Nem- nja kakšne krize na področju steklarstva. Proizvajalci stekla smelo .oblikujejo nove programe tako na področju ročne kot tudi avtomatske proizvodnje. 2. Značilnost je gotovo ledena obdelava, površine (punciranje) — sicer večinoma nepravilna, a zelo učinkovita. Steklo in njegov tipični izgled sta tu angažirana v polni meri. Ta izvedba je našla' mesto pri vseh pomembnejših proizvajalcih — od načina proizvodnje pa je odvisna njena izvedba: ročna izdelava (centrifu-vrhnji rob,. avtomatska inačica ga) ima tudi- bogato profiliran pa j e skromnejša. Zanimivi .Sta obe (slika 1). 3. Značilnost je tudi obvezna serija izdelkov — mišljeni.so izdelki z istim dezenom, strukturo: v seriji so na primer vsaj 4 veli- Slika 3 sejem v Frankfurtu katerim svojim izdelkom ponuja dve do štiribarvne izvedbe {sliki 3 in 4). 6. Če je kakšna značilnost, ki' velja za večino razstavljalcev, potem je to embalaža. Namreč kvalitetna, funkcionalna in lepa ca na drugega, še posebej, če gre za različne družbene sisteme. Vendar so stvari, iz katerih se lahko učimo, če smo dovplj pametni. Frankfurtski sejem je lahko v marsičem orientacija za naše odločitve v prihodnosti. strukture). Te serije moramo znati oblikovati, proizvesti in prodati. 2. Področje razsvetljave. Ostaja odprto vprašanje finalizacije določene vrste razsvetljave — ekskluzivne, dražje. Vprašanje je ke, če bo to za nas boljše. Vsekakor pa moramo to področje postopoma sanirati. Za konec pa še tole: Danes se udeležujemo sejmov in'je to bistveno drugače kot v preteklosti. Vendar je za dosego rezultatov Slika 6 staro nekaj let: rešitve — oblikovalske in druge — se ponujajo, a to za enkrat ni dovolj, saj so nasprotni razlogi dosedaj še vedno bili močnejši, čeprav ne ekonomsko upravičeni. ’ 3. Embalaža je tisto področje, kjer šepamo v steklarni in v Jugoslaviji na sploh. Treba bo iskati rešitve tudi izven naše republi- teh obiskov potrebno osvojiti še eno odločitev: poročila sejmov morajo biti vodila za našo nadaljnjo usmeritev. Določiti je treba tiste ljudi (skupino), ki so odgovorni za izvedbo nalog iz omenjenih smernic oziroma usmeritev. Alojz Marčen Slika 4 embalaža; embalaža, ki prodaja izdelke. To je področje, kjer smo mi r— Steklarna Hrastnik in sploh jugoslovanski proizvajalci embalaže — najbolj zaostali za-dosežki, ki jih je moč videti v Frankfurtu (sliki 5 in 6). Zaključek: ni mogoče togo prenašati izkušenj enega proizvajal- 1. Posodobiti moramo asorti-man — mišljeni so doma oblikovani novi izdelki, serije; tako bo tudi cena lahko nova, saj ne bo mogoče v nedogled povečevati cen starim izdelkom. Nekatere smernice so nakazane zgoraj, npr. serije s tipično steklenim, izdelkom (punoirano, nepravilne. KAJ PA GLAS MLADIH? Ni še dolgo tega, ko smo v tovarniškem glasilu Steklar lahko stalno prebirali tudi prilogo mladih — GLAS MLADIH. To prilogo je urejeval in vodil tovariš Tone Bez-govšek. Sedaj, po njegovem odhodu na drugo delovno dolžnost izven delovne organizacije je ta priloga prenehala izhajati: Postavlja se vprašanje, ali je res za informiranje mladih v okviru delovne organizacije zadolžen u-rednik priloge, - ali. je treba, da iz vsake OO ZSMS v okviru DO zadolžijo svojega člana, ki bo objek- tivno poročal o delu osnovne organizacije. Postavlja se tudi Vprašanje, do kdaj bomo. vse sile zastavljali le na ene in kdaj bomo to prerasli. Menim, da je bilo že .veliko besed izrečenih o tem, zakaj nam je potrebno pravočasno in objektivno informiranje. Upam, da bo v prihodnji številki Steklarja spet možno videti to prilogo, ki nas bo obveščala o delu in nalogah mladih v okvira Steklarne Hrastnik. jj§ Predsednik OK ZSMS Jože Medvešek KAKO SAMOUPRAVLJAMO Letos praznujemo 30. letnico socialističnega samoupravljanja. Leta 1950 smo v Jugoslaviji sprejeli za-, kon o delavskih svetih. S jem zakonom so v; podjetjih začeli u-pr avl j ati delavci. Naše . sarod-upravljanje se je rodilo v času NOB. Prve oblike j samoupravlja-hja so bili narodnoosvobodilni odbori in odbori delavcev. Tudi v šoli imamo samoupravljanj e. Na. sestankih .šolske skupno-, $ti . učenci .razpravljajo o šolskem delu in življenju. Delegati, teh skupnosti s. svojim delom in misij en; em seznanjajo razredni in učiteljski zbori V razredni- skupnosti učenci predlagajo pet članski odbor, ki ga razrednik vodi, mu pomaga, ga usmerja, ga uči. V razredni skupnosti Učejnci razpravljajo o izboljšanju učnega uspeha in discipline, o odnosu med učitelji in učenci, o izvenšolski aktivnosti učencev, itd. . v ' Vzgajanje mladih v duhu samoupravljanja se . začne že v pionir-, ski organizaciji. Mislim,. da je to prav. Le tako se lahko navadijo, da samostojno razpravljajo o vseh problemih 'in. jih skušajo tudi rešiti. . Cvetka Hočevar, 8. b Uspešni meseci v avtomatski proizvodnji Trije meseci v letošnjem letu, ki poteka med drugim tudi v znamenju stabilizacije, so za nami. Vse nas zanima, kako smo v tem prvem obdobju uresničili posamezna stabilizacijska načela, o katerih smo -veliko razpravljali ob sprejemu zaključnih računov. Vsak pri sebi ugibamo,: kako smo poslovali, kje še nismo izkoristili vseh možnosti,, kaj še lahko storimo, da bo uspeh boljši, toda kot že rečeno, samo ugibamo, ker na žalost nimamo vseh podatkov, na osnovi katerih bi laMco sproti tudi ukrepali. ©a bi dobili vsaj malo vpogleda v tekoče, poslovanje pa smo uvedli dnevno evidenco proizvodnje po vrednosti, ki jo ažurno vodimo in prikazujemo diagrame proizvodnje. Vodi se ločeno po dveh obratih, to je obrat, IS strojev in obrat H-28, P in’ KM. Ker je na diagramu prikazan tudi plan, lahko s primerjavo obeh diagramov približno ugotavljamo uspešnost našega dela. Približno namreč zaradi tega, ker nimamo podatkov za porabljena sredstva. iz tega diagrama lahko ugotovimo, da je bila proizvodnja v TOZD 2 več kot zadovoljiva s tem, da moramo v januarju upoštevati, da smo v prvih dneh tega meseca, opravili nekoliko večja popravila na stro jih in zaradi tega finančni plan ni bil dosežen v celoti. Le ta je bil 3,7 milijarde starih din, dosegli pa smo ga 3,4 milijarde, kar pomeni 91 °/o. Od tega je bila v obratu IS planirana vrednost proizvodnje 1,7 milijarde starih din, dosežena pa je bila 1,43 milijarde, kar znese 83 % V obratu H-28, P in KN je bil plan 2 milijardi starih; din, .naredili pa smo pa 1,97 milijarde. Izhajajoč iz tega bi morali v januarju dnevno narediti za 129,5 milijona, naredili pa smo samo 117,6 milijona dnevno. V februarju je. bil plan kljub majhnemu številu delovnih dni precej zahteven,, kar je normalno tudi; posledica zahtevnejšega asortimana. Tako je bila planirana vrednost proizvodnje v februarju za TOZD 2 3,7 milijarde starih din. Od tega je odpadlo na obrat IS 1,7 milijarde in na obrat H-28, P in KN 2 milijardi starih din . Dosežena vrednost v obeh obratih je znašala 4,4 milijarde' ali 119 %. Od tega je bilo doseženo V obratu IS 1,84 milijarde ali 108 %, v obratu 11-28, P in KN pa je bila dosežena vrednost proizvodnje 2,58 mikjarde ali 129 %... Iz vsega tega sledi, da je bilo v TOZD 2 v februarju potrebno dnevno, narediti za 127,8 milijonov din (starih). Dejansko pa je bila v tem mesecu povprečna dnevna, proizvodnja v višini 152,7 milijonov din in sicer v obratu IS 63,5 milijonov in v drugem obratu 89,2 milijona starih- din. V marcu je bila pred nas s planom postavljena zahtevna naloga; da ustvarimo vrednost pro- izvodnje 4,72 milijarde starih din, Od tega obrat Is 2,35 milijarde in obrat H-28, P. in KN'2,37 milijarde. Dnevno je bilo potrebno po planu realizirati 152,3 milijona, od tega prvi obrat 76 tnilijo-jonov in drugi obrat 76,3 milijone din. V marcu je bila dosežena vrednost proizvodnje preko 5.5 milijard, kar je za 16,5 °/o nad planom. Od tega je obrat IS realiziral 2,3 milijarde ali 98 % planirane vrednosti (ob tem je potrebno omeniti menjavo komor na B banji, menjavo komor na 401 banji, popravilo fccdra IS — 1), obrat H-28 pa je realiziral 3,25 milijarde ali 37 % nad planiranim. Dnevna vrednost proizvodnje je znašala v TOZD 2 — avtomatska predelava steklene mase 177.5 milijona starih din, od tega v obratu IS 74,2 milijona in v obratu IS 74,2 milijona in v obratu H-28 104,8 milijona din. Ob koncu tega pregleda je zanimiv še podatek, koliko sredstev smo porabili za izplačilo osebnih dohodkov v mesecih januar in februar (za mesec marec še ni podatkov) in kako se na tem področju upoštevajo stabilizacijski ukrepi. V letnem planu smo predvidevali potrebno bruto maso za OD v višini 4,71 milijarde starih din. Od tega je potrebna masa za izplačilo stimulativnega dela OD 295,4 milijarde. Iz plana izhaja, da je mesečna bruto masa za izplačila OD potrebna v vi- šini 392,5 milijona din. Predvidena mesečna bruto masa za stimulacijo pa je 24,6 milijona starih din. V januarju smo izplačali za osebne dohodke 385,12 milijona din. Od tega smo v obliki stimulacije izplačali 22,32 milijona starih din. V februarju smo prešli na nov obračun stimulativnega. dela nagrajevanja, kar ima svoj vpliv na višino potrebne mase za OD- Tako smo v tem mesecu izplačali 396,2 milijona starih din in od tega v obliki stimulacije 48,3 milijona din. Iz tega -se vidi, da smo v tem- mesecu za približno 3,5 milijona starih din izplačali iznad planirane mase, kar pa lahko opravičujemo s precej preseženim planom proizvodnje. S tem člankom sem želel pri- • kazati, stanje v TOZD 2 v prvih treh mesecih. Na koncu želim 6-pozoriti na to, da sem izhajal iz naših internih podatkov in da so tu možne manjše spremembe po periodičnem obračunu. Pa kljub temu je neizpodbitno dej stvo, da smo stabilizacijska prizadevanja: vzeli resno in dasi lahko le želimo, da bi tako delali tudi v bodoče, čeprav lahko ugotovimo, da je že letni plan postavljen , pred nas v smislu stabilizacije in da bomo zadovoljni, če bo ta v vseh postavkah realiziran. Matija Koritnik Spregovorimo o vprašanjih kontrole Normalen potek dela ovirajo težave kot so bolniški stalež, fluktuacija, neopravičeni izostanki Pisati o problemih kontrole TOZD II je delikatno in nehvaležno delo. Pomeni pa pojasnitev nekaterih splošno znanih problemov, ki nastajajo v tej fazi naše pitMzvodnje in so prisotni vse od začetka uvajanja avtomatskih: strojev v'proizvodnjo Steklarne. 'Belo se odvija kontinuirano na dvanajstih proizvodnih linijah. Proizvodnja vseh linij doseže tudi preko 300 tisoč kosov na eni ( izmeni. Pregledalke morajo te iz- i defke pregledati in embalirati, odpad pa ločiti. Pri vsakem artiklu pa upoštevati navodila kupcev. Skratka mnogo raznovrstnega in napornega dela, ki ga opravljajo stoje. Posamezna pregledalka pregleda v osmih urah do 23 tisoč: kosov. Po organizacij ski shemi mora, opravljati,delo-na eni izmeni ,48 zaposlenih. Za zamenjavo dopustov in bolniškega staleža, smo sprva planirali še 10 “/o rezerve, ki pa ni zadostovala.' Zato' smo jo povečali še z dodatnimi 10 °/o. Skupaj torej 20.% rezerva ali 232 zaposlenih v kontroli. Tega, stanja pa zaradi izredno velike fluk-tuacije nismo nikoli dosegli. Število zaposlenih se giblje v po-prečku okrog 220, kar pa za normalno delo kontrole ne zadostuje. Pogojeno pa je tudi z neupoštevanjem zdravstyenega. stanja zaposlenih pri planiranju. V gornjem številu se namreč nahaja 11 oseb z, zmanjšanim j delovnimi sposobnostmi, ki opravljajo pretežno pomožna dela. Nočnega dela, skupaj: z materami mlajših otrok ne opravlja 18 oseb. Te o-prav-ljajp svoje delo v dveh izmenah, vmes pa zaradi neurejenega varstva otrok večkrat .menjajo izmene. Ob izteku hladilne peči v avtomatski proizvodnji Največji problem predstavljajo izostanki, ki so tako. nepričakovani in tako številni, da jih je nembgoče v naprej planirati. Planiramo lahko le izostanek 11 pregledali, ka so v povpfečku na porodniškem dopustu. Med izostanki prednjači vsekakor bolniški’ stalež; To je- sicer razumljivo, ker je v kontroli TOZD II zaposleno 200 žensk, ki so izredno ob-' čutljive na temperaturne spremembe in prepih na delovnih mestih. Ne smemo pa pozabiti tudi bolniške za nego otrok, ter za razne ženske bolezni, Za izboljšanje delovnih pogojev, srno pričeli z ogrevanjem proizvodneg hale. Prav tako smo z raznimi ukrepi zmanjševali prepih. Kljub temu pa nismo uspelizmanjšati bolniškega staleža, ki se je v tem času celo nekoliko povečal. TOZD 2 Vem, da je bolniški stalež v večini primerov 'upravičen, ter sinotram, da je zdravje pogoj za dobro delo. Vznemirjajo pa me nekateri primeri grobega izkoriščanja bolniškega staleža, s strani posameznikov. Kot vedno sp to ene in iste osebe, največkrat mlajše, Te odhajajo v bolniško, takoj po sprejemu, čeprav so bile zdravniško; pregledane in potrjene kot sposobne. Pri tem pa se ne zavedajo, da s takim početjem nalagajo dodatno breme drugim in neredko -starejšim pregledalkam. Skratka, zlorabna račun bolniške je mnogo preveč, kar ugotavljamo na. primerih, ko pregledalka zaradi prevelikega bolniškega staleža na izmeni: ni dobila ; dopusta. Praznovala naj bi rojstni’ dan - enoletnega - otroka. Problem je rešila z bolniškim, staiežem,; kar je tudi sama priznala*. V naslednjem primeru pa je dinga . dobila bolniško za cel rncscc nazaj in to šele na naše opozorilo, ko smo ugotovili, da ji manjka kritje. Ista pa .v preteklem letu nima kritja za 25 delovnih dni, vendar pri izplačilu osebnih dohodkov 'tega ni nikoli urgirala. Podobnih primerov ;je. mnogo, da o »podaljšanih dopustih« delavcev, ki ..gredo domov r v drugo republiko na dopust m so nato 'še ,v bolniškem staležu, ne govorimo. Pri vsem tem pa se moramo vprašati ali smo proti taki zlorabi res brez moči. Za lažje opravljanje, dela in boljše počutje na delovnih me-'' (Nadaljevanje: na-'Tl. strani). / Napisali sle o Steklarju Rezultati in nekateri zaključki ob pregledu izpolnjenih vprašalnikov o našem glasilu Ob glasovnicah za referendum konec januarja letošnjega leta smo vam razdelili tudi vprašalnike z namenom, da nam posredujete vaše mnenje o glasilu Steklar, ki je med nami že dvajset let. , Odziv bi lahko ocenili v vseh ' temeljnih organizacij ah kot dober, morda le nekoliko slabše v TOZD 5, sicer pa se je odzvala večina in | napisala tudi svoje mnenje 'v vprašalnikih: lja pretežni del delavcevy M o c o J2 ■a >u o. c ESE® «I a 3 .M TOZD 1 41,03% 47,09% 88,12% TOZD 2 41,00% 49,43 % 90,43% TOZD 3 54,55% 45,45% 100,00% TOZD 4 65,38 % 30,77 % 96,08 % TOZD 5 32,39 % 30,99 % 63,38% DSSS 45,12 % 43,26% 88,38% Odstotek tistih, ki so napisali, da glasila sploh ne 'preberejo, je majhen in sicer: TOZD 1 2,47 % TOZD 2 4,60% TOZD 3 — TOZD 4 ■ — TOZD 5 1.41 % DSSS 1,86% Nekaj delavčev je napisalo, da časopis le prelistajo ali pa so to vprašanje izpustili, kar pa znaša manjši odstotek. Razumljivost člankov. Večina je znova napisala 1. odgovor: vsi članki se mi zdijo razumljivi. Sledi odgovor, da se vam zdijo razumljivi le nekateri članki, bistveno manjši.pa je odstotek tistih, ki so zapisali, da se jim ne zdi noben zapis ali članek razumljiv: razumljivi vsi razumljivi nekateri nobeden TOZD 1 45,52 % -44,84 % 3;59% TOZD 2 48,28 %'36,02 % 9,20% TOZD 3 23,64 %’ 74,54 % TOZD 4 70,51% 26,92 % 1,28% TOZD 5 38,03% 22,54% 5,63 % DSSS 50,70 % 40,00 % 3,72% Ostali odgovora pod to točko niso obkrožili. Pri vprašanju o zanimivosti je večina zapisala, da se jim zdijo zanimivi le nekateri članki, kar je razumljivo, saj nas je' veliko in zanimanje ter interes vsakega izmed nas je drugačen. Kljub temu'pa jih je veliko zapisalo tudi, da se jim zdijo zanimivi vsi članki. In kogar zanimajo številke, je slika naslednja; zanimivi vsi zanimivi nekateri nobeden TOZD 1 38,12 % 51,35 % 3,14% TOZD 2 44,83%-43,68% 7,28% TOZD 3 25,45 % 72,73% TOZD 4 36,00 % 60,27 % 2,56 % TOZD 5’ 22,54% 43,66% DSSS 26,51 % 65,58 % 2,79 % Kdor bo odstotke sešteval, naj povemo, da ostali na to vprašanje niso odgovorili. Na koncu prve strani vprašalnika smo vas povprašali, če ste zadovoljni z vsebino Steklarja. 52,49 % delavcev je odgovorilo, da so pretežno zadovoljni, 33,39 % delavcev pa je odgovorilo, da so delno zadovoljni z vsebino Steklarja. Odstotek tistih, ki so nezadovoljni, je majhen ali 3,46 %. Po temeljnih organizacijah pa je stanje v % naslednje: pretežjio da delno zadovoljen ne vem 0) TOZD 1 50,90 35,43 5,16 2,02 TOZD 2 55,94 28,35 7,66 4,98 TOZD 3 58,18 34,55 1,82 5,45 TOZD 4 60,26 37,18 — 1,28 TOZD 5 35,21 29,58 — 4,23 DSSS 53,02 34,88 4,19 4,65 Ostali niso odgovorili ali skupno 5,95%, Večina je odgovorila tudi na vprašanje o tem/katere članke in s katerih področij najraje prebirajo. Našteta so. bila posamezna področja: —■ članki s področja gospodarjenja (poročila o rezultatih poslovanja, plani, produktivnost dela, področje proizvodnje, prodaje), — zakonodaja (samoupravni akti v DO, ostali' predpisi in njihova obrazložitev), — kadrovska problematika (izobraževanje zaposlenih, fluktuacija, bolniški stalež, drugi izostanki, planiranje kadrov, štipendijska politika), —- samoupravno področje (seje in zaključki organov upravljanja, delovanje družbenopolitičnih organizacij), (Nadaljevanje na 12. strani) Napisali sle (Nadaljevanje z 11. strani) ■— družbeni standard in varstvo pri delu (stanovanjske zadeve, prehrana, letovanje, delovni pogoji), :— disciplina (obravnava prekrškov, delo disciplinske komisije), — ljudska obramba in družbena samozaščita (konkretno v DO, obveščanje o tem področju izven DO), — razgovori z delavci, — dogodki s področja kulture, ■— razni strokovni članki, — šport in rekreacija, ¡pggkrajse; informacije 'o posameznih akcijah, dogodkih. Nekateri so obkrožili, da jih zanimajo vsa ta področja. Podatke pa smo lahko zbrali le na podlagi tistih, ki so upoštevali navodila in obkrožili le posamezna področja, od skupno dvanajstih. Iz zbranih številk v razpredelnici smo izločili pet področij, ki jih je obkrožilo največ delavcev, in sicer: 1. Kadrovska problematika, 2. Članki s področja gospodarjenja, 3. Družbeni standard in Varstvo pri delu, 4. Razgovori z delavci, 5. Disciplina. Ostala ppdročja si glede na število obkroženih odgovorov sledijo takole 6. Šport, 7. Krajše informacije o posameznih dogodkih, 8. Zakonodaja, samoupravni akti, 9. Seje samoupravnih organov, 10. Ljudska obramba in družbena samozaščita, 11. Kultura, 12. Strokovni-članki. Ce se ozremo na prvih pet področij in prisotnost člankov s teh področij v posameznih | številkah glasila, potem verjetno lahko rečemo, da so članki s področja kadrovske politike, družbenega standarda in varstva pri delu redno prisotni in da skušamo zajeti aktualna vprašanja, ki se pojavijo ter vas seznaniti z njimi. Tudi poročila o gospodarjenju so redno prisotna, tako o periodičnih obračunih, kot , tudi o celoletnem poslovanju. Številčne prikaze za nivo celotne delovne organizacije -so nadomestila opisna poročila Vodij TOZD, DSŠS in direktorja DO, iz katerih .lahko vsakdo razbere, kar ga zanima. Nekoliko drugače je z razgovori z delavci. Nekaj časa smo imeli stalno rubriko Pogovarjali smo se, ki smo jo želeli obnoviti. Za prvi korak smo se odločili, da vam _ predstavimo vodje naših, temeljnih organizacij in DO. Članki o disciplini v delovni organizaciji dosedaj skorajda niso bili prisotni, kljub temu, da je' Vprašanj, 6 katerih bi lahko pisali, tudi na tem področju dovolj. Že nekaj časa deluje centralna' disciplinska komisija, za katero lahko rečemo, da • spada med najbolj zaposlene komisije in organe v DO, tako da bomo v prihodnosti več pisali tudi o tem področju. Ta naša obljuba, da bomo več pisali o tem ali onem, ne" velja le za nas, uredniški odbor, ampak tudi za strokovne delavce s teh pod-. ročij, da nas s svojim delom, ugotovitvami in izkušnjami seznanjajo-in prav. Steklar je nadvse praktična oblika, preko katere lahko, izpolnijo to svojo obveznost: Nenazadnje pa to pomeni tudi vabilo in o Steklarju izziv vsem ostalim, da napišejo kakšen članek, ki ga bomo zelo Veseli. . Glede na področja člankov, ki ste jih obkrožili, da vas zanimajo, smo vas vprašali tudi, ali menite, da so v Steklarju dovolj prisotni. Odgovorili ste;takole: da, zadovoljen delno zadovoljen - 0) tí TOZD 1 35,65% 25,11% 4,48 % TOZD 2 32,18 % 26,44 % 8,43 % TOZD 3 40,00% 4i,82 % — TOZD 4 44,87% 41,03% 2,56 % TOZD 5 - 26,76 % 33,80 % 12,68 % DSSS 28,37%'36,28% 1,40% Na žalost ti podatki niso najbolj primerljivi. Verjetno zato, ker je bilo to zadnje vprašanje in na drugi strani, precej delavcev nanj sploh ni odgovorilo (kar 29,93 %, skupno), kar bistveno poslabša gornje podatke, iz katerih pa je razvidno, da ste kljub temu pretežno ali delno zadovoljni s prisotnostjo tistih člankov, ki vas posebej zanimajo, v Steklarju. Naša naloga pa jej da izpolnimo še nekatere realne želje in vaše predloge in izkoristimo rezerve, ki pri delu še ostajajo. VAŠI PREDLOGI In vaše konkretne pripombe? Tudi teh je bilo kar precej. Nekateri so kratko zapisali: »v redu, O. K., da bi bilo tako tudi v prihodnje, da bi redno izhajal«, ipd. Drugi so zapisali kakšno šaljivo pripombo. Spet tretji so pet praznih vrstic na . koncu vprašalnika izkoristili za to, da so zapisali, kar jih teži: osebni dohodek, stanovanjsko vprašanje, disciplina v kopalnici. Kot šmo že prej zapisali, jih je precej navedlo, da si želijo razgovore z delavci. Ponavljajo še tudi predlogi! da naj bi bilo več humorja, kar predstavlja tudi vabilo vam vsem, da sodelujete z zapisanimi anekdotami. Priljubljena je tudi križanka^ ki se že dolga leta redno pojavlja na zadnji strani. Predvsem delSvci - TOZD 4 in TOZD 5 si'želijo več kritičnosti v člankih. Nekaj delavk iz TOZD 1 in TOZD 2 je zapisalo,'da je premalo člankov za žene, kakor tudi raznih praktičnih nasvetov. Pogosti so tudi predlogi, da naj piše več delavcev iz, neposredne proizvodnje, kakor-tudi, da naj o posameznih vprašanjih proizvodnje več pišejo neposredni vodje. Posamezni predlogi, so še: Več o inovatorstvu, o razvoju steklarstva in današnji tehnologiji s tega pod-: ročja, o požarnem varstvu, ■ Več člankov s področja, prodaje, o organizaciji déla, potopisni članki, o majhnih vsakodnevnih vprašanjih. ’ Nasuli sfe nam - marsikak koristen predlog,, ki ga bomo poskusili uresničiti v prihodnosti. Vase mnenje o glasilu, če pregledamo celotno Sliko; zajeto V tem članku, lahko ocenimo kot ugodno. To pomeni spodbudo, pomeni dejstvo, da Smo na pravi poti in veselo-novico tudi Vsem tistim, ki. so se v dvajsetih letih že zvrstilj pri oblikovanju glasila. Odgovorni urednik Jasna Kosm Mnenja in odmevi OSMOŠOLCI ŽE KADILCI? V TOZD 3 — dekorirnica s sa-tinirnico smo v času zimskih šolskih počitnic honorarno zaposlili učence osmega razreda. Ti otroci so bili še kar delavni in disciplinirani, razen nekaj izjem, seveda. Na moje veliko začudenje pa sem ugotovila, da že nekaj izmed teh šolarjev kadi in se s tem celo- postavlja. Skušala sem jim z lepo besedo priti do živega. Saj vemo, da kajenje lahko moti in celo ustavi razvoj otroka. Mislim, da bi morali na šoli imeti več razgovorov o škodljivem vplivu alkohola in kajenj a'z otroki, ki so pred vstopom v nadaljnje šolanje, kakor tudi z manjšimi, saj vemo, da že tudi drugo ali tretješolčki poskusijo pokaditi kakšno cigareto. Vsi vemo, da je kajenje škodljivo, proti temu pa malo naredimo ali čelo nič.-Vsi pa se čudimo ugotovitvam zdravnikov, zakaj je vse več otrok podhranjenih in slabokrvnih, kljub vsemu izobilju, ki ga uživamo v naši družbi. I. M. O KAJENJU NA ŠOLI Na-naši šoli spremljamo pojav razširjenosti > kajenja med učenci že vrsto let. V začetku lanskega šolskega leta smo izvedli anonimno'anketo o kajenju za vse učence od petega do osmega razreda na šolah v Hrastniku in na Dolu. Anketa je pokazala, da je rednih kadilcev zelo malo, da pa je poskusila kaditi že Velika Večina učencev. Ker se ; zavedamo, da je kajenje v tej sta- rosti, ko se otrok še razvija, najbolj škodljivo, smo organizirali predavanje za starše o rezultatih ankete o škodljivosti kajenja ža mlade. Predavanje'je bilo organizirano na Dolu in v Hrastniku za starše od petega do osmega razreda. Na razrednih urah se tovariši učitelji veliko pogovarjajo z učenci o kajenju in vplivu kajenja na mlad organizem. Poleg tega pa je vsak razred pod vodstvom razrednika jazredno uro namenil problemu kajenja in interpretaciji ankete o kajenju za posamezni razred. Na naši šoli imamo' registriranih .nekaj učencev, ki redno kadijo. Njihova imena smo posredovali tudi zdravstveni službi. S temi učenci se veliko individualno pogovarjamo in na razgovor povabimo tudi njihove starše. Pri vsem tem pa je zelo zaskrbljujoče, da starši velikokrat vedo, da njihov otrok kadi, vendar pravijo, da so pri tem -nemočni. Mislim pa, da so ravno starši prvi, ki lahko otroku prepre-v čijo dostop do cigaret. Ugotavljamo, da kadijo predvsem učenci, ki so tudi sicer učno oziroma, vzgojno problematični in je torej kajenje le ena od oblik obnašanja, ki pri njih ni zaželena. V takih primerih tega problema ne moremo reševati izolirano. Teh učencev torej ne smemo obravnavati le kot kadilce, temveč jim moramo nuditi vzgojno pomoč v najširšem smislu- Da bi bila ta pomoč učinkovitejša, šola sodeluje z zdravstveno ' službo in. občinsko skupnostjo socialnega skrbstva: potrebno pa jč še tesnejše sodelovanje šole s starši in obratno. Strokovna služba OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik, Planinski dom v Gorah lepši in večji Zadnja letna konferenca Planinskega društva Dol pri Hrastniku je sprejela sklep o adaptaciji planinskega doma v Gorah. Že nekaj: let še je gospodarski odbor društva srečeval s problem matiko vzdrževanja terase, ki spušča padavine v spodnje prostore doma, pojavlja še tudi odpadanje fasade, ki je izpostavljena vremenskim vplivom v tej višini. Iz vrste-variant, kako, zaščititi dom, pred propadanjem, smo izbrali tisto, ki zahteva kompletno prekritje obstoječe terase in zasteklitev, fasado pa bomo zaščitili s fasadno profilirano, aluminijasto pločevino. Tak pridobljen prostor bo neposredno povezan Z -obstoj ečo dvorano v domu in bo dal prostor za novih 75 sedežev, kar pomeni, da bo. v glavnem' prostoru i 50 sedežev. Za seminarje ali posamezne skupine, ki bodo želele biti- v ločenem prostoru, bo možno večji prostor predeliti z, montažnimi poteznimi stenami na 3 manjše sobe. Dom bo imel tudi recepcijo, preko katere bo vstop v spalne prostore-in nove sanitarije. ' . ' - Na jugovzhodni strani bo zgrajena nova terasa s pristopom v dom. Zgornja nova terasa, -ki bo dostopna/ skozi, spalni trakt, pa bo nudila / čudovit prostor za sončenje in razgled po okoliških hribih in dolinah.- Akcija za adaptačijo doma je že stekla.'Nabavljen je že ves material za ureditev vseh notra-_, njih prostorov v novem in sta- , rem delu doma, kupljena pa je tudi kompletna oprema za razši-<;j ritev centralnega ogrevanja terp: plačan, gradbeni material za prekritje terase. Društvo je v zadnjih dveh letih ustvarilo toliko; sredstev, da je to samo zmoglo. Zagotovljen je tudi način, kako bomo; organizirali udarniško delo. Nekatere temeljne organizacije so nam priskočile na pomoč, in nam posodile, opaže • in odre, i kmetje darujejo les, velika pa je tudi pripravljenost članstva za delo. V teh dneh poteka preko re-' publiškega in občinskega sveta Zveze sindikatov akcija za podpis dogovorov o patronatu nad planinskimi domovi' in računa-mo na;razumevanje vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti,' da bodo ta dogovor spre-jele on da se bo. medsebojno so-delovanje poglobilo v oboje- ' stransko korist in brez finančne- . ga obremenjevanja v združenem : delu. Dogovor ima-le en cilj — širiti privrženost planinstvu in aktiv- . (Nadaljevanje na 13. strani) 35 let svobode O vprašanjih iz naše sredine Sestanek s sekretarjem RO ZSS delavcev kemične industrije tov. Francem Frohlichom Nacizem je pahnil človeštvo v eno največjih tragedij in katastrof, M je pustošila po svetu in dosegla - svoj vrh v 2. svetovni vojni. Jugoslovanski narodi so se enotno uprli fašističnemu nasilju in začeli že v letu 1941 z organiziranim bojem. Težka so bila leta vojne, v njih ni bilo nikomur prizaneseno, kdor se je boril za svoj obstoj in lepši jutrišnji dan. Veliko jih je padlo za svobodo. Danes, v svobodni Jugoslaviji, ki je zrasla iz ruševin in ponosilo zaživela na prostoru, ki smo si ga priborili sami in za katerega so padli številni naši ljudje, se oziramo na prehojeno pot 35 let svobode. Leta-so hitro minila, zgrajeno je toliko novega, tako- delovno smo izkoristili ta čaš. V srcih ostaja spomin iri spoštovanje do tistih, ki so padli za svobodo, do tistih, ki so nas skupaj s tovarišem Titom vodili skozi krvava leta vojne in težka leta izgradnje, do današnjega dne. Pionirji OŠ Dol pri Hrastniku so obiskali starejše ljudi iz soseske, stare matere in očete in jih povprašali o spominih na tista težka leta izpred 35 let. Njihovim sestavkom bomo v tej in nekaj naslednjih številkah namenili; nekaj prostora v glasilu. POT V PARTIZANE Zelo me je pretreslo pripovedovanje starega očeta, kako je kot šestnajstletni fant odšel v partizane. Začel je pripovedovati: - »Bilo je ponoči leta 1944. Z bratom sva že spala, ko naenkrat potrka na vrata, šel sem odpret. Pred vrati sta stala dva postavna fanta — partizana. Rekla sta mi, naj še z bratom pripraviva, da greva z njimi. Hitro sva se oblekla, vzela torbe, v katerih je bil kruh in odšla s partizani. Še od matere in očeta se nisva mogla posloviti in to me je zelo peklo. Ob poti smo se ustavljali pri hišah, kjer se nam je pridružil kakšen tovariš. Bila nas je že dobra četa. Odšli smo do Save in se s čolnom prepeljali čez njo. Skoraj pol leta smo bili v gozdovih. Hodili smo po zasavskih bre-gehj večkrat lačni kot siti. Pre-mraženi in lačni smo se včasih najedli in segreli ob kmečki peči. Dobro se spomnim tudi bega in boja z Nemci. Obkolili so nas pri počitku in nas skoraj vse polovili. Odpeljali so nas na ljubljanski grad v zapor. Razdelili so nas v dve skupini in k sreči sem bil v prvi, katero so partizani v noči iz 8. na 9. maj osvobodili. 9. maja pa smo prikorakali v Ljubljano, ki je bila že osvobojena. Bil je lep sončen dan, uli- ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se sodelavkam v TOZD 3 deko-rirnica s satinirriico iskreno zahvaljujem za vso. pozornost in darilo, ki me bo vedno spominjalo na vas. ' Želim vam še veliko medsebojnega zadovoljstva .in delovnih uspehov. Marija Babič. ce so bile okrašene in z oken so visele zastave. Ob cesti so stale kolone ljudi, otrok, ki so. metali cvetje na prihajajoče partizane. Pred četo pa je hodil partizan in veselo igral harmoniko. Vzdušja ih veselja ni bilo kmalu konec.« Stari oče se z grenkobo spominja trenutkov v partizanih in to-. varišev, ki so darovali življenje za svobodo. Srečen pa je tudi, ker je-tudi on sam prispeval k osvoboditvi. , Ksenija Pirc.r 6. a razred SKRITE KNJIGE Ob obisku babice sem . iz predala vzela list papirja in pero ter jo poprosila, naj mi pove kakšen dogodek, ki jo spominja na osvoboditev. Babica se je zamislila in pričela pripovedovati: »Pri hiši nas je bilo 9 otrok. Tiha želja očeta in matere je bila, da bi nekaj otrok lahko dala v šole, zato je bilo pri hiši kar lepo število knjig. Oče jih je kupoval od vaškega župnika. Otroci smo te knjige zelo radi brali. Velikokrat smo jih brali na paši na glas, da so slišali tudi drugi bratje in sestre, M še niso znali brati. Tega veselja pa je bilo konec, ko se je začela vojna. Oče je spomladi leta 1942 knjige lepo zložil v lesene zaboje in jih ponoči odpeljal neznano kam. Med vojno sem • se malokdaj spomnila na knjige. Tudi takoj, ko je bila o-svoboditev, se jih nismo spomnili, ker je bil oče slabega zdravja. To pa zato, ker je bil v septembru leta 1944 ranjen v trebuh in od takrat se ni več dvignil iz postelje. Tri dni pred novim letom, leta 1945, ko je bilo očetovo zdravje zelo kritično, me je poklical k sebi in mi zašepetal v uho: »Vzemi lopato in pojdi v gorice ter koplji zadaj za zidanico, tam kjer je bil nekoč prostor, za ognjišče.« Čeprav je bilo veliko snega, sva z bratom odšla v gorice. Delo je bilo težko . zaradi zamrznjene zemlje. Kmalu sva prišla do nečesa - mehkega; Bila je slama. Hitro sva jo z rokami odstranila in v jami so bili trije zaboji. Takoj sem spoznala zaboje, v katere je, med vojno oče spravil knjige. Ž bratom sva hitro odprla zaboje in knjige zložila v koše, ki sva jih našla v zidanici. Odnesla sva jih domov. Ko Sva vstopila v hišo, se je oče komaj opazno nasmehnil, mati pa je dejala, naj nam bodo za novoletno darilo. Babica je končala s pripovedovanjem in na koncu še dodala, da so bile te knjige njeno najlepše novoletno darilo. Premec Petra, 6.a razred OŠ Dol pri Hrastniku ZAHVALA Svojim sodelavkam in sodelavcem v skladišču gotovih izdelkov se iskreno zahvaljujem za prelepo darilo in šopek' ter pozornost, s katero ste me tako prijetno j presenetili ob mojem 50., rojstnem dnevu. Stanka Rajner 12. marca 1980 je bil v Steklarni Hrastnik organiziran sestanek s sekretarjem republiškega odbora Zveze sindikatov .Slovenije — delavcev kemične in nekovinske industrije, na katerem so bili prisotni tudi predsedniki izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata naše DO in vodstveni ter strokovni delavci. V prvem delu razgovora je beseda tekla o vprašanjih, ki so bila že večkrat postavljena v naši delovni organizaciji. Tako se že-vse od sprejetja pravilnika o delovnih razmerjih postavlja vprašanje, zakaj delavci, ki o-pravljajo nočno in 4-izmehsko delo, ne morejo imeti več kot 30 oziroma 26 dni dopusta. To in še nekaj drugih vprašanj, kot so: kako je z benifikacijo delovnih mest natikalk in izpihalk, kako bo letos z izplačevanjem regresa, so predstavniki sindikata postavili tovarišu _Frôhlichu — se-, kretarju RO ZSS —delavcev kemične industrije. Med pogovorom šo prišli do posameznih u-gotovitev. Zakon o delovnih razmerjih v 91. členu določa méjo, to je najmanjše in največje število dni dopusta. Poleg tega pa na tem mestu našteva primere, v katerih ima lahko délavée več kot 30 dni dopusta. Za taka dela se štejejo (citiram zakon: .dela pri virih ionizirajočih sevanj, delo posadke, letala, delo posadke trgovskih ladij, dela pod zemljo, dela pod vodo, dela v bolnicah za duševne bolezni in prosekturah, dela v tujih državah s hudimi podnebnimi razmerami za življenje in delo ter dela delavcev, ki delajo zaradi posebnih delovnih pogojev manj kot 42 ur na teden. Nočno delo torej zakon- ne o-predeljuje kot poseben delovni pogoj, prav tako tudi ne dela v štirih izmenah, zato . tudi tega, kar smo glede maksimalnega števila dni zapisali v samoupravnih aktih, zaenkrat ne moremo spreminjati, kajti zakon nam né daje za to osnove. Spremembe določb, ki urejajo pravico do dopusta, v pravilniku o delovnih razmerjih, bo mogoče izvesti le v primeru, če bi zakonodajalec delo steklarjev in njim podobna dela, kot tudi 4-izmensko delo ustvaril med posebne pogoje dela. Ob navedbi praktičnih primerov, kdaj delavec dobi minimalno in kdaj maksimalno število dni dopusta, pa je bilo ugo-. tovljeno, da je v zakonu o delovnih razmerjih razpon med najlažjim in najvišjim številom dni dopusta zelo ozek, zato je še toliko težje najti pravilne kriteri-jé, da bi bil delavčev dopust odvisen od: pogojev dela, delovne dobe delavca, delovnih uspehov, posebnih socialnih in zdravstvenih razmer in da pri tem ne bi nastala uravnilovka med starejšimi in mlajšimi delavci. še vedno je prisotno vprašanje, zakaj sê sobota kot dela prosti dah odšteva od skupnega števila dni dopusta. O tem, ali se sobota šteje kot delavnik ali dela prost dan pri obračunavanju dopusta, ne more biti dvoma. Sekretar republiškega odbora je v odgovoru poudaril, da je odštevanje sobot od skupnega seštev- ka dni le tehnika obračunavanja, kar pomeni, da bi morali prikazati vsakemu delavcu: če se dela dnevno sedem ur, ima delavec lahko maksimalno število 30 dni, če pa se dnevno dela osem ur, zato da bi lahko imeli soboto prosto, potem je jasno, da še sobote odštejejo od skupnega števila, dni dopusta. Na_ vprašanje, kako je z bonifikacijo delovnih mest natikalk in izpihalk pa. je v odgovoru bilo rečeno, da je republiškemu odboru zveze sindikatov kemične in nekovinske industrije Slovenije primer v zvezi s prošnjo za priznanje te benifikacije, priznan. K elaboratu in dokumentaciji je s strani republiškega odbora dano priporočilo, da še ustrezno reši. :•? Postavljeno je bilo tudi vprašanje v zvezi z izplačevanjem nadomestila osebnega dohodka invalidom za čas letnega dopusta in bolniškega staleža, ter kako bo z izplačilom regresa za letni dopust v tistih delovnih organizacijah, ki si po zaključnem računu niso mogle zagotoviti teh sredstev, oziroma ali bo tudi v letošnjem letu izplačan regres iz sredstev za osebne dohodke. Ker v tem trenutku še čakamo na odločitve posameznih organov, odgovora na to vprašanje nismo dobili. Dogovorjeno pa je bilo, da bodo odgovori posredovani naknadno oziroma takoj, ko bodo odločitve ustreznih organov znane. V nadaljevanju razgovora pa smo spregovorili o rezultatih poslovanja v preteklem letu, o u-resničevanju sanacijskega načrta, kakšni so naši načrti za prihodnje, kako se pripravljamo na prihodnje srednjeročno obdobje, kako se dohodkovno povezujemo. Na osnovi vprašanj, ki jih je v tem delu razgovora postavljal tovariš sekretar, so vodstveni in strokovni delavci poskušali prikazati situacijo v naši delovni organizaciji. Mili Kobal PLANINSKI DOM V GORAH (Nadaljevanje z 12. strani) no rekreacijo ter si-prizadevati, čim večje število delovnih ljudi, kakor tudi skupno vzdrževanje planinskih objektov v obliki nudenja' storitev, ki bi jih opravljali delavci iz TOZD in DSSS, podpisnic dogovora, skupaj ž gospodarskim odboroni Planinskega društva. Torej je akcija dobro zastavljena in zagotavlja, da bomo planinci in tudi delovni ljudje Steklarne Hrastnik ob svoji 120-letnici imeli obnovljen in sodoben dom, ki je pred dvaindvajsetimi leti zrastel v priljubljenih Gorah z veliko pomočjo Steklarne Hrastnik. Tudi tokrat želimo, da bi se naši cilji zbližali, da bi se več-? krat srečali, kot obiskovalci doma ali pa sodelavci v sedanji obnovi objekta, ki smo ga gradili z ramo ob rami. Največje zadoščenje vsem bo J dejstvo, da bomo naše in vaše goste ob 120-letnici lahko pripeljali v sodobno urejen planinski dom, ki je tudi del Steklarne in steklarjev. Nasvidenje v Gorah! Iz meseca v mesec Športna rekreacija, je tiste vrste aktivnost, ki temelji na prostovoljnih . dejavnostih, , se pravi s, primerno organizacijsko obliko, in ustreznim načinom pritegnitve ljudi. Tako naj bi bilo — žal pa ni. Medtem ko so po svetu (predvsem na zahodu) že zdavnaj spoznali potrebe po tovrstni aktivno-sti in v ta namen ljudje odvajajo del svojih dohodkov, pa je pri nas bistveno drugače. Vedno najdemo kakšen vzrok, kakšno opravičilo za neaktivnost. 'Če imamo čas in voljo, ni prireditev. Če so prireditve, nimamo časa m tako dalje. Dokaz tem ugotovitvam je tudi udeležba na »Četveroboju posameznikov«, ki ga je pripravil odbor za šport in rekreacijo pri IOK OOS DO za 120-letnico delovne organizacije. Petdeset starih milijonov (če je bi-' Ib dovolj) je stal Jugoslovansko televizijo prenos srečanja Hajduk V-S- HSV, iz Splita, Sporazum je bil menda dosežen,zadnji hip (pet ur pred pjrenosom), O tem verjetno ne bi bilo potrebno izgubIj,ati besed, če. ne bi šlo za klub, ki žjvi sredi maše družbene, skupnosti in. .je. kot tak del nje, z, vsemi dolžnostmi,4n obveznostmi... Žal pa šof, zadnji .dogodki le,še dokaz več, da.v.naši nogometni organi-, zaciji ni vse tako kpt bi moralo biti. .Zato se kar s.ama od sebe , ponujajo, 5fprašanja»„ ki ■ temeljijo n.a nekaterih pojmih; (najbrž so rza,-■nekatere„to, res samo. pojmi,,,..) kot denimo: (ne)odgovorno ravnanje,, družbena obveznost, socialistična. morala, in „ nenazačlnjei tudi stabilizacija. . In pri vsem tem samo.Jei.en. .pomislek, kdo yse to, dopušča.? !,: ,, Osemnajstjadetkov skupaj $d prejele lirastjiiške enajsterice, v sre- , čanjih prvega ..kroga .tekmovanja,, za .pokal,maršala Tita na območju zasavske tekmovalne skupnosti. Pri tem pa ne .gre.pozabiti,,da,so,, dosegle tudi — dva. zadetka., 'feij. di: Steklar^r-Rudar 0:9, Slogam-, Proletarec 1:6, SijajSEnotnost 1T3. Rokometaši z Dola načrtujejo, že letos uvrstitev v drugo republiško ligo. Menijo pa, da bo težje, zagotoviti minimalna sredstva,i ki, ’ jih zahteva to tekmovanje, kot pa denimo-©Svojiti prvo mesto v Za-, savski -rokometni, ligi, kjer so .po , prvem-delu tekmovanja na .sicer solidnem drugem mest-u, - Tekmovanje v zasavski rekreacij- , s ki nogometni ligi, zahteva resnično . minimalne .stroške. „Vendar , pa kot kaže, tudi teh m moč zagotoviti. Tako «naj steriel-Stekiar-:. ja in Sloge za tekmovalno sezono 79/80 nista dobili nikakršnih -sred- j štev s strani NK Hrastnik, v čigar . sestavi, sicer nastopala. Ogorčeni - se sprašujejo,kje je tistih 1,9 milijona- starih - din, ¡iztrženih -. od vstopnine s srečanj- drugoligaša Rudar z madžarskim. Lenti jem in velenjskim Rudarjem. Ta sredstva so Trboveljčani odstopili kot dŠl stroškov za uporabo igrišč, v Hrastniku (zlasti igrišča za Savo, kjer sicer redno-treniraj o), Izlet -v Planico; na tekmo skakalcev za- točke svetovnega pokala in tradicionalni že 10. pokal Ja- , neza Polde so pripravili dolski planinci, ki sicer redno'skrbijo za tovrstne dejavnosti. Zanimanje za izlet je bilo tolikšno, da kljub najboljšim željam vsem zainteresiranim resnično ni bilo mogoče -ustreči. Vendar za tiste, ki tokrat niso prišli na vrsto, kot tudi za ostale velja, da bo, izletov še veliko, zato nikar ne obupajte. . Nastop na republiškem -strelskem tekmovanju so si izmed naših strelcev zagotovili: Ernest Štesl . in Željko Hrnčič (Steklar)., ter Rajmund Cvetko (Rudnik). Ome-! njeni strelci so se na zasavskem prvenstvu uvrstili med najboljšo šesterico. Željko Hrnčič pa je predhodno osvojil še občinsko zlato puščico .za leto 198.0. Reprezentanca Jugoslavije, kil je nastopila na mednarodnem , namiznoteniškem (prvenstvu Romu-, nije v; Aradu, je štela kar 14 igralcev in igralk. Nekoliko visoko -število gre razumeti, če upoštevamo prizadevanja zveznih kapetanov Osmanagiiča in Janškovca, ki si prizadevata skozi širok izbor priti do najboljših. Med njimi je tudi Andreja Ojsteršek, ki je na turnirju v Aradu igrala v okviru možnosti in pričakovanj. Ernest, Sepičar ;in Jože Premec,sta se udeležil,d s.estanka predstavnikov peteroboja, to. je športnih iger žglezarjev, gumarjev, .kemikov, ko vinarjev,, in steklarjev:: Na posvejtu je bilo soglasno sprejeto stališče, da ta oblika športnega sodelovanja v, ožjem slovenskem . : prostgr-u _ ostan.e. š.e, naprejTako bo lij,petergboj 17. maja letos v Kranja, kot sestavni, dol proslave;, v okviru, praznovanj a „60-letnice kranjske...Save ip 30-letnice samo-, upravljanja. V Savi je bil kojneg leta 1949 izvoljen, .prvi delavski, svet v Sloveniji 'r Kajakaši. so. pričeli novo sezono §: "že kas,ustaljenimi.,tekmami.,VLsp;u-stu. Np treh 4nsle],.so af najkvalir tetnejši disciplini, to,g e ,K-1,. .zmagali Niko Svolšak,.. Eranc -Barič in Zdravko (Cumara. „Na, ¡vš eh treh preizkušnjah;..pa., .stp bila v ,.jp-ž • premočna, . „-zmagovalca ,. Rpbori Halzer-in. Drago., Voyk. |j Republiško prvenstvo ..planov, „'in članic ije ;bilp. lo;tos ;v. Murski Sq-beti. .„Naslov najuspešnejše tek-movalke v namiznem • tenisu...in. udeleženke sploh j e,, pripadel;,A G-letni hiiastničanki Andreji Ojsteršek, -kis je., osvojila, kasr tri (vse) , ZAHVALA m Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno .zahvaljujem vsem sodelavcem iz TOZD 2-,-izmeni Bri-j lej — Grohar, za prelepo dari-. lo, ki mi bo v trajen spornih. Tudi tovarišu Koritniku in Jo-, varišu Jermanu za izročeno poslovilno besedo iskrena hvala. Vsem skupaj, ki so se zbrali ob mojem odhodu in celotni delovni organizaciji želim še mnogo delovnih uspehov, predvsem pa veliko medsebojnega razumevanja. -Še enkrat hvala. . Ludvik Seničar možne naslove. Poleg naslova med posameznicami • je. zmagala še v igri parov. V konkurenci ženskih parov skupaj z Ljubljančanko Mirjam Čadež in v konkurenci mešanih parov skupaj z Jožetom Urhom. Epidemijo smučanja 'so povzročili zadnji uspehi naše alpske reprezentance. Največ koristi od tega ,imajo v Elanu — naši tovarni . športne opreme. Roke pa si ma-nejo tudi' trgovci. Tako so v Hrastniku y tej zimi prodali rekordno število Mffi in sani. Amatersko delo je še nadalje ostalo osnovno vodilo v hrastniških športnih društvih in klubih. In Jo kljub temu, da imamo, kot razmeroma majhna, občina kar 9 kate-. goriziranih športnikov, in šport- . .'nie.' Nekateri med njimi so celo stalni člani državnih ' reprezentanc, Cilj najperspektivnejših pionirk — Vesne Ojsteršek in Tatjane Krsnik, je medalja- na letošnjem -evropskem, pionirskem in mladinskem . namiznoteniškem prvenstvu; v poljskem E-odžu. strokovnjaki,, menijo, da je samo*-vprašanje, kakšnega ..sijaja- bo ta medalja., Nekaterih pa celo , trdijo. da bq; najžlahtnejša. Bomo .videli. Če ne drugega,, lahko,; verjamemo ,vgaj | strokovnjakom.' - Izvrstno igra spel Jožo Urh. Na le-, tošnjem republiškem . prvenstvu ; je osvojil-kar tri medalje, po eno. ¡zlato;- srebrno in bronasto. Kljub. temu -pa- je ..ostal najnesrečnejšij udeleženec 33. prvenstva v Murski Soboti. Polfmalna srečanje s kasnejšim zmagovalcem Miranom Savnikom je po vodstvu 2:1 izgu- . bil z 2:3. Oba zadnja,šdta pa je izgubil - tesno, - na razlika, :Enaka usoda pa ga je doletela, tudi v finalnem-obračunu moških parov,„ kjer sta skupaj s Frankom (Maribor) prav -tako zadnji- hip izgubi-,, ja in ostala brez naslova. Jasen cilj šo si zastavili -tudi dolski planinci. Do 22. julija preure-. ,dfti in -razširiti planinski dom v Gorah in s tem prispevati svoj delež k’ praznovanju, dneva -steklarjev, torej prazniku kolektiva, ki je v preteklih letih prispeval-ievji dOlež ;k izgradnji in vzdr-že- ■ vanju doma. j, Aforizme ali'kakorkoli že;-hočete -imenovati- te kratke zapiske, je Judi-, tgjrrat ,zbraL in po svoje.'zapisal Jože Premec . ZAHVALA : Oh moji. upokojitvi se zahvaljujem za vašo pozornost in lepo 'darilo, s katerim ste me- pr-e-.senetili. Prisrčna hvala delavcem TOZD J —- izmena tovariša Bičanlča, delavcem na izmeni TOZD 2 Goinilar — Lipar in :vse'm -sodelavcem v dežurnih, ¡službah;’ pri butanu, električar--.jem, kakor tudi vsem gasilcem. . Prijetno presenečen in ganjen sem bil. Želim vam še veliko■" .delovnih uspehov pri nadaljnjem delu. ' -•••■'. . Bruno Rački (Nadaljevanje s 6. strani) | Predlog 2 IZBOLJŠANJE MIKROKLIMATSKIH POGOJEV V ZMES ARNI V okviru že sprejetih obveznosti se je že pristopilo k razreševanju te problematike. V ta namen se je že. angažirala projektantska, orga- -nizacija SMELT. — Ljubljana s -ka-tero je dogovorjeno, da v okviru sanacijskih del v enoti zmesar-na kot primerno razreši problem ■ od-zračevanj a. V programsko nalogo so vključena potrebna osnovna sredstva, predvsem. filterske naprave in ustrezni vodi pn posameznih izvorih praženja, ,ki,naj bodo . projektirana ; z zmogljivostjo, ki dovoljujejo eventualno povečanje. 1. Rok za izdelavo projektne naloge: 60 diii od podpisa pogodbe. Cena za izdelavo 'projektne naloge,„ (SMELT); 320.000 din, , 2. Realizacija: kdo bo izvajalec (domača), kdo nabavlja opremo: (domača). 3. Finančna, sredstva — 3,000.000 din. 4; Rok za ^realizacijo odvisen od: a) zagotovitve , -finančnih sred-. štev, h) rokov', dobav opreme, ... c),rok za montažo.. Ocenjuje se vsaj 6 mesečev po zaključku dobav opreme.. Predlog 3 SKLADišČENJE GOTOVUI IZDELJ^PV, V teni objektu,,so izredno',,.slabi, delovni pogoji zaradi, mikroklime.. Nujna je odprava prepiha, ureditev,-delnega; ogrevanja,,ureditev, y garderobah.-s kopalnico in zvočna izolacija kompresorskega ¡¿L ispuha, -Vzporedne 5 lem pa še,.,3 sanitarije.,; in pralnica, r..-. > Predlog rešitve . 1. Na.obstoječih objektih,„je,.po-„ . trebno, nreditn. .naslednje zaprejti . odprtino na plastični steni do ,stro- . pa, urediti garderpbe.z WC, z zračnimi zavesami-in aadorngabji-zvpč-.. no izolacijo. -.... —• Za garderobo ih. kopalnico so izdelani načrti. z -okvirnimi predra- . čuni —» 500.000 .din-.; , —- Izračun za ogrevanje .-izdeluje »KLIMA« Celje, podatkov „za boe: nitev še ni.... J— Naročen je material za grezn.o-jamo in BK p — problem zvočne, izolacije. .je .v. zaključni fazi, cena pa j e-.15.000 din. Rezultati rešitev „Zmanjšanje bolniškega stale-ža. aKaZmarnjš anj e„ stroškov-. za o seb.-.. na zaščitna sredstva,---oprema,,,, ;, Rok za realizacijo Vsekakor bi morali,.t.e;. probleme . rešiti 'oziromapredlog . realizirati do jesenskih mesecev.- , DOPISUJTE V STEKLARJA Upokojeni Zanimalo vas bo Ciril Novak 29, februarja 'je biljupbkoj.en tudi tovariš Črni-Novak. Rodil se je 14. junija' leta,1930' na' Dobovcu; v vasi Matica v občini Šentjur, v številni — 8-članski družini, ki- se je skromno preživljala na kmetiji. . V času vojne vihre je bil leta 1942 izseljen v, Nemčijo, kjer je ostal vse dot leta 1945, ko se je vrnil v porušeno...domovino,, v "izropan dom. Še istega leta, 22. avgusta se je zaposlilv Steklarni Hrastnik. Kot. vsak mladi fant je tudi- on za-, čel služiti svoji, kruh kot -odnaša-lecj. približno 4 mesece. Nato je napredoval in postal krogličar. Na od-služenjje vojnega roka je odšel konec letia 1950, nato pa se je v letu 1953 znova zaposlil v naši delovni organizaciji. Vsa svoja aktivna leta je. prebi j v našem kolektivu- in vseskozi delal kot steklar,' Zadnjih 12 let je bil tudi brigadir -v delovni skupini. Njegovo družbenopolitično delo se je odvijalo v sindikatu,, bil pa je izvoljen tudi za elana delavskega sveta. Dobro voljo, ljubezen do dela je prenesel' tudi nekulturno področje, kjer. se je udejstvoval, Okrog P5- Teft je bil član pevskega zbora, približno 16 let pa je že tudi 'v 'gasilskem-'1’ ''društvu. Obiskoval je šolo 2?a gasilce- in postal podčasnife. Želimo mu, da mu leta pokoja minevajo v zadovoljstvu, z obilico zdravja v krogu njegovih- najdražjih. Jožefa Šmit Konec meseca februarja je bila starosta« upokojena tovarišica Jožefa Šmit, delavka v avtomatski predelavi steklene’ mase.--Rodila- se je 25. februarja 1925 na. Bregu, Prvič se je zaposlila- v Radečah- na Hotemežu v vrtnariji. Nato je nekaj let delala tudi v rudniku, kjer j e spoznala težko j delo- v jami. V naši delovni, organizaciji se je za-pošlila 1-6? maja 1952. in od takrat pa vse do svoje upokojitve delala v naši delovni sredini. Najprej je kot toliko drugih delala kot odna-šalka. Že zelo kmalu pa je bila premeščena na .kontrolo stekla,. kjeT Je nato ostala vse do svoje upokojitve. V-eli-ko se je spremenile’ od tistih začetkov pa do- danes,, veliko izdelkov je šlo skozi njene roke, ki jih je morala pregledati iri tiste z napako izločiti. • Tudi- tovarišici-jiožefi želimo-, da-leta zasluženega pokoja uživa še dolgo v zdravju, sreči in zadovoljstvu. Bruno Rački 29. februarja je bil upokojen tovariš Bruno Rački, glavni vratar v 'delovni skupnosti.'Rodil: 'se 'je 3. januarja 1930 v Hrastniku. Tudi- on je vso svojo- delovno dobo prebil v naši delovni organizaciji. Po končani osnovni šoli se je leta 1!944 prvič zaposlil. Kot njegov' oče je tudi on vzljubil poklic, st-eklarj.a in se-začel ’ učiti' 'tega ' dela. V 1'elu 1955' je opravil tečaj za VK delavca, bi ga je organizirala Steklarna. Delo steklar j a je- opravljal- polnih 27 let. Postal! je tudi prigadir v skupini RDBO 4, 5. Zaradi, zdravstvenih razlogov je bil v letu 1973 predstavljen invalidski komisiji v Ljubljani in 20. 12. 1973. je bil ocenjen za delovnega invalidla 3. kategorije s priznanjem pravice- do drugega lažjega dela. To je bil tudi vzrok, da je moral delo steklarja zapustiti. Kot delovni invalid je bil potreben na različnih delih. Najprej je delali kot kontrolor, nato v brusilmici pri primopredaji izdelkov, pa tudi v 'avtomatski proizvodnji kot' do-štavljalec modelov. Zadnji čas pa smo ga okrog 5 let srečevali na delpvnem. mestu glavnega vratarja, koi smo mimo vratarnice hodili na delo in z dela. Tudi.ta delo je opravljal z veseljem, kakor tudi prejšnja, predvsem pa tisto, ki ga je moral- zapustiti zaradi zdravja.' In prav to delo je tisto, ki ga nih-' če ne prevzame rad-, saj je: pove- zano z odgovornostjo, z delom z ljudmi', piri, čemer je izpostavljen različnim situacijam. Tovariš Rački je deloval tudi v ' pevskem zboru,, katerega član j.e bil 19 let. Nato je odšel1 k godbi na pihala Svobode II kjer pa ni sodeloval' dolgo. V delovni organizaciji je deloval' v s-indika&l organizaciji, ko je delal še V TOZD 1-, izvoljen pa je bil- t-udl zb delegata v samoupravno intelesno ‘skupnost za pokojninsko im invalidsko zavarovanje. Ob njegovi upokojitvi mu želimo obilo zdravja, izpolnitev časa,, ki ga bo- imel v skladu s svojimi željami. in sreča v krogu svojih domačih. Uredništvo POPRAVEK Pri ob j avi učnih uspehov ob polletju v prispevku »Šolsko polletje je za nami« se je vrinila neljuba -napaka: Učenec prvega letnika Stanislav KREŽE je dosegel v" polletju iz teorije dober uspeh, in ne kot smo objavili- nezadosten /Uspeh. Tov. Stanislavu Krežetu se po tej poti opravičujem. Alojz- Janežič PRIŠLI V DO TOZD 1 Zah-id KASUMO VIČ — odnašalec stekla, Enes BAČINOVIČ -— odna-" šalec stekla, Ilija' PAVIČEVIČ' — odnašalec stekla, Andr HRASTIČ — odnašalec stekla,. Savo DRACI-ČEVIČ — odnašalec. stekla, Oiner MULAHMETOVIČ - odnašalec stekla, Anica HALAPIR — odna-šalka stekla, Milo TEJIČ — odna-šalefc- stekla. TOZD 2 Mirjana ROK-VIČ — kontrolor steklenih izdelkov, .Gorazd KOŠIR strojnik na Gilonu, SaEm MU-RATOVIčS- vlagalec v Gilon. TOZD 3 -Dejan RADOČAJ pomožni delavec, Nada KERNDL- — vezalka, Ljuba STRAŽAR — vezalka, Delfa LUKIČ — vezalka, Kristina LEN-DERO — vezalka, TOZD 5 ' Stojan BINDER — pripravnik VOŠ- —- dipli. ing. elektrotehnike. DSSS Erna PERPAR — administrator v splošni službi. ODŠLI IZ DO Sporazumna prekinitev delovnega razmerja Hami-t L ATI-FI-, odnašalec stekla-TOZD 1,' Boro. BJELANČEVIČi delavec na kanalu — TOZD i, Olga BRGLEZ, kontrolor stekla — TOZD 2, Pavla JAMŠEK, žiigosarka — TOZD 1, Zuhdija BEČIROVIČ; dostavljalec zmesi -■*- TOZD 1, Šalim- D-ŽUHERA, odnašalec stekla-—S TOZD 1, Anica DOBERŠEK, kontrolor stekla:©- TOZD 2. Samovoljna prekinitev delovnega razmerja Marija LESKOVŠEK, pomožna delavka — TOZD 3, Karla JOVANOVIČ, čistilka — TOŽD 1, Mirjana VOJINOVIČ, čistilka v jedilnici, Mehmed ŠIŠIČ, odnašalec stekla., Izključeni iz DO Tahir AILICKAj; vlagalec v Gilon,, Bojan OBLAK, krogličar — TOZD I, Nazmi' AHMETI, pomočnik strojnika — TOZD 2, Milenko RADIČEVIČ, delavec težak na transportu — TOZD 5,. Hilmija JA-SHARI, kontrolor stekla — TOZD 2., Upokojeni Ivan TRŽAN, vodja kopalnic —-DSSS1, Alojz RIŽNER, nabiralec stekla, brigadir Sj- TOZD 1, Božidara MEJAČ, kontrolor stekla 4%} TOZD 2. POROČILI SO SE Branko PEPEtNAK, vzdrževalec 'i- TOZD 2 in Anica VAJUJTČ, Anica ŠOŠTER, odnašalka stekla — TOZD 1 in Franc PREDOVNIK, Marjan. MESERKO1, konstruktor — TOZD 2 in Tatjana ULAGA, Redžo MURATOVIČ, odnašalec stekla — TOZD 1 in Zafena SADIKOVIČ, Ljubimka ŽIVADINOVIČ, odnašaf-ka stekla in Miloš TOČAKOVIČ. PRIRASTEK V DRUŽINI Konrad KALIŠNIK — sin Gregor, Viktorija DRAKSLER — hči Vesnb, Irena PREDOVNIK — hči Danica, Ljubimka TOČAKOVIČ — hči Slavica, Mojca'PIRNAT — sin Andrej. DAROVALI KRI , Alojz MAURER — TOZD 4 Vlado PRESKAR — TOZD 4 Krvodajalci,, hvala vam! TRIMESEČNI PREGLED GIBANJA ZAPOSLENIH ZA LETO 1980 NOVODOŠLI . VOŠ VIS SS VK KV PK NK Skupaj TOZD 1 ’ :. 4 14 18 TOZD 2 — — 1 6 6 1 ' 14 TOZD 3, - . ■ — — ‘ ' — 8 8 TOZD 4 — - — ' - —L 1 , 1 TOZD 5 1 -r-.- — - 1 ' — " 1 3 DSSS 1 2 ■ ■ — 1 —' L 5 Skupaj ' 2' ■ 2 i 9 10 25 . 49 ODŠLI VOŠ VIS SŠ VK KV PK NK Skupaj TOZD' 1 v m p ___ p __ 2 3' 4 14 , 23 TOZD 2 — S i I —• i . ■ 7 2 4 14 TOZD 3 — — — 1 1. 2 4 TOZD 4 i — — — ; ' ■ 1 sili — ' 1 TOZD 5 8® 11— • — '. 1 — — . 3. 4 DSSS, — — 3- IS ... — , 1 6, Skupaj — 4 & 1.2 . 6> 24 52 spora- samo- izklju- TOZD ’ziiiima- prekii- voljna- zapn- c čitev iz 'JLA upokojeni skupajj n-itev ' stitev podjetja TOZD 1 5 10 2' 2 4 23 TOZD 2 5 1 4 1 4 15 TOZD 3 - . — 2' " ' 1 3 TOZD 4 1 . - ~ ' . — ' { — 1 TOZD 5 1 1 1 1 — 4 DSSS 1 1 :—1 S — 4 6 Skupaj -13 15 7 4 13 52 Ana Premec NAGRADNA KRIŽANKA STEKLARNA m ZANIMU VOST, Ml* KAVNOST ZNAMENITI SLAPOVI NA MEJI MED KANA* DO IN ZDA <*RAM KAZENSKI' STREL PRI NOGOMETU OtOK V IRSKEM MORJU ANGLEŠKI FIZIK, NO* 8ELOVEC LETA 49M. MESTO BLI* ZU DRESDE* NA V NDR FLOS NEKDANJE PAPEŠKO pokrivalo VZHOD UPANJE POLTEMA MESTO V INDIJI PLEME, RASA rudar STEKLARNA M pevka PRI AVSENIKIH (JOŽICA) PODALJŠEK SLONOVE. GLAVE SLIKARSKA GALERIJA v Milanu NAJBOLJŠI ALPSKI SMU* Car vseh ČASOV PRIPADNIK JUGOSLOV, NARODA NIKELJ ZEMELJSKE UTRDBE ŽLAHTNI PLIN SOVA UHARICA UBOŠTVO, SIROMAK ŠALJIVKA ERŽIŠNIK STRUPEN PAJEK IZ JUŽNE ITALIJE MORSKA 0< ŽINA MED EVROPO IN MALO AZIJO * ATENSKI KRALJ,TE* 7EJEV OČE 5RŠENAR LUKA V IZRAELU PARTIZAN* SKO IME BORISA KIDRIČA PRETEP PRITISK MNOŽIC CEZARJEV ZAROTNIK BRZINOMÊR VERIGE ZA MERJE* NJE DRE* VESNIH .DEBEL JUD PRIŽNICA OGRADA POTOPITEV LADJE MUZA LJU* BEZENŠKE* GA PESNI* Stva NEKDANJA PORTUGAL. KOLONIJA V INDIJI > GONILNO KOLO DEJANJE TOŽILCA V KA* ZENSKEM POSTOPKU ATA ČEBELJA TVORBA V PANJU, IME IGRALKE KARIČ’ PIJAČA starih SLOVANOV^ INDONÈZIJ* SKI POLITIK MALIK SARAJEVO 'MARIBOR MESTO V UKRAJIN* SKL SSR PREOSED* NIK CK *K SLOVENIJE (FRANCE) % BORILNI . MEČ POVEZANA ŽITNA ;$T£BLA ČEBELI ' PODOBNA žuželka PUBLICIST-LEG IS A AVSTRIJA LETOS UMRLI SLOVENSKI PISATELJ ADAM IN i DEL ATOM* SKEGA JEDRA PESNIK AŠKERC PRIJETNO, LJUBKO, (V GLASBO BOLNIŠKA HRANA \ NOVOST TUR PISMENO SPOROČILO privlač« NOST INDIJSKI POLITIK-(KRIŠNA) GORA: V TESALIJI igralec FURIJAN MEJNO GOR* ST.V0 MED AZIJO IN EVROPO bisaga, MALHA NAPOTEK, INSTRUK* CIJA AMERIŠKI PESNIK (EDGAR ALLAN) PARADIŽ MESTO NA MORAVSKEM CČSSR) STOLETJE, VEK KISIK GRŠKA ČRKA OSKRBNIK VRTOV IN PARKOV AMERICIJ IGRALEC ŽIGON OTOČJE OB NOVI GVINEJI TATINSKA PTICA VRSTA . VRBE S0KRVCA, CEPIVO ‘ CIMA, PO* GANJEK IMESL0VEN KANTAV* TORJA DO* Ml CELJA BILJARDNA PAHIČA IME UMR* LEGA SKLA* DATELJA HAČATUR* JANA SESTAVILI KARU : DREMEL POŽELENJE, strast Zahvala Ko se poslavljam od delovne organizacije, v kateri sem prer živela marsikaj lepega, pa tudi takega, si ne morem kaj, da mi ne bi bilo hudo. No, na to bo potrebno pozabiti, seveda pa mi nikoli ne bo mogoče pozabiti svojih sodelavk, ki so me presenetile, razveselile in nagradile tako, da še zdaj ne morem verjeti, da- je res. Zahvaljujem se še enkrat vsem sodelavkam in še posebej Kristini Pufler za njen* govor v slovo. Prav lepo se zahvaljujem tehnični kontroli, vsem vodjem in še posebno vodji kontrole TOZD 2 tov: Francu Šuštarju. Se posgbna hvala velja sodelavcem strojnikom to- rej celi izmeni Grohar, Ristovič in Brilej za dolgoletno sodelovanje. V nadalje želim vsem -skupaj mnogo-uspehov v proiz-.vodnji, saj le-ti pomenijo pot k napredku v celi tovarni,. : . še enkrat hvala za dragocena darila in šopke. Slavi Vretič ZAHVALA . Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem - vsem. prijateljem in sodelavcem, dežurnim gasilcem, oddelkovodji tov. Haberlu in- delavcem TOZD 1 in Steklarni' Hrastnik za izrečene tople besede in sprejeta darila, ki mi bodo ostala v trajnem 'spominu. Upam, da se s tem vezi med' nami upokojenci in aktivnimi delavci me bodo prekinile. ''-Vsem mojim sodelavcem in celotnemu kolektivu Steklarne hrastnik' obilo uspeha pri na-daljnem delu. . Ciril No vaji Ob smrti drage mame DORE HALZER ' se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, kakor tudi vsem za darovane vence. Posebna hvala tudi godbi na pihala in pevskemu zboru Svobode II in obema govornikom, kakor tudi sosedom, ki so se poslovili od nje. Žalujoči: s hčerki Magdalena in Ida ter sinova Roberat in Vili z družinami -Med reševalce ž pravilnimi rešitvami bomo z |žrebom razdelili sedem nagrad: 1. nagrada 100 din 2. nagrada . 70 din 3. -7. nagrada po 50 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«,, Steklarna Hrastnik. Pri žrebanju , bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodo . v uredništvu do petka 25. aprila. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v »STEKLARJU« št. 3/1980 smo prejeli ?? rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada '100 din: Sanda Javoršek, - 2. nagrada, 70 din: Anton Levec, 3.—7. nagrada po 50 din: Hasan Velič, Aleksandra Gričar, Slavi Po-tušek, Marjana Bregar in. upokojenec Ivan Restar. Naša hiša Jenašahišaysrcihnas,-,Urej ena na vso moč. Bodri za lepši nas še čas In kakšna pa je b‘la nekoč? ; Lesena je bila baraka, ' Edinstvena za (isti čas. Je skoraj v njej cvetela tlaka, Nič bil si ti, nič bil sem jaz. Enotno skupaj smo stopili, Navdušeni za naš razcvet. Al',nismo mi, ki smo zgradili Mladini zdajšnji, lepši svet? Nam tu pomlad je odcvetela, Avantgarda nismo Več, Gospodarji smo le svojega dela, Resnično! mdr še,to ni komu všeč? Al' nam bo zdaj težko spoznati, Da tu nobene rti pregrade ■ Enkrat po dolgih letih dali . ., '■ jéleiïc i ü steklar IjÆJklÆ glasilo delavcev steklabhehrasthík. UREDNIŠKI ODBO.R-: Matija Koritnik predsednik; Jasna Kosm — odgovorni urednik,-člani': Slavko. Gornik, Hilda Drame, Albert Kapelar, Pavle Bauerheim, Karli Dremel, Anita Greben, Mili Kobal. DRUŽBENI ORGAN ZA INFORMIRANJE:. Jože Premec —s predsednik, člani: Vili Petrič II, Kristina Greben, Miro Zorc Ii, Janez Ciglar, Vera Habjan, Hildi Kirhmajer, MatijaKoritnik, Anita Greben. UREDNIŠTVO: Steklarna Hrastnik, Hrastnik. Izhaja vsakega 15. v mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tčl. 814-622 - interno .51: Tisk in klišeji AERO — TOZD’ grafika Celje. , .