212. številka. Ljubljana, v sredo 16. septembra 1896. XXIX. leto. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan aveter« ieunsi ntdoljo in prasnite, ter velja po poftti prcjcman sa avitro-ojrersku defiele m vse Uto lf> gld, sa pol leta 8 /rld. va fcetit leta 4 pld , r.t\ jedca bum 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brei pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., as Ćetrt leta 8 gld. 80 kr., r.a jeden mesec 1 gld. 10 ki. Za po8ilj*uje na dum računa M po 10 kx na mesec, po 30 kr. sa Četrt leta. — Za t nje detel o toliko to«, kolikor poštnina snafia. Za oznanila plačuje ae od Itiristopne petit-vrste po 6 kr., ce ae oznanilo jedenkrat tiska, po & kr., 6o se dvakrat, in po 4 kr., de se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvole frankirati. — BokopiBi se ne vračajo. — Uredništvo io upravni&tvo jo na Kongresnem trgu št. 12. U pravni M 7M naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnamla. t, j. vse administrativne stvari. —S. i--------------L-j-iu—1 ■■ i ">fT-'ji' *—i ■ ,■ " nu—aast Razmere pri kranjskem finančnem ravnateljstvu. Stara in opravilna je pritožba, da se pri ■obenem državnem urada na Kranjskem slovenski jezik tako sistematično ne prezira, kakor pri našem finančnem ravnateljstvu. Tu se uraduje de prav tako izključno nemški, kakor za časa zloglasnega Possa nerja in sicer tudi s slovenskimi strankami, katere niso nemškega jezika kar nič zmožne. Zipianiki 8 strankami ae delajo izključno v nemškem jeziku, f se razsodbe se izdajajo aamo v nemščini, itd., iz kratka : slovenščina je pri kranjskem finančnem ravnateljstvu ■koro tako brezpravna, kakor pri finančnih ravnateljstvih v Inomo tu ali v Crnovc h, in zadnji čas je, da iz-pregovore* slovenski državni poslanci na pristojnem mestu resno besedo o teh neznosnih razmerah. Glavna skrb gospoda ti oančm g, svetnika J-n nyjt je ohranitev (eli razmer. Finančno ravnateljstvo mora na vsak način ostati nemški urad, to je nje govo načelo in kot personalni r« termit ima največ prilike, da skrbi za to na la način, da koncentruje pri ravnateljstvu njemu in njegovim idejam najuda-nejse uradnike, narodae uradnike pa pretecira. A gospod finančni svetnik Jenny skrbi slasti za to, da je tudi uradniški naraščaj njegovega mišljenja in zato skuša dobiti v finančno službo kolikor mogoče največ slovenščine le malo iu nezadostno z mož nih uradnikov. V ta namen je jako premeteno pre menil doslej navadni način razpy, se Ithttva od kom-patentov le izkaz o jezikovnih zroižiiostia : „Sprach-kenntnisHeV Na ta način je omogočeno gospodu Jeanyju utihotapiti v ti lančno upravo slovenščine do cela nezmožne uradnike, o katerih je prepričan, da mu bodo krepko pomagali vzdrževati nemški značaj finančne uprave in braniti slovenščini ustop. Da se na znanje slovenskega jezika že res ne polaga nikaka važnost, za to naj navedemo le jeden vzgled, ki pa ;e tako drast«Čen, da bo vsakdo strmel. Nedavno tega je bil na predlog g. Jenny,a imenovan Ženska. (Kuski spisal Nikolaj Jožov, prevol Jakobi nec.) (Dulje iu konec.) Toda stražniki niso šli pod most. Ni jim pr šlo v glavo, da bi seJel človek do ušes v blato. K-izveu tega ae je /- 1«-1 > Bokucnonku, da se je neznanec vrnil v gozd. Stražniki so se tedaj razšli in sli h treh stranij v gozd, molčanjo je pa dalo km.tlu inati Kazimiru, da je p< t proste, a mučenik Avguštin vreden velike hvaležnosti. Tako je Kazimir pomolil glavo izpod mosta, ozrl se na vse strani in i/.kobacal se na prosto. Ako bi ga kdo videl, bi mislil, da je škrat Blato ga je prešinilo skozi in skozi, spravilo se mu je za vrat, za pazduho in v Čevlje. Samokres se je namočil in postal nesposoben s* brambo. Kazimir se je stresel in spustil se v beg k reki Byrci. Na poti je postal vesel, začel si očitati, da je babe, in zahvaljevati ae svojemu Avguština. — Pasja kri, česa tem ae pa ustrašil? Zakaj *n M sbal preklicanih bedakov ? Ne, takega strica, davčnim praktikantom mož, kateri je dokazal znanje slovenskega jezika, ne morda s kakim šolskim spričevalom, ne morda s spričevalom kakega profesorja 8lnvrn?k'ga jezika, kakeršna spričevala so se čaeih jako po ceni dobivala, nego z — vojaško izkaznico, z vojaškim „poiom!" Kdor je bil vojak, v*'* kuko se pišejo te izkaznice. Dotični častnik vpraša vojaka, ba'erih jezikov je zmožen in zapiše v izkaz nico vse, kar mu poi e" vojak. Ali je vojak tadi res zmožen tistih j-z;kov, katere je navel, za to se nihče ce meni. J. d neb-1 ni prostovoljci imajo že o I nekdaj navado, da imenujejo celo vrsto jezikov, o katerih se jim niti ne sanja, le da častnikom inspo nirajo. Te izkaznice nimajo nikake vrednosti — samo gospodu fiaaočnemu svetniku Jenovju zadostujejo kot 'Ink.:z jezikovne vsposobljenosti za službovanje pri finančni upravi na Kranjskem. Mož, ki se upa tako postopati, temu seveda tudi cesarske naredbe nič ne imponirajo. Pred kratkim cm<) obširno govorili o protekcijonizmu, kateri se je zlasti pokazal pri oddaji novih mest, ustanovljenih s cesarsko naredbo z dne 15. septembra 1895. leta. Ta nova mesta so z rečeno cesarsko naredbo določena za direktno davčno službo prve instance. Gospe d Jenny je to cesarsko o redbo svojevoljno razveljavil. Na dotična nova mesta imenovane uiad-rUe je pač „pridelil* raznim prvim instancam, a priselil jih je le na papirju, v istini pa jih je poklical „provizerično" k finančnemu ravnataljstvu, kjer so njegova telesna gard*, pripravljena iti zanj v ogenj. Pri finančnem ravnateljstvu je zdaj tako, da, če se mu prideli še jeden glavni davčni uradnik, pa bu finančno ravnateljstvo cela davkarija! Nismo hoteli verjtti, da bi bil gospod fina učni svetnik Jenny za direktno davčno službo I. instnuce imenovane uradnike svojevoljno pozval na službovanje k finančnemu ravnateljstvu, a prepričali smo se, da je tako, kajti fi iančno ministerstvo, kjer smo se inforuiovali, ne ve, nič o t^ni, da so se ti novo i.i.» iviv-ni uradniki „provizončno* pridelili fiaanč-nemn ravnateljstvu. Take r. t» gotovo niso dobre in zdrave in zadnji čas je, da re jim naredi konec, tudi ko bi •ajadao — ž njimi nehala vsegamogoČnost gesp. Janavj«. V ftjtit»lj»ni, IG septembra. Volitve na Koroškem. Vse veliko nade koroških konservativcev, ki so jih stavili v letošnje volitve, so Bplavale po vodi. Škofov p^tirski list ni nič pomagal, da celo škodovalo ie škofovo ume-ševanje v volitve. To je narodne in 1 bera I ne Nemce zjedinilo na odločni odpor. V bodoče b do tudi le štirje konservativni poslanci v deželnem zboru, kakor so bili dosedaj. Slovenci pridobe jeden mandat, a zato pa zgube nemški konservativci jeden mandat, /-leti bi bilo, da bi celovški Akof Kahn wt daj f-poznal, da je njegovo pospeševanje nemštva popolnoma napačno, da so jedina opora konserva-tizma na Koroškem Slovenci, in bolje spoštoval njih narodne pravice. « '■• s svojim krivičn m postopanjem prisili tedaj Slovence, da ne bodo konservativcev podpirali, pa je popolnoma konec konservatizmu na Koroškem. Karlon Nemški liberalci in nemškonarodni listi in agitatorji delajo veliko krivico prelatu Kartonu. Razkričati ga hočejo za prijatelja Slovencev. V reBaici je pa baš ta mož napenjal ves svoj upliv proti celjski dvojezični gimnaziji. On je bil pridobil druge konservativca, da so glasovali v gra-Škem deželnem zboru za resolucijo, naperjeno proti tej gimnaziji. Tndi pczueje je uporahl|al ves svoj upliv proti Slovencem v tej stvari. so Slovenci dobili dvojezično gimnazijo v C olju je niso zaradi tega, ker se je Karlon potegoval za njo, temveč zaradi tega, ker je on preprečiti ni mcgtJ. Če bi zaradi te gimnazije padel, morali bi rev':, da se mu je zgodila krivica, četudi bi Sloverci tie lineli nobenega povoda, njegov padec obžalovati. Lienbacher Umrl je jeden naj/na »etntejših avstrijskih politikov, Jurij Lienbaclier. Konservativni listi pač v lepih nekioLgih proslavljajo njegove zasluge, a v resnici bodo pa javaijne dieti žalovati za njim, kajti bil je jako samostojen mož in je konservativcem večkr.U štrei o znieča!. V solnogra-£kem deželnem zboru je bil osnoval neko srednjo stranko in konservativce pripravil ob večino. Slovani tudi nimamo puvoda žalovati po i jem. V začetku ustavne dobe je kot dižavui pravilnik se posebno odlikoval v zatirauju tiskovne n. obode. On je izdelal tadanji tiskovni zakon in Umislil objek- kakor sem jaz, se ne vjame tako kmalu I Jai in dobri moj svetnik še marsikoga preslepiva! Tudi ženska pri gnjili kapeli mi je prišla na um . . . Bes jo plontajl Bežal je proti brodu, a slabo vreme je bilo vedno hu^e, kakor da ž njim vred beži. Topole so 8t< piipo^ibale pod viharjem, iz oblakov je lil dež, bližajoča M r ka je bila pokrita z belo peno. Na-k a jo pa postala noč svetlejša, drevja in brzojavne stotbo jo bilo vidtti vedno bolj. A Kazimiru to ni ugajalo. — Vrag! Kako kratke noči so sedaj, &e je jezil, — jedva namežkceš, že se sveti jutro. Zadržali so me pod mostom ti preklicani atražniki, drugače bi bil sedaj že na oni strani Byrce v naši guber-niji . . . V tem trenotku se je raztegnil strel. Kazimir ■e je obrnil na desno: dva sta bežala proti njemu in ii*-li. j kričala. Kazimir se je obrnil proti reki in bežal proti bregu, kur so ga mogle nesti noge. — Stoj, človeče, stoj! razlegalo se je zadi. — Stoj, ali te pa ustrelimo, capini Toda Kazimir je božal. Gonjača sta streljala, a Kazimira nista ahdela. Oez četrt uro je oatavil svoja sovražnika daleč za seboj, pribežal k ByioL oddahnil se in akočil v vodo ter plaval na drugo stran. Stražnika sta se ustavila na bie^u in zaćela streljati brez cilja, ker je Ka limit llgioil v tmini m j beli peni. Vrhu tega je začela burji Hih.je pihati, I izvila je Bokumenku čepico, vrtela jo v zraku, do-I kler ni, megočna in strašna, padla ca reko, na belo { peno in na plavajočega Kazimira . . . Stražnika sta mahnila z roko. — Izujiuil je, kakor bolh«. ! pripomnil je o Kazimiru starejši. — C'* nama ni padel v roke, ga pi raki požru, pristavil je tlegmalično Bokumenko in obvezal glavo s volnen m robcem, kakor stara ženica. A Kazimir je plaval, držeč na hrbtu mešiček in čuteč, kako mu brije veter v lice iu mu skuša zaliti grlo a penečo vedo. Rnka Byrca ni bila široka, a sedaj je narasla vsied dolgotrajnega, neprestanega dežja. Veter je zadržava! tih' tapca v plavanju, reka ga je zanaftala v strau, a mrzla voda ma je ledenila noge Naposled mu je bilo tudi breme in mokra obleka silno na poti. Irprva je plaval in klel, potem je nebal kleti in umolknil, uapoaled pa ziičel klicati Boga na pomoč, Ko je začutil, da ga tivno postopanje. Ko je prišel v državni zbor, je hodil precej dolgo s konservativci in se je pod Taaffejem nadejal, da pravosodni minister postane. Ko je pa videl, da ne bode nič, je šel v opozicijo. Slovanom as je potem kazal nasprotnega in je zagovarjal ' emški državni jezik in najstrožji centralizem. Bil je strog katolik, a vodstva škofov v politiki pa nikakor ni priznaval. Kmetski shod, ki je bil na Dunaju, je bil bolje agitao jsko sredstvo za deželnozborske volitve, kakor pa shod v prid kmetijstvu. Pred vsem je že to napačno, da so na shodu govorili le poročevalci, drugi so pa morali molčati. Seveda sklicevatelji so se bali, da bi jedinosti bilo kmalu konec, ko bi se resolucijo r eno razpravljati začele. Sicer pa moramo reči, di je ehod sklenil več dobr.h stvarij, ako bodo potem le prctisemitje in konservativci tudi resno poikus.li v deželnem in državnem zboru te priboriti. Po« bno mi dvomimo, da bi resno mislili h progresivnim da.kom. Co se resno misli vpeljati tak davek, in so«r v obliki, ki bi imola kaj pomena, se bodo uprli vsi konservativci, kajti bogati veleposestniki in škofje bi morali potem plačati več kakor dvakrat toliko davka, ko ga dosedaj plačujejo. K .ko da katoliška stranka s ga dne poklonila se deželnemu predsedniku s prošnjo, da najudan^je čestitke mestne občine ljubljanske sporo -i na naj. višje me^to. i'oeviili cemr izrekel je potom dežel-npga predsedstva mastni občini svojo zahvalo. Občinski s.et vzel je to obvestilo st >je n* znanje. Zupan Hribar otreni nadalje, da b de zasluženi domoljub ilovanak', gospod Luka S ve te c v Litiji, dne 1 \) , oziroma dne Ju septembra praznoval svoio sedemdesetletnico. Jubilar bd jo nekdaj v meetoi »du/bi ljubljanski, a leU 1869, ko so vladale v Ljubljani zi narodno stranko jako nepovoljne rasmere, bil je proti svoji volj« umirivl|«n. Gospod Svet*c poiskal si je novo polje svojemu dtlovanju oi-tal pa j« vedno iskren rodoljub ter je osivel v narodni s'užbi. Njegovo rodoljubno delovanje je nrelo lep napeli in z z d ščenjeni l*hko reče jubilar: „Diera nun perdidi". Gospod župan prosi moči zapiH e.jo, je začel kričat t, a nikdo so mu ni oglasil. In obrnil se je v molitvi k svojemu dobremu Avguštinu. S«le tu je začel nokoliko pametneje misliti: Bpomoil fi« je in odvezal težko torbo ter spn-etil jo s težkim stokom v vodo. Postalo mu je laže. Breg je bil bhži. Skunal se je spustiti na tla, dosegel dno, toda bilo je tako mehko iu blatno, da so se nui pogreznile noge v mjčvire in niso našle opore. A reka je bila na tem mestu nekako tako globoka, k;ikor on. Se nekoliko, še tri, štiri sužnje — pa bi lebko stopil na noge. — Kako Llato je na duu! — pomislil jo Ka-z;mir in spomnil se na blato pod moitom. In tako so spomini šv gali v njegovih možganih, kakor bliHk: h Aa žid'.uje Malke, pleča in vrat Pavline, noćna bi ja, most, blato, smrad pod deskami, strah, naposled •..< ii o kamniti svetnic', katfra stoji v blata pod njegovim vrtom . . . K.-.zimir se je ■pomnil na to žensko: celo po govarjal se je ž njo, ko |t odhajal v Avstrijo. Njeno lice je b Iu v blatu, bila je vsa oblita in umazana. Ta tronuitk se je Kazimir uatrašd. Obličje svetnice se je napihnilo, p. gledalo ui>nj z velikimi, od blata zalitimi učuii, katere je vprlo v plavajočega tihotapca in pootalo grozno, divje, strašansko. Tu eo pooblastila, da v imena mestne občine ljubljanske sme častitati gospodu Svetca kot uzornernu rodoljubu ter se udeležiti v nedeljo gospodu Svetcu na čast v Litiji prirejenega banketa. — Z dobra-klici pritrdil je občinski svet soglasno županovemu nasveta. Potem prešlo so je na dnevni red. Občinski svetnik G o gol a poročal je o dopisu deželnega odbora, zadevajočem podiranje pritličnih prostorov Auerjeve biše št. 12. v Gledaliških ulicah. Kakor znano podreti je inu-1 g. Auer pritlične prostore v omenjeni hiši že do 1. marca letos in ker jih ni podrl v predpisanem času, po'.val ga je mestni magistrat vnovič z odlokom z dne 24. aprila, da naj takoj prične s podiranjem. Gospod Auer pritožil se je na občinski svet in ker ti njegovi pri« tožbi ni ustregel, na deželni odbor kranjski Tej pritožbi ustregel je deželni odbor popi 1 nočna; razveljavil je omenjeni sklep občinskega sveta, ter določil, da se sme s podiranjem dotičuega poslopja počakati še do d >e 1. marci 1S97 in sicer zaradi tega, ker se deželni odbor ni mogel prepričati, da bi se to poslopje iz jamih ozirov moralo takoj podreti. Pravni odsek občinskega sveta, ki se je posvetoval o tej odločbi, je prišel do prepričanja, da ta odločba deželnega odbora pač ni utemeljena, da pa ne kaže, pritožiti se na viSjo inatanco, ker je stavbinski čas letošnjega leta skoro že pri kraju. Z ozirom na to, bi pač ne bilo posebnih pomisle kov zoper to odločbo; ker je pa deželut ctlbor ob jed nem določil, da se sms s podiranjem dot>čnega poslopja počakati do 1. marca 18J7 iu s tem določil za podiranja ro'<, katerega i m i po mnenju odsekovem delo ti jedino le mestni magistrat kot prva instanca, oziroma občinski svet, prekoračil je deželni odbor svoj delokrog in seg-l v pravice mestnega magistrata. Pri tem položa.u stavil je poro'evahc v imenu odseka naslednji predlog: 1 ) Ocčinski svet vzemi to odločbo d^žel nega odbora kranjskega zgol oa znanja s pristav-kom, da je prepričan, da je deželni odbor z dolo fiitvijo roka prekorači svoj delokrog i u segel v pravice mestnega magistrata, t^r da si pridržuje pravico pritožbo za ta slučaj, da bi deželni odbor v j dnakih zadevah jednako postopal. 2 ) 0 odločbi dež loega odbora obvestiti je g. Jurij Auer a pri sttvkom, da tudi mestni magistrat določa 8 tem rok za podiranje z duem 1. marca 18(J7. Debate o pravnega od-eka predlogih udeležili so ee podžupan dr. vitez Bleiweis, obČ. svet. Velko-vrh in Hrasky ter poročeva'ec Gogola. Podžupan dr. vitez Bleivveis se čudi motivaciji deželnega odbora, ki baje ne uvidi potreb), d* bi se podeli pritlični prostori Auerjeve hše iz javnih ozirov in obžaluje ukrep deželnega odbora. ObČ. svet. Ve 1 ko vrh opozirja n% izvoženi trotoir nasproti Auerjevi hiši in na uav unoat, v kateri se nabijajo zlasti otroci, kedar j h sreča tamo kak toverni voz. — Pri glasovanju bla sta predi >ga pravnega odseku soglasno vzprejeta. Obč. svet. Gogola poročal je nadalje o predlogu magistratovem glede imenovanja načelnika za trnovski okraj ter na-ivetuje, da se za barje imenuje gospod Martin Peru^zi načelnikom z letno nagrado 40 gld. Občinski svet pritrdil je temu ua-sv»lu — V šo'ski oibrr c. kr. obrtne strokovne š. le v Ljubljani izvoljena sta bila zopet dosedanja zastopnika gg. II r a m k y in Klein. — Ričun za porabo dotacje okrajne učiteljska knj.žoico (poročevalec obč. svet. Dimnik) v znesku 50 gld. za leto 1895. bi je brez ugovora odobren. — Obč. svet. TrČek porod U je o dveh r^kurzih v stiv binskih z idt . h ; pritožbi Andreja ("' kl a na Mir-tinovi cesti s< j« ugodilo, pritožbi gospe B?tet t o glede zgradbe koliba za belenje metlja pa je bila odklonjena. P« tim zaključil je gospod župan ib sedmih javno eejo. V tajni a«-ji rešilo se je več personalnih za- Kazimiru roke omahnile, spustil se je na tla — a dna ni bilo. Kaj pa to? Zopet ga je odnesel veter v stran? A on se jedva drži pokonci, v ušesih mu šumi, njegova duš.i je hladna oJ smrtnega etrahu. Zakričal je še jedenkrat, a odgovoril mu je Bitna tuleči vihar. Voda je šumela, drvela ter zalivala ha umira, ki je mislil, d t istoUko je zalivalo svet nico iz njegovega vrta. In zbral jo vse svoje moči, vrgel s »ebu suknjo >n vie dragocenosti, skušal si n«-.uiti čedji), a to se mu ni posrečilo, še volo je zajel, in le s trudom je legel na hrbet, da bi se oddahnil, a zaneslo ga je dalje po reki. Plavati že ni več mogel k bregu, jedva jedva se je še držal. — Mučenik Avguštin! je zamrmral in tresel se samega stiahu. — Kje si! Potegni me iz vode, potolaži veter, pomiri valove! Oh, jaz tonem ! Strah pred bmrtjo mu je vzel ves pogum. Prineslo ga je k brodu, a ni se več zavedal Samo podoba ženske mu je bila prtd očmi in padlo mu je v glavo, da ga je tudi mučenik Avguštin ostavil. — Pomagajte! Pomagajte, je kričal in večkrat pogreznil se na dno, vender se je še vedro boril iu skakal ua vrh. —Ženska I Ženska! Sveta ženska pri kapeli! Grešil sem! Odpusti mi! Lučice ti pri- dev. Nadalje posvetoval se je občinski svet v tajni seji o centralni kurjavi ter sklenil, da ee uvede parna kurjava v mestni dvorani in vseh nadstropji}] magistratne hiše Št. 27 na Mestnem trgu. Dotična dela oddala so se tvrdki B.ii kuer & Comp. in jj() bode pospešiti tako, da bode parna kurjava fjtu. cijonirala že letošnjo zimo. Konečno odobril je občinski svet nakup redut. nega poslopja na Sv. Jakoba trgu, potem M. Ko-s.ikove hiše št. G4 na Sv. P*tra ce-3ti in U Aiie Štnpic8 hiše v Kolodvorskih ulicah. Dnevne vesti. V Ljubljani, 16. septembr.t I — (Reorganizacija obrtne nadaljevalne I šole) Da je temeljita reorganizacija obrtno nadalje. I valne šole v Ljubljani potrebna, je jasno vsakomur I ki pozna razmere na t »in zavodu. Voied tega bavil I se je odbor te šole v zadnjih eejah z vprašanjem o reorganizaciji obrtne nadaljevalne šole ter odi bril od pododseka nasvetovani statut in učni načrti Glasom novega statuta onnovati je v Ljubljani ga jedno obrtno nadaljevalno šolo ter jo priklopiti (. kr. strokovnim šolam; to šolo obiskovali naj bi vajenci lesnih in m-hanično tohničndi cbrtov — vsi vajenci ostalih obrtov pa naj bi obiskovali s tukajšnjo višjo realko združeno obrtr.o nadaljevalno šolo. Z vsako obrtno nadaljevalno šolo zdru.. n bodo pripravljalni tečaj, sedaj obstoječa pripravljalna tečaja, združena h L, oziroma II. mestno deško šolo pa te opustita. S-lsko leto trajalo bode po no. q statutu le 7 mesecev in sicer od početka nkt i do konca aprilu. Učni na«'rt uredil se je tako, da zuata število u oh ur na teden v vsakem razi- Iu po 9. Večja pozornost kakor doslej posvečavala ee bode strokovni naobrazbi učencev. Podučevalo se bode v materinskem jeziku učencev, vender pa bkr« belo tudi za to, da bodo zlasti tehnični izrazi znani učencem v obeh deželnih jezikih. Ker se pač nrae pričakovati, da bode vlada reorganizacijo petri utegue se preustroj obrtue nadaljevalae šole izvesti v prihodnjem šolskem lei.ii. — (Zdravniška zbornica kranjska) im a bo 29. septembra t I. ob 5Vi- uri popoludne na Turjaškem trgu .U. 5, H. n. sejo. Dnevni r*d : 1. Porodilo predsedii'štva ; 2. Poročilo zborničnega člana dr. A kola „0 preosnovi sodnijekozđravniških pristojbin, tanf II." ; 3. Poro'ilo zbormčnega člana dr Marolia: „0 novi službeni pragmatiki z* okru/ \ zdravnike". — Due 3. oktobra vršil te bo seetan « vseh avstrijskih zdravniških zbortic na Dunaju. Sledeči predlogi so se naznanili in razposlali vsa .i zbornici v pregbd. Da se to omogoči, odkazali se ti predlogi posameznim poročevalcem Po ev* -tu»dr.ih pristavkih ali prenaredbah bo potem posl pati odposlancu zdravniške zbornice kranjske. 1 0 preskrbovalnih napravah zdravniških zbornic. (Za« varovanje za staront, za nlu^aj bolezni itd.) pOTOČe-valeč: dr. Bleivveis vitez Trsteniški; 2. t) Ustani za medioince naznanijo hčuo moč, in zopot je padei v vodo ter zadel ss ob podvodni k.mi n Udarec g-i je omamil. Udtal je moker, razmesarjen, krvav, in pokleknil. Veter ga jo zaganjal z jedne strani n drugo. Obličje užaljene svetnice rr.ii je gledalo i hhdtče oči, in niti iskre pomilovanja ni bilo pn njem . . . — Odpusti mi, svetnica! je zaječal Kazimo in razprostrl kosteneče roke. Potegnil je veter. Kazimir ni vzdž«l in padel vznak. Tok ga je n»glo izpo inesel z ozke stezice broda, zakrožil se in ubogi Kazimir se je počasi pogreznil na dno — — —---— —--- Drugi dan je toplo solnce sijalo iu Helena je šla v vrt Ko si je ogledala, kaj je vihar po noči polomil, je šla h kapeli pogledat svetnico. In tu je čakalo Heleno novo gorje: veter je prevrnil kip, ta je padel na tdare stopnice in razbil se na kosce. Cela je bila samo glava: to je dež opral in gledala je svet božji e krotkim smehljajem na lici. Priloga ^Slovenskemu Narodn" št. 212, dnč 16. septembra 1896. Poročevalec: dr. Enil Bock; 3 a) C kr. deželni in | vrJHŽki 2uruvniki, ftko iavrftojejo privatno prakso-, ! postanejo zbornično obvezni; b) Kazenska pravica j častnega sodišča ne sme biti ve:ana na vrsto kazni; ! c) O razširjanji mazaštva. Poročevalec: dr. M Ju godls; 4 K poročilu o preosnovi bolnlakih blagajnfe: s) Letni maksimum zavarovalucobveznih članov določi se z ozircin na različne kra;e\ne draginske ra7mere od 800—1000 gld ; b) Isti maksimum 800—1000 gld. določi se tudi pii prostovoljnem pristopu. Stan sina doba oziroma meja rizširi se od 35. na 50 leto; c) O upeljavi proste volitve zdravnika pogojno, da to pripuščajo krajevne in blaKaj ničke razmere. Kjer se blagajniški zdravniki morajo nastaviti, razpišejo se naj službe primernim potom. Poročevalec dr. Eio Šlajmer. — (Deželni muzej.) Skoro poldrugo leto je bil nal muzi j zaprt. Potres je bil prouzročil precej škode in spravil zbirke v tak nered, da jih je bilo treba povsem iz nova urediti. Vrh tega je bilo treba tudi zidovje popravit*. Sedaj je muzej zopet lepo prirejen in u-ejen in bodi pričenši o I prihodnje nedelje občinstvu zopet pristopen. V bodoče bode muzej odprt vsako nedeljo od 10. do 12. ure do poludne in vsak četrtek cd 2. do 4 ure popotudne. Druge dni je dovoljen vstop od 9 do 12 ure do-poludne in od 2. do G ure popoludne a le p-oti ustopnini 30 kr. Slavnemu dež. odboru si dovoljujemo priporočati, bi h ne katalo poskrbeti, da bo muzej vsaj jedenkrat na teden tudi zvečer odprt, da se omogoči obisk tudi tistim, kateri so sicer ukaželjni pa v nedeljo in v četrtek nimajo čas* hod.ti v muzej V L nlonu in v drugih ang'eških mestih je to že davno uved-no, saj muzej ni namenjen samo dijakom in učenjakom nego vsemu prebivabtvu, a večini prebivalstva je b 1 doslej uprav nepristopen. — (Razpored II družbinskega večera,) katerega pritedi ljubljanski „Sokol" s pnjazntm so delovanjem slavnega kvarteta „1 irije", gospoda režiserja R Inemanna in diletantskoga orkestra, v soboto dne 19 septembra, je sledeči: 1. Godba, dilet orkester. 2. Pozdrav staroste. 3. Godba, dtlet. orkester. 4 Nedved: „Ko gledam ti v oči lepe", kvartet. 5 Godba, ddet. orkester. 6 „ Puščava", melodramatično deklamatorična slika s spremljevalcem godbe, posl. D. J sen ko, izvaja br. Jas. Nolli. 7 .Pomlad in jesen*, al. kvartetu .Iliriji" posvetil St. Pirnat; kvartet. 8 BRizoi karakterji", značajne podobe, izvaja g. režiser Jnemann. 9. Godba, d.let orkester. 10. Esenhut: M zurka, kvartet. 11. „Ka nonir", humoristično deklamatcrična, »lustrovana elegična podoba v 4 shkuh in s petjem, izvaja br. Jo*. Nolli. 12 „Ljub'ca moja", naredna, kvartet. 13. „Fiancoiki eskamofei", karakterni nastop g. Inemanna. 14 Godba, di'et. orkester. 15 Godba, dilet. orkester. Vstopnine ni. Pristop je dovoljen samo članom in njihnim rodbinam. Začetek ob 8 uri zvočer — (Akad. fer društvo .Sava" v Ljubljanu priredi v petek dne 25. t. m. v gostilmčneoi salonu g. Ferlim-a ob 4. uri popoludne svoj 11 izredni občni zbor e sledečim programom: 1 ) Pozdrav preda d nikov ; 2 ) Čitanje zapisnika ; 3 ) Poročilo odborovo ; 4.) Volitev predsednika in tventnvalne odborovo volitve; 5) Določitev delovanja za prihodnje leto; 6 ) Slučajnosti Zvečer vrši se istotam ob 8 uri kome rj, pri katerem sodelujejo iz posebne prijaznosti tamburaši tel. dr. „Sokola". Starešine in akademiki ee prosijo, da se mnogobrojno udeleže* (u>-t,o dobro doeh I — (Odbor moškega pevskega zbora „Glas bene Matice*) opozarja tem pttoin sw jedenkrat VSe gospode pevce, da bode jutri zvečer ob 8. uri v društvenih prostorih razgovor o sodelovanji .Glasbene Matice" pri svečani otvoritvi „Narod nega doma". Želi se polnošte vi I ne udeležbe. — <„ Zveza v< Jankih veteranskih društev za vojvodino Kranjsko".) Kakor se nam javlja, je deželna vlada predložena pravila „Zaveže vojaških veteranskih društev »a vojvodino kranjsko" ravnokar potrdila, in se bode „Zavezin" odbor v kratkem komt tuirsl. — (Dirka v Novomesto) Člane zveze slovenskih koteaitrjev opoz.r amo, da se prijavnice za dirko v Novomesto sprejemajo do 17. septembra do 8. ure zvečer. Oui člani, k*trri se odpeljejo a kolesi v Novomes'o, zbero se v nedeljo ob 6 uri zjutraj v kavarni „pri Krapežu" t« r se odpdjeja točno Yi6 ur* ua prost re za cestno stražo, odin s io v Novomesto; oni člani pa, ki se ne od^el.ejo s kolesi, cdpeljejo se z vlakom ob 6 uri 15 min 7 jut raj v Novomesto. Dirkači zbirajo se ob 7. uri zjutraj v gost Ini „pri Zelenem hribu8 tt-r to^no tb 1 a8 ori cdd rk^jo od starta pri zelenem hribu po glavni cesti čez Trebnje v Novo mesto. Ker se ne bede dirkalo čez ŽuŽemperk, kakor se je s po* četka rekle, prt h žil se j« cilj k vhodu v drevored izven novega mesta. Zunaj Ljubljane stanujoči člani zveze, kateri ee odpeljejo s kolesi v Novo-aaeto, so naprofoni, do to čimpreje eporoče odboru, eventuvelno, kje prevzamejo prostovoljno cestno stražo. — (Ispred sodišča") Porobio se ie, da je bila Katra Pečoikar iz Ihana dne 3. t. m. areto-vana, ker se je sumilo, da je ukradla H izabeti Dar-moti 'z Ljubljane, Tesarske u'ice št 8 osem g Idi' narjev gotovino in 11 nastavnie, vrednih 10 gld. Pričela so j«* preiskava, ko pride Btiri dn« potom, k preiskovalnemu sodniku E Darmota naznaniti, da je našla denar in saitavn'co. Dne 15 t. m. obso dihi je sodišče Elizabeto Dorracto radi svoje prenagle ovadbo po § 487. ksz Sak. na pet dni zapora, ter s ti m popravilo Pečmkarjevi storjeno krivio. — (Pomanjkanje delavcev) Nekatere tukajšnje tvrdke bi še v teku te jeseni rade prevzele nekatera stavbena dela , a manjka jim delavcev. D i bode zbog tega marši kako delo zaostalo, umeje se samo po sebi, i sto ta ko pa se tajiti ne da, da so delavci (težaki), ki so od tu drugam odšli, h "žali nekoliko vsled draginjskih razmer, nekaj pa jib je zvabila drugam boljša dnina — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 6 do 12. septembra k •/. •. da je bilo novorojencev 19 (=3120 °'o0) mrtvorojenca 2, umrlih 12 (= 19 76 °/0P), mej njimi ata umrla za jetiko 2. za vnetjem sopilnih organov 1, za želodčnim katarom 4, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 4 Mej njimi sta bila iz zavodov 2 (=s 16 G0/,). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 1, z% šknrlatico 1, za vratino 3 caebe. — (SvetČeva sedemđesetletnioa) Iz „narodne hiše' se nam piše: „Klo p% je S etec? M >j Bog, vehk, lep kos naše na-odue /.g idovine ! Cujte, kako so ga prod tridesetimi in več leti upoštevali ... „Srkol" je priredil pri Virantu „svoj večer". NeTem jad^kovati o seduijam herostratskem času, le nekaj opomnim, da se je teh vederOV z navdušenjem vdeleievalo tisti čai vse, kar je ra odao čutilo in nrslilo: gospodje v črni halji in z rudečimi ovratki, gospodje z v.s-mi mogočimi diplomami in dekr ti — cd osmega razreda naprej . . . SjveJa so stali ali sedeli vedno na čelu naši velmožje in poslanci . . . Torej pri V r^ntu je bilo. K lo v«t ane in pregovori? Dvorni svetnik dr Klan in tako lepo po domače uvodom opiše Čvetercperesno deteljico Id nje čare in bajke v n&-odu . . . „Kakor v naravi to čudo čveteroperesnico nam je o*odt dsla i na narod- e m polju takšno. Glejte tu štiri peresa na skupnem steblu : Bleiwiis, Toman, Costa in S vetec .. ." „,Žveli""! — Tri peresca so prezgodaj od padla jedno, četrto še zeleni in roii, hvala Bogu I In to je naš sedemdesetletnik, naš slavljenec, naš Luka Svetle! Ne on, nego narod praznuj njega sedemdesetletnico . . . „Kdor ima srce" idi in stori svojo narodno dr Unost! — (Konjaka dirka v Št Jerneju.) 0 i jako ugodnem vremeuu in zelo številni ndeležbi se je vršila v ponedeljek -In ■ 14 t. m. letošnji konjaka dirka v trab Izid te drke je naslednji: V prvem oldelku „za tri in štiriletne plemine konje" je dirkalo 11 konj; prvo darilo 200 kron je dobil g. Anton Straus iz Kostanjevice, drugo darilo 100 kron g. Ivan Repšelj iz Skocijana tretje darilo 50 kron g. Martin Rangus iz Sela. V dru gem odle'ku „7a starejše plemene konje" je dirkalo 8 konj; prvo darilo 100 kron je dobil g. Frau Kovač iz Novega mesti, drugo dar Ti 50 kron g. I-1..m Tratnik iz Št J-»rn ja; tretja darilo 25 kron g. Ivan Kovačič iz Mahoroba. V tretjem oddelku „ra konje brez razločka kranjskih pnsest nikov" je dirkalo 13 konj; prvo dari'o 100 kron je d b 1 župnik g Joiip Borštner iz Št. Petra, drugn darilo 50 kron župnik g. Anton Fettich pl. Frankhrim iz St Jerneji j tretje darilo 25 kron g. Ivan Rnnšelj iz Skocijana in četrto darilo 25 kron g Franc Štefane iz Rideš. V čititem oddelka, „gosposka dirka" so dirkali 4 konji; ledino darilo, ramrrč častno darilo je dob 1 g. Ivau Rflpftelj iz Š mejam — Pri tej dirki se ja novic pokazalo, da uphvajo dirke jako ugodno na konjerejo. Splošno se je izrekla želja, naj se v pri hudnje prirejajo d rke samo ob nedeljah. — (Poročil) s* je g. dr Geiger, zdnvnik v Ormožu z gosjič. J > sipino Cernsteinovo iz Ljubljane. — Gosp. dr. Ivan Trtnik, c kr. gim-nnzijski profesor v Mtrboru se je poroil z gospč. Ivano Škofi c iz Ljubljane. Cest.oamo! — (Deželnozborske volitve na Koroškem ) Kat« hA..o polit'čno in gospodarsko društvo za S:o vence na Koroškem je postavilo naslednje kandidate za deželnozborske volitve: Za velikovški okraj gg. Greg. B i n s p i e 1 e r j a, župnika PodkloŠtrom, in Franca Morija, posestnika na Jezerskem; za šentmohorak i okttj gg Fr G r a f e n a n r j a, p Hi"-tn ka in orgljarske^a mojstra na Brdu, in Ja neza H u bor j a, pr.srntnika v Blerb .uwn; za ce lovski okraj g. Ma'tina Štiha, post stoika v St. Janža, drugi kandidat se postavi na dan vo litve; ia b e 1 j a i k i okraj g. Jjeeia P n n I ■ p. d. Katarja v Doliučicab, drugi kandidat sa postavi na dan volitve. Slovencem, spadajočim v okraj V o 1 š b e r p , priporoča kat pol. in gosp. društvo, naj glasujejo za dekana Henrika Angerorja v Št. Lpnartu in pos stoika R. Tatschla v Št. Pavlu. — (Shodi na Goriškem) Vodstvo društva „Sloga" je sklenilo prirediti tekom tega meseca več shodov, katerih drugi se jo vršil v nedeljo pri Rebku za celo Vipavsko dolino. Na številno obiskanem shodu so govorili drž. posl. dr. Gregorčič o političnem položaju, deželui posl. dr. Turna o občinskem gospodarstvu in o sodnih razmerah, g. E-n. Klavžar pa o sadjarstvu Shod je poslancem izrekel popolno zaupanje. — (Laska agitacija zoper slovensko šolo v Gorici) Goriški magistrat napenja vse sile, da odvrne kolikor mogoče slovenskih oirok od Slogine dole in je vjame bodisi že za mestno slovensko šolo ali za laške šole M igistratovi sluge Ind jo okoli slovenskih starišev in jih rote, naj svojih otrok ne pošiljajo v „Slogino" šolo. a če hi h de nič ne pomagajo, zadene uporne reditelje tudi kazen. Tako je neki S'ovenec dobil in plačal žo pred 14 dni prostor na ulici, kjer namerava po'i kostanj. Ker je pa vpisal otroka v slovensko šolo, mu je mestni komsar R-sen vrgel denar nazaj. Vrh tega se trdi v Gjrici, da Lihi neke stariše podkupujejo, da bi zapisali otroke v l.vko šole, — (,Badeni an der Adria") je naslov članku, kateri je priobčila včeraj „Reichspost" in v katerem poroča, da so v Gorici laški poslanci pod vodstvom znanega dr. Paverja izrekli Bideniju obžalovanja, di vlada podpira Slovence. Ministerski predsednk je vprašal na kak način, na kar je Payer navel kot dokaz, da je vlada dovolila za „Slogino" šolo 300 gld. M nisterski predsednik je na to izjavil, da je dotičnih 300 gld. dal iz svojega žepa in deputacijo precej prijazno odslovil. — Taisto poročajo tuli drugi listi. — (Uzorno redarstvo) Tako uzornega redarstva kakor je v Gorici ni menda nikjer več na svetu, k večjemu v Carigradu. Ko so Lahi o Ba-denijevi navzočnosti napadali in pobijali Slovence, jim pljuvali v obraz in jih insultirali, ni bilo videti policije, pač pa je ar. t ovala več Slovencev, ker so klicali ,2ivio", kar je po sodbi goriškega redarstva izzivanje Lahov. — (Avita eoltura) se je tudi o navzočnosti min'sterskega predsednika sijajno izkazala. Ker po lici;8ka uprava niti pri tej priliki ni mogla poskrbeti za javno varnost, jej moramo naravnost reči, da svoj' nalogi ni kos. Poročali smo že včeraj, kaj se je giddo v raznih isterskih mestih. Sedaj se javlja, „E iinr Bti" še naslednje: „Ko smo doznali, Če tudi prekasno, da pride sam ministerski preds^duik pogledat v našo Istro, da se uveri o t v in h oduošajih v tej pokrajin', smatral js hrvatsko slovenski nared, (sestavljajoči dve tretjini prebivslntva) za svojo dolžnost, da se kakor verni podaniki Njegovega Veličanstva, Frana Jasipi 1 , p.iklone njegovi prevzvi-šenodj. Oh tej priliki je hotel narod po svojih od' poslancih opozoriti g ispoda mioisterskega predsednika, ne na vse, ampak samo na svoje najhuje nadlege. Overjen je bil, da bode njegova prevzvi-ftem • t s svojim bistrim vidom in jasnim očesom pošteno soiil ter da odredi potrebno, da so pride v okom tem m d< statkorn. Siromaštvo, ki tlači manje km-te, pomanjkanje cent in pitne vode, pomanjkanja ljU Inkih Sol, potreba vsaj jednega hrvatskega gimnazija in krivice, ki se gode našemu ubo-g mu n i lu ob vsak h voldvah od strani italijanske gos, 6 !e — v8n to je krivo, da se narod hrvatski v Istri ne more povzdigniti ni materijalno niti du-Sevno. Vsa ta bistvena vprašanja je hotel naš narod po svoj h odposlancih v Poreču predložiti njegovi prevzvišenosti. Tužno ljudstvo je gojilo vso nado, da se bode vsaj jtdenkrat Čul njega glas — in da ta glas dojde tudi pred Najvišje preitoljo. Zato je došlo v Ponč, kor se mu je obljubio, da bodo pri-puš eno pre 1 ministerskega predsednika, kjer bode moglo izjaviti BvOJe prešnjo in pritožbe. A vse te deputacije iz okraja poreškega, ki so potrpi žljivo č-aka'e od b; ž^ega jutra ljenja ue priporoča raba mnogo desetletij dohroznaiiega, pnstnrga „Mali ove^a Senllitz praska", ki ue dobi za nizko i-eiio m kateri uplna najbolj trajno n.t vse težkote piebavljcnja. Originalna ftkalljita 1 gld. a. v. Po pofitnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni lalagatalj i.a DUNAJI, Tuchlauben i> V lekionah na deželi je izrecno zahtevati MObl. to preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom, 1 (l i.jti-l,'t) Itn .iltn- »»M rli... Uii-I-iio .1. «..»»<• Matevža M aH let a zemlji&ra v Morovnici, cenjeno 630 gld. in lio gld. in Antona in Ivane Žerovnik zemljišča na V ihm ki, cenjena rtoo, .'joo m 210 gld., ohoje dne 22. uepteiubra in 22. oktobra na Vrhniki. Jakobe timerinana ponestvo v llrihu, ozinmia Andreja Dovjaku v Milmvcu, ("njeno BO gld , dno 22. »ep-teinbra m 22. oktobra v Novom mestu. Branoata K I I ;i n a pimeHtvo v Zabrcznici, ctMijenu A091 gld., dne 2'a. ueptemhra in 81. oktobra v ltndovljut. liha Vidmarja polovica posestva v llinj.ih, cenjena 086 gld. 20 kr, dno 2\. septembra in 22. oktobra v Žužemberku Neti Kotar omož. Pave posestvo v Gor. Mokrem-polji. cenjeno i:S;0 gld., dnu 84, Beptemlua in 8tt, oktuhr.i v Novem mestu. kt»n|n. /rehčarski depot v Selu hod.t prodal dne l'.i t. ni. oh 'J. uri zjutraj rezanca fttev. .'17*, ki je orijeiitab 10 pulukiven, 8 let Htar, IGU cm visok in bvo-tlorujav. Drsi a liode mi cesarja Jožefa trgu v Ljubljani. Metcorologično porodilo. thinii t Ljubljani s II. septembra Valentin J. rič, delavec, 'JO let, Hrenove ulice 6». lf>, zadusica vsled samomora. I. < septembra: Julij Gkujn, izkuhov sin, ti m.sccc, Dolge ulico st. Lt, črevesni katar. v h i r n I n i 0 i: II. Bcptembr.i; Jurij Honigman, ouvaj, 81 lot, oata- reloit. o. b Čas opazovanja Stanje barometra v min. Temperatura v C Vetrovi Nebo Motrina 7 mm. v 'H ru-ab 16, 1». zvečer 74(V2 14 9 si. jzali. jasno 16. 7. zjutraj 740-n 10 9 si. sssahod megla 00 * 2. popol. 73(JT) 221 b rez ve t r. jasno Srednja vCorajSioa temperatura 15*6*, «» 07' nad 'jf-rmalnm dnu 10 septembra 1896 Siinpui državni dolg v uotah..... 101 Skupni državni dolg v svobru , . 101 a.VBh*ij[>ka zlata rotita....... 128 \vstrijska kronska re Ja 4°/a..... 101 Dgei*ska zlata renta 4°'e....... 122 Dgcruka kronska renta 4% .... W AvBtro-ogorske bančne dolnice , , . 950 Kreditne delnice......... iiBb London vist«........... 119 \'einftki drž. bankovci ta 100 mark , , 59 HO marh............. 11 tO frank ov........... 9 Italijanski bankovci........ 44 C, kr. cekini........... C Dne" 15 septembra 1896. i°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 145 Državno srečke iz I. lHrt4 po 100 gld.. . 190 Dunava reg. srečke r>°/u po 100 gla. . . 127 Zemlj. obč. avstr. 4»/,°/, zlati zast. listi . — Kreditne srečke po 100 gld...... 197 Ljubljanske srečke......... 22 Eludolfove srečke po 10 gld...... 23 /kkcije anglo-avgtr. banke po 200 gld. . . 166 rramway-druBt. velj. 170 gld. a. v. . , . 489 Papirnati rtiheli........ 1 gld gld- 55 ki. 55 „ 45 , 20 „ 25 B 80 , 25 ; 65 . 67«/. . B • 63", . 30 . 65 . 50 k' bo ; s : 5o : Sv«: C. ii glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda veljavnega oči X. j-u-anijet 1396. Nftitopno inniMij.-iii i'rilmj.1,1,1 |n oilluijuhu cul ominAenl in v nre(tiiJe«»vro|iMlieiii čhnu. il7o*')-2121 OUImmI le I.|abl|evii« (juž. kol.). " ' Ob 19. uri A min. po nuul otobni vi vk v Trhli, 1'onUbel, Itnljnh, Colorec, Ki.uixriisi.I^juliiio, £ei Srlttlml v Auinfio, lichl, OinuuJan, ^r.i.l. Loinl-Ouluin, Zeli na jecoru, ltiomovt, Steyr, lun.-, Oii.ihj rik Amitetten. — Ob U. url i '• min. »jutrnj moiaul rUk v Kouerje, Noro moito — Ob 7. uri 10 min. ombni vlak t Trli i A, 1'otiUbel, lleljak, Oolaveo, Krmi ■euireito, l.ju Lim. liuiiHJ čes Halzthal t Holnutrrad, Htovr, Line, nnl.javii-o, l'lri'i.,1. Marijine Taro, II..h, Krantovu »n, Karluv.. vare, Prago, Liipiko ćec Amitetten na llunaj. — Ob 19. url 66 min. popoludne metani Tlak t KoueTJe, Nov. m*eto. — Ob 11. uri 60 min. dopoludne oiobni Tlak t Trt.l*, Poutabel, Ikljak, CeloTOO. Krauscnifeete, l.jiilnio, Helatlial, Dunaj. — Ob 4. uri popoludne oiubul Tlak t Trbii, Heljak, Oelovc, I^ubno, im BeU-tliaj t holuograd, Leiid-U»atein, Zeli na Jeaeru, Inomoit, Bregeno, Ourih, Oou.'v.i, Paria, Steyr, l.ino, Omuudou, laubl, lludejevice, PlieuJ, MariJInt t»re, liob, KraiicoTe Taro, Karlove Tare, Prago, liipeko, Dunaj via Ani-■totton. — Ob 6. uri SO niin. avocor metani vlak t KoćbtJs, Noro inetto. — Ob 7. uri 44 min avečor osobni Tlak t Deaoo-liled. — Vrhu tega ob 6. uri 89 min. popoludne Tlako nedeljo in praanik t Lietoa-Hlad. Prlliod v l.|iil>l (atio juž. kol.). Ob 6. uri 68 min. tjutraj oiobni Tlak a Dunaja Tia Amitetton, Solnograda, Hregenua, Iiiomoiti, Zella na jeaeru, Lend-Oatteina, l.inoa, >-..-}r i. Omuudona., Iiuhla, Auneua, DJubna, Celovca, Moljaka, Francen*. feale, Trbiaa. — Ob 8. uri ijutraj oiobni vlak ti Deio-Hleda. — Ob 8. url 10 min zjutraj metani vlak ia Kočovja, Novega ......ta. — Ob 11. url Iti min. dopolni:..- oaobni vluk a Dunaja vi* Amitetten, I.ipakega, Prage, Franc«.vih varov, Karlovih varov, lluba, Marijlnili varoT, Planja, Hudeja. Tio, holnograda, Dtnoa, 8tcyra, I ihm, Osnove, Guriha, Hregeno«, Ino moita, /eHa na jeaeru, Leml-Oaiteiua, IJul.na, Golovca, Pontabla, Trbltft. — Ob 3. uri S3 min. popoludne melani vlak Ia Kočevja, Novega roeita. — Ob 4. uri 66 min. popoludne ornimi vlak a Dunaja, I^uhua, Helzthala, Deljaka, Culuvoa, I'r..n/. u.fPnntahlu, Trbita. — Ob 8. uri 36 miu. ■Tocer i..'i Tlak i« Kočevja, Nurega moita. — Ob V. uri 4 miu. aveoer oeoliui vlak ■ Dunaja preku Amatottona, ia l.ipiije, Prage, Kraucovih varov, Karlovih varov, lluba, Marijinih varov, Planja, Kudejevio, Holnograda, Djubua, Heljaka, Gelovua, Pontahla, Trbiža. — Vrhu totfa ob 10. uri 96 min. avucer vaako nodoljo in prutnik ia I.oieu-llleda. :»«ii.im| ie i.jiii.i.Hii«* (drž. kol.) v Kamnik. Ob 7. uri 93 miu. ajutraj, oli a. uri 6 min. popoln lm-, ob fl uri 60 min. t v.. .-r, ob 10, uri 96 min ivevor. (Poilodujl vlak le ob nedeljah In j r ./ i j i k . ij i l*riliiiil v I,|iiI»I|iiiio drž. kol.) iz Kamnika. Ob U url 66 miu. sjulraj, ob il. uri 16 min. dopoludne, ob 6. url ao min. svecer, ob •. uri 66 intn. avečer. (Poileduji vlak U ob nedeljah in praaiilkih.) Poštna ii brzojavna upraviteljica z dobrimi spričevali išče službe. Ponudbe je pos'nti pod š.fro „A. H.M uprav-niAtvu „Slovenskega Naroda". (8989—8) postranski zaslužek im gld. mesećno za osobe vseh poklicnih vrst, ki se hote počuti s prodajo zukonito dovoljenih srečk. — Ponudbe mi „Hauptatadtleohe Weoheelataben-Geeollaoh&ft Adler ft Comp., Budapoit". ,2',>6h-24) l«liiniiil|niit i. 1M74. Nagrobnevence v največji izberi in po najnižjih cenah trakove! vencem ■ z ali brez napisov v vseh barvah (8911—6) priporoča Karol Recknagel. "V -ECrxež;jerr^. dvorcu. nc prodaja * Nitko vrni na opeka, železnina, okna. vrata itd. Več, se poizvć na lici mesta ali pa pri lastniku Valentinu Aooetto, Trnovakl pristan it. 14. (2778-18) Vzpiejme s© deček ali deklica v starosti 14—11» let, ki mora znati slovenski in nemški pisati in brati in ki ima veselje nastopiti službo v neki posredovalni pisarni. Plačilo po dogovoru. Pojasnila dajo Fran Kružić, posredovalec v Opatiji, Abbazia. Nameščam tudi (-2980—2) vsake vrste službe iskajoče. Marija Mikota v Ljubljani, poleg* rotovža št. 22 priporoča nuj uljudni-jc svojo zalogo gosjega perja za postelje domačega platna, pavole, volne, sukanca za pletenje, bombaž, prejo za tkanje itd , vso po najti *ji ceni (iJi)7-a,:n. Ta.in.scla.igfS' klepar, Gradišče št. 16. V pi lamici Hi. Schaffclner-ja na Martinovi cesti stev. 68 ■e v* i> rt* J m© (2936—8) močan dečko kot učenec. se dobijo vsak dan v gostilni „Fri zlati ribi" ZESIToj3 vilice štev. 3. (2811-10) Franjo Rozman, gostilničar. Št. 2« 860. (2970—2) Razpis služlie vratarja pri mestni tonici. Pri mislili klavnici popoloiti je začasno sltlšbo vratarja z letno plačo 300 gld.. prostim stanovanjem in slošbinsko obleko. K d r bode prosil za to službo, mora dokasati, da jo oženjen, da ni star nad 80 let, da je trdnega sdravjs in glede* vedenja na dobrem glasu ; razun tei;a pa, da zna dobro pisati in raeuniti. Tabo opremljene prošnjo je vlagati «Io 91. «ln«; NCk|ft1<»itil»i'tt Irdo. pri podpisanem magistratu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljone dne* 10. septembra 1896. U soj a m se, slavuemu občinstvu nuzuanjati, da sem otvoril na Poljanski cesti štev. 31 veliko zalogo raznovrstnih awc posebno priporočan najfinejša (2786 — 12) ItegT „Styria"-kolesa ~*L3J katera so obče jako priljubljena in kot izvrstna poznata, po najnižjih cenah. Obrabljena, dobro obranjena ,,l>iieumatik',-kolesB prodajani pO 70—100gld. Ravno tam nahaja se »».t-li.«nleiiH «1. lui nli-u. in to prevzemajo vsa v to stroko spadajoča popravila. K obilnemu nakupu se priporoča v Franjo Gudcn Ljubljanu nrar in jtvellr Moiiil ir«. 3§8§S8§@8SSS8§8§ Preizkusili in priporočili so znameniti možje medicinske vede inkturo za želodec lekarja PICCOLI-ja v Ljubljani katera krepča želodec, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje St«lclenioa, lO Icr. (8685—11) ii itaslanlc i |ld< Poitas raapoiiUatev se vrsi v zahoj^kih po 18 steklenic a 1 j»ld. 86 kr. itd.; postni zaboj s liti bteklcnicami velja t» gld. 86 kr. Poštnino plača naručitelj. L Ltiser-jev obiiž za turiste. i.otnto in liilro 11 pl l- vaj oru sredstvo proti 'cS^ ^ *.til|riii n,i pod- >^Cv ^< plutih, pitah in j/^Šp' *crS V.liko drugim trdim ■>^ priznalnih omakam y \^ wpleen jo na kula. ngiii v L Schwenk-a lekarna 4«.*p/lH50-a« Metdling-DunaJ. ^J^* -^^r Priaton samo, če imata navod in >*>^ obhl varstveno znamko ni podpia, ki jo tu traven) to roj naj so p in Eavrne vso manj vredna ponarodbe. i'i iMlon w l.|iil»i luni j j. Mayr, Mardetsehhiger, U. pl. Trnkoctv. U. Piceoli, L. Dreeelj vitaiioifoveiu S. pl. SUdovič, F. Haika; « KMuinlkn J Močnik; * < elovcl a Ignr, W. Tluirumald, J. Hiruba-chtM-; \ Kremah A. Aich-logar| v Trmi (na Ko- roAkonn ('. Mi-nn.-i . v llfl)»ku K. Scholz, Dr. K. K - in i t, t Uorlcl (1. B. Pontoni; v Wolf'»-Im ris'ii A. 11 ii t rt; v Kruni! K .Sav tu k; v KimI-Uoni C. E. Andrion; v iiJrljl Joidp W.»r!o; v KM4l»vl|lvl A ttohluk; v < K. Gola: v < r-uouiljiii K. Haika. 'L Dne 12. oktobra 1896 ob 10. zjutraj bodo pri garnizijski bolnici št. 7 v Gradcu, lokal št. 9, ponudbena obravnava zaradi dobave A reMzil za vojaške sanitetne zavode v pcdro:j: c. in kr. 3 kora. Natančne pogoje je možno uvideti iz nalepljenih objav in pri vseh vojaških sanitetnih zavod.h kortiega obsiv.ka. (9979—1) Upravna kamltttfa c. in kr. garnizijske bolnice st. 7 v Grradcn. Karola Wolf-a restitucijski fluid. (Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljiso). Mnogo praaknlano •■v*6e)Vttlaiai in «•«r«'|i««'\»%in«» smisuo po i«'tuiii n»»-|»»rllt, lra|niii Jfinli itd. — Najbolje se je obm-s, I pri vseh vnanjih boleznih, kakor: pruliitu, r«-» iiihI ieu«>iii oti|>n«'iii->. avISJa m |»r«'l«niien,ii Iti itd. O /ki rtfklfttiti t ifiit. 2 i IrfN Karola Wolf-a redilni prašek za živino. Preskusen pri vseh dotuačdi in koristnih Analih, kakor pri Uctn|ili. k«»y<'«IIIi, ouiili, |n»-i.lli itd, ii m«-f|4» |«*Hii, te Mlabi. |ir«'bw« IJa>|Ot izvrstno varovalno sredstvo proti Kn/.niiii l»ol«'/.uliti. mmvitkm Srt*. (1886—97) tfuST" Preni-vanc. "^J!S|V — Mnogobrojna pismena priznanja. I>«»l»i»»i hv f \Niilil I« Ion in. 4*l»%iiit riilo^a pri )v«llii4'iii lz.«l«'lo\Ht<-11 u 3C T73rOlaf-\a-, lekarju v Vipavi, Kranjsko. Pazi u.ij sc na varstveno znamko. Idi/poNll |ii Mt» mak «l»u po poall. traverze, železniške šine, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, štorje za obijanje stropov, samokolnice, cinkasto in pocinkano ploščevino, vsakovrstna kovanja za okna in vrata, sploh vn<\ kar se pri stut!»tt9t potrebuje priporoča po xclo znižanih conah Andr. Druskovič trgovec z železnino (8178—65) ■% I ^ ju 1>I pi ii i. mi, GlavntMU hI. 1<>. M17 Notarska, pisarna v Ljubljani vk prejme solicitatorja in pisarja. Ponudbe in »pričevala vzprejema upravnifitvo »Slovenskega Narcas*. (8957—6) 3—4 deklice vzprejmo se pod vestnim nadzorstvom na hrano in stanovanje. Na željo poducuje se gla sovir v hiši. (2998) Kje? povć upravnistvo „Slov. Nareda". Restavracija z jako lepo prostorno prodajalnico, magacini, konjskimi hlevi, vrtovi i. t. d., tik velike ži-Iejniake postaje, vse v prav lepem in dobrem stanu, je na prodaj pod jako ugodnimi pogoji. Natunčn-je v tej zadevi izve ne pri gospodu I.. Im ii i U ur-j n m*. Ilitlti-li n. (29tit>—2) Jflaitaa Malica" y Ljubljani. Naznanilo o XV. šolskem letn 1896/97. Vpisovanje se vrši • dne 17, 18. in 19. septembra dopoludne od 11. do 12. ure in popoludne od 4. do 6. ure v prostorih društvene Sols na Bregu h. št. 20, II. nadstropje (Cojzova hiša). ■•oucV vmijc se prične v ponedeljek, d 11e 21. septembra. Učni predmeti: Splošna glasbena teorija, zborovo 1 n0xkk ie petje (dekliški, deški in dijaški moški j brezp|ačen Harmonija nčnine se placa za pouk v dveh tedenskih uriih od predmeta 1 gld. 50 kr. na mesec. kontrapunkt, solopetje, glasovir, gosli Vpisnilie se plača za vsneega gojenca 1 gld. Stariši gojencev morajo biti dništveniki „Glasbene Matice" ; ee niso druStveniki plačajo pri vpisu gojenca 2 gld. letne dmštvenine. (9948-8) 0<3."toor. 15 izurjenih mizarjev veščih v stavbinskih in mlinskih popravilih, in kovač kateri je porab^jiv pri montaži. — Pismene pogoje in ponudbe na „Valjični mlin v Kranju". (2965—3> b pripadajočimi (2984—2) gospodarskimi poslopji, ledenico, kegljiščem, njivami, senožeti, poljskim orodjem i. t. d. ]>i' poteče na. 3 vanrrf/11 tiru :rt/a tizminUtt. (8894) kričat & ^Iccjac, £juGfj a na šlonoiv ndcc M'. 9 piipotoćata :> vx-«jo tt*J>V*610 MKMO moifiift in d*'z(i\t\ o6fcfi; vi\\f\c oufmjc, ihjiic i rioiv, \\avc(o\xc, spalne Mtluijc, olioMiC fio^tumc in vse o ^ttofto pvla&tt >pa?ajočv picdmctc iv 11 l;a n>fto ftClVCCLO »ta j iniču: j *m (v noivvdi j SCI Cvc'očo frtftOttO« popolnoma .viti lano, V (8898—1) >«l»čln<* |e #.u oildatl. Letna plača -HI« frlv£ o z I r j e dne 31. avgnata 1806 (2921—3) Župan: Anton Goričar. Za bližajočo se setev priporočamo bvojo |C zajamčeno čisto ~~f ----- .....— <* 1 z najvišjimi darili odlikovano Thomas-fosfatno moko (iSK «M'sklll Vll«>IIIH«i-#.lll«^) z zajamčeno vssblno 15 17 „ citratnoraztopljive fosforne kisline m 85 —100 °/0 fine moke. NpprnkoSenn gnojilo ■/.;» vie vrsto žit. sočnih in ol natih pridelkov, 7.\\ detel jim iu bucriibka polja, vinograde, nnsadc hmelja in softivja, po-Bobuo pa xi) gnojenja senožeti j pripravno. Najboljšo, najnspeftnejie in najoenejle foaforoklellno gnojilo, prekosi posebno glede trajnega afiinka vse snperfosfate. VHebnia citratnoraKtopljivo fosforno k—10) S cenilniki, strokovnimi spisi in drugimi žcljenimi razjasnili je radovoljno na uslugo nrzojavni naslov: Thomasvverke. Prag. Telefon 1414. Interurbmiski sklep. čeških Thomas-zalog v Pragi Marijine ulice 11. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 40