Ob jubileju – stran:
prof. A. Rosina 5

20. posvet o procesni
metalurgiji jekla

stran:

13

ALUMNI OMM
Novice Kluba Alumni OMM Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani
NOVEMBER 2022 / [TEVILKA 17

UVODNIK
Sedemnajsto {tevilko spletnega ~asopisa ALUMNI OMM smo pripravili pred praznovanjem stanovskega praznika za{~itnice
sv. Barbare in pred prvim sre~anjem Kluba alumnov OMM NTF. Spletni ~asopis ALUMNI OMM je izdajalo Dru{tvo alumnov
OMM NTF UL, ustanovljeno 23. 10. 2012.
Leta 2021 je bil na ob~nem zboru Dru{tva alumnov OMM NTF UL sprejet sklep o ukinitvi tega dru{tva in ustanovitvi Kluba
alumnov OMM NTF, sprejet je bil tudi njegov statut. Klub bo vklju~en v mre`o alumnov UL. Zaradi administrativnih postopkov
je postal izbris pravnomo~en {ele v letu 2022.
Medgeneracijsko povezovanje diplomantov gojimo vse od ustanovitve Univerze, v okviru prireditve »Skok ~ez ko`o«.
Prihodnje leto bomo na »48. skoku ~ez ko`o« proslavili njegovo 100-letnico. Leta 1923 so v montanisti~ni stan »sko~ili« prvi
diplomanti in absolventi Oddelka za rudarstvo Tehni{ke fakultete UL, ustanovljene leta 1919.
Ob sedanji energetski krizi je prav, da se spomnimo ustanovitve »Komisije za premog in jeklo«, ki je s sodelovanjem in
solidarnostjo pomagala prebroditi takratno povojno gospodarsko krizo. Komisija je v nekaj
letih prerasla v Evropsko gospodarsko skupnost (EGS), predhodnico dana{nje EU.
V ~asopisu poro~amo o praznovanju 90-letnice prof. dr. Andreja Rosine, o informativnem
dnevu, o brucovanju, o 48. skoku ~ez ko`o, o novi raziskovalni opremi na OMM, o
Uvodnik
metalur{kem dnevu, o knjigi o prostem kovanju, o `elezarskem muzeju [tore, o mre`i klubov
alumnov UL, o posvetu SRIP in poti do zelenega proizvoda, o diplomantih OMM, o dru{tvu
Zgodovina
alumnov OMM, o posvetu o procesni metalurgiji jekla ter objavljamo intervju o {tudiju v tujini.
Posebej priporo~amo zapis diplomanta, ki govori o poklicni poti po jeklarnah doma in v tujini –
s komentarjem temelje~im na izku{njah.
Generacije metalurgov
Na sre~anju ~lanov Kluba alumnov, dne 1. 12. 2022, bomo poslu{ali predavanje etnologinje in
zgodovinarke dr. Karle Oder: »Zgodovina metalurgije na Slovenskem«. Temo »Zgodovina
V prostem ~asu
~love{tva v ogledalu kovin« je pripravil klasi~ni filolog doc. dr. Brane Senega~nik. Predstavil
bo tudi eno najstarej{ih in najlep{ih pesnitev epskega pesnike Hezioda iz 7. st. pr.Kr.
Dogodki
@lahtnost kovin ponazarja ~love{ke nravi v posameznih dobah. Slavica Glavan, direktorica
@elezarskega muzeja [tore, bo predstavila monografijo »[tore na poti kulture `eleza«.
Novice
Jakob Lamut

Vsebina:

01
02
05
11
13
18

Nova oprema
na OMM

Moja poklicna
pot – Jo`ef Triplat

stran:

6

stran:

18

02
Tehni{ka visoka {ola kot samostojen zavod z rektorjem
Leto 1952

Zgodovina

Na metalur{kem oddelku Fakultete za
rudarstvo in metalurgijo Tehni{ke
visoke {ole je v letu 1952 diplomiralo 26
diplomantov:[1] Drago Grobov{ek, Anton
Podgornik, Stanislav ^op, Zdenka Graj{ek, Jo`e Bor{tner, Ludvik Puklavec,
Mustafa ^au{evi}, Dragoljub Bodro`i},
Zoran Culi}, Ðevdet Dautbegovi}, Peter
Vuksanovi}, Vladimir Lampi~, Marjan
Osole, Marija Prohinar-Majcen, Ivan
Kosovinc, Ekrem [ehali}, Sini{a Benzon, Slavko Gobar, Vlajko Brkovi~,
Slavko Lueti}, Ivan [umberac, Mihael
Vuk, Slobodan ^ukalovi}, Jo`e Muster,
Mitja [ipek, Dragoslav Jani~ijevi}.
Zanimivo je, da je zaradi reorganizacije
visokega {olstva tedaj Tehni{ka visoka
{ola delovala kot samostojen zavod in

ne v okviru Univerze v Ljubljani. Njena
rektorja v letu 1952 sta bila Alojz Hrovat,
dipl. in`. (od 1950 do 1952) in dr. Anton
Kuhelj (od 1952 do 1954).[2] Rektorat je
bil na Knafljevi ulici 13 (kasneje Tom{i~eva 13) v Ljubljani.
Tehni{ka visoka {ola je obsegala
naslednje fakultete: za arhitekturo, za
elektrotehniko, za gradbeni{tvo in
geodezijo, za kemijo, za rudarstvo in
metalurgijo ter za strojni{tvo. Poleg
{estih fakultet je organizacijsko obstajal {e oddelek za splo{ne predmete
vseh fakultet, ki je deloval v poslopju
Fakultete za arhitekturo. [tudij na
nekaterih fakultetah Tehni{ke visoke
{ole je bil v vi{jih semestrih razdeljen po
oddelkih. Fakulteta za rudarstvo in
metalurgijo je imela dva oddelka: rudarskega in metalur{kega. Fakulteta za
elektrotehniko je imela oddelka za jaki
in {ibki tok, Fakulteta za gradbeni{tvo
pa {tiri oddelke: geodetskega, hidrotehni~nega, konstruktivnega in prometnega. Fakulteti za arhitekturo in strojni{tvo npr. nista imeli lo~enih oddelkov.

[1] 34. Skok ~ez ko`o. Univerza v Ljubljani – NTF,
Ljubljana, 1995.
[2] Tehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani :
1919-1957 , Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2010.
[3] Anton Kuhelj – sazu.si

V spomin na
ustanovitev dru{tva
ALUMNOV OMM

Oddelka za materiale in metalurgijo
Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani.
Z ustanovitvijo Dru{tva alumnov OMM
`elimo stkati trdne vezi med {tudenti,

diplomanti in prijatelji OMM. Njegove
dejavnosti bodo:
• vzpostaviti in negovati povezanost in
komunikacijo kot krepitev vezi med
diplomati vseh generacij,

Kratka zgodovina
{tudija metalurgije
na Univerzi v
Ljubljani – leto 1952

Tradicija ohranjanja stikov med
diplomanti in Oddelkom za materiale in
metalurgijo ( OMM ) traja `e vrsto let in
seveda ni namenjeno le obujanju
spominov na {tudijska leta, temve~ tudi
zagotavljanju poklicne strokovne in
karierne povezanosti, izmenjavi dobrih
praks med diplomanti, {tudenti in OMM,
hkrati pa predstavitev uspe{nih posameznikov, ki s svojim delom dvigujejo
tudi ugled izobra`evalne institucije, kjer
so pridobili izobrazbo.
Na ustanovnem ob~nem zboru
23.10.2012 je bilo ustanovljeno Dru{tvo
alumnov OMM – dru{tvo diplomantov

Tak{na ureditev se je obdr`ala {tiri
{tudijska leta, vse do leta 1954/1955, ko
je bila obnovljena Univerza v celoti,
vanjo pa ponovno vklju~ena Tehni{ka
visoka {ola kot Tehni{ka fakulteta s
{estimi oddelki. Rektor novo organizirane Univerze v Ljubljani je postal dr.
Anton Kuhelj, profesor mehanike, ki je
predaval tudi {tudentom metalurgije.
Profesor Kuhelj je bil zaslu`ni profesor
in ~astni doktor Univerze v Ljubljani,
prejemnik Kidri~eve nagrade za `ivljenjsko delo in redni ~lan Slovenske
akademije znanosti in umetnosti. Poleg
intenzivne tehni~no-znanstvene dejavnosti je bil tudi na{ najve~ji strokovnjak
za letalske konstrukcije in eden izmed
za~etnikov slovenskega letalstva.[3]
Darja Steiner Petrovi~
Literatura in viri:

03
10 let ustanovitve dru{tva Alumnov OMM
@elezarski muzej [tore

Zgodovina
• negovati pripadnost diplomantov {oli, Delovanje Dru{tva alumnov bo odvisno
• aktivno sodelovanje pri razvoju meta- predvsem od va{ega sodelovanja.
•
•
•

•
•
•
•

lur{ke stroke,
promocija dose`kov ~lanov dru{tva,
prispevati k ve~ji prepoznavnosti
diplomantov tako doma kot v tujini, v
javnem in zasebnem sektorju,
ustvarjati in spodbujati sodelovanje
med ~lani Dru{tva alumnov OMM in
gospodarskimi subjekti ter drugimi
dru`benimi institucijami,
zagotoviti mo`nost sodelovanja diplomantov pri razvijanju novih izobra`evalnih programov,
prispevati k osebnemu in strokovnemu razvoju posameznikov in
organizacij,
aktivno sodelovanje pri razvoju
dru`be,
diplomantom omogo~iti dru`enje in
povezovanje.

@elezarski muzej
[tore – prostor
skupnega spomina
Nastanek @elezarskega muzeja [tore
sega v novej{i ~as. Muzejska predstavitev `elezarske dedi{~ine je bila
polstoletna `elja zaposlenih v `elezarni
in prebivalcev kraja [tore. Ko smo leta
2003 prejeli pobudo iz Mad`arske za
sodelovanje pri skupni promociji `elezarstva pri Evropski poti `eleza, smo v
Sloveniji skupaj z `elezarskimi podjetji,
izobra`evalnimi institucijami in muzeji,
ki predstavljajo zgodovino `elezarstva,
ustanovili Slovensko pot kulture `eleza
(SPK@), in sicer s ciljem raziskovati,
ohranjati in predstavljati zgodovino in
kulturo `elezarstva na Slovenskem. @e
naslednje leto smo ustanovili @elezarski
muzej [tore v nekdanji Osnovni {oli
Teharje. Ustanovitev muzeja in postavitev stalne zbirke sta bili leta 2004
partnerski projekt Muzeja novej{e

Mnoge med vami spremlja zgodba o
uspehu. Delite jo z ostalimi ~lani kluba
ali z bodo~imi diplomanti in soustvarjajte njihovo karierno pot. V
Dru{tvu alumnov lahko delujete kot
predavatelji, vodite okrogle mize,
prispevate ~lanek ali novico, pomagate
pri organizaciji alumni dogodkov ali
sponzorirate alumni dogodke. Vsaka
pomo~ in ideja bodo dobrodo{li.
Ustanovni zbor Dru{tva alumnov Oddelka za materiale in metalurgijo,
Univerze v Ljubljani dne 23. 10. 2012.
^lanstvo v dru{tvu je prostovoljno. ^lan
dru{tva lahko postane vsak, ki je
uspe{no kon~al katerikoli javno veljavni
program izobra`evanja, ki ga izvaja ali
ga je izvajal Oddelek za materiale in
metalurgijo Naravoslovnotehni{ke fa-

zgodovine Celje, podjetja [tore Steel in
Izobra`evalnega centra [tore.
Danes dru`beno odgovorna podjetja
vse bolj spoznavajo vrednost ohranjanja in predstavljanja svoje zgodovine,
saj tako spoznavamo preteklost in jo

kultete Univerze v Ljubljani ali organizacija, ki je pravni prednik te fakultete.
^lanstvo v dru{tvu se pri~ne s podpisom pristopne izjave, v kateri podpisnik izjavi voljo, da postane ~lan
dru{tva in navede leto diplome, magisterija oz. doktorata ter izjavi, da
dovoljuje dru{tvu vpogled v evidenco
diplomirancev fakultete. ^e iz evidence
diplomirancev fakultete ni razvidno,
kateri javno veljavni program izobra`evanja je kon~al prijavitelj, odlo~i o
~lanstvu upravni odbor po izvedenem
postopku, v katerem se ugotovi, ali
prijavitelj izpolnjuje pogoje za pridobitev ~lanstva.
Jo`ef Medved
Andrej Rosina
Maja Von~ina

lahko primerjamo z delom v moderni
dobi, pri tem pa se porajajo tudi vizije za
prihodnost. Pomenljiv je komentar
enega izmed u~iteljev, ki je vodil skupino u~encev na obisku v muzeju:
»Vidite, otroci, tam, kjer so tovarne, so

04
@elezarski muzej [tore

Zgodovina

tudi {ole, bolni{nice, stanovanja in
kulturni domovi, tam, kjer pa so trgovski
centri, pa ni ni~ drugega.«
V muzeju hranimo in javnosti predstav-

zbirka je kronolo{ko in tematsko zasnovana ter predstavlja proizvodnjo v `elezarni od sredine 19. stoletja do dana{njih dni, `ivljenje v kraju, {olstvo,

drugo gradivo pa je v Arhivu @elezarne
[tore, Zgodovinskem arhivu Celje in
Muzeju novej{e zgodovine Celje. Slednji je razstavo dokumentiral, hrani pa
tudi del fotografskega fonda iz povojnega obdobja do danes.
Muzej ima pomembno vlogo pri ustvarjanju in predstavljanju skupne kulturne
dedi{~ine tovarne in kraja, obenem pa
je tudi pomembno socialno sredi{~e,
kjer se ljudje sre~ujemo. Sedanji in
nekdanji zaposleni postajamo pri~evalci skupnih vrednot, ki so se spreminjale skozi ~as. Vrednote se
nana{ajo na odnos do dela, na~in
`ivljenja v `elezarskem industrijskem
kraju, vodenje podjetja, soupravljanje
delavcev v obdobju samoupravljanja,
stanovanjsko kulturo, odnos do kulture
in izobra`evanja, {portnega udejstvovanje in ne nazadnje pre`ivljanja prostega ~asa.
Muzej tako postaja osrednji prostor
skupnega spomina, v katerem je predstavljena na{a `elezarska zgodba.

ljamo del industrijske kulturne dedi{~ine `elezarne, zgodovino kraja
[tore, dokumente, fotografije, na~rte in
tudi posamezne predmete. Muzejska

{portno udejstvovanje ter kulturno in
dru`abno `ivljenje.
Del arhivske dokumentacije, filmskega
gradiva in fotografij hranimo v muzeju,

@elezarski muzej in stalna razstava
[tore na poti kulture `eleza sta vklju~ena v Slovensko pot kulture `eleza in
Evropsko pot `eleza.
Slavica Glavan

05
Ob jubileju

Generacije metalurgov

Prof. dr. Andrej
Rosina, 90-letnik
Prof. dr. Andrej Rosina se je rodil 19.
decembra 1931 v Mariboru. Osnovno
{olo je obiskoval v Mariboru, gimnazijo
v Ljubljani in v Metliki ter leta 1950
maturiral na Prvi gimnaziji v Mariboru.
Istega leta se je vpisal na metalur{ki
odsek rudarsko-metalur{ke fakultete v
Ljubljani, kjer je leta 1957 diplomiral.
Med {tudijem je bil demonstrator na
Katedri za kovinarstvo. Leta 1957 je
dobil Pre{ernovo nagrado za raziskovalno delo: ”Izkori{~anje ostankov
destilacije cinka v cinkarni Celje”. Po
odslu`enem voja{kem roku se je septembra 1958 zaposlil kot raziskovalecpomo~nik na Metalur{kem in{titutu v
Ljubljani. Leta 1959 je bil izvoljen za
asistenta za fizikalno kemijo metalur{kih procesov na Katedri za ekstraktivno metalurgijo. V {olskem letu
1962/63 mu je UNESCO dodelil {tipendijo za {tudij proizvodnje redkih in ~istih
kovin v Zahodni Nem~iji, kjer je {tudiral
na Bergakademie v Clausthalu. Bil je
stalni honorarni sodelavec Metalur{kega in{tituta v Ljubljani.
Leta 1971 je kon~al {tudij druge stopnje
in magistriral, 1eta 1974 pa je uspe{no
zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom ”Komparativna termodinami~na analiza kovinskega sistema kadmij-indij” ter bil promoviran za doktorja
metalur{kih znanosti. Leta 1977 je bil
izvoljen za docenta, 1eta 1982 za izrednega profesorja in leta 1988 za rednega
profesorja za teorijo metalur{kih pro-

cesov. Svoje znanje je izpopolnjeval v
sodelovanju z univerzami iz Nem~ije,
[vedske in Finske, ki jih je pogosto
obiskoval vse do upokojitve. V obdobju
1983–1985 je bil predstojnik Odseka za
metalurgijo, ve~krat ~lan skup{~ine ISS
za metalurgijo in strojni{tvo, bil je ~lan
raznih fakultetnih komisij, ~lan upravnega odbora Oddelka za montanistiko,
dolgoletni predstojnik Katedre za
ekstraktivno metalurgijo in predsednik
izpitne in diplomske komisije Odseka za
metalurgijo. Vrsto let je vodil izredni
{tudij ob delu, ki je potekal v Ljubljani,
na Ravnah, v [torah in v Mariboru. Prof.
dr. Andrej Rosina je ustanovni ~lan
kluba ALUMNI OMM in njegov prvi
predsednik.
Znanstveno-raziskovalno delo prof. dr.
Andreja Rosine obsega podro~je
termodinamike in kinetike metalur{kih
procesov, posebno {tudij faznih ravnote`ij in faznih diagramov, predvsem z

uporabo diferen~ne termi~ne analize,
kalorimetri~nih in elektrokemijskih metod, {tudij strukture in fizikalnih lastnosti metalur{kih `linder (rezultati njegovih raziskav so objavljeni v Slag
Atlasu, ki ga izdaja Verlag Stahleisen,
Nem~ija), raziskavo posebnih postopkov rafinacije jekla (EP@) ter ra~unalni{ko modeliranje homogenih in
heterogenih sistemov. Vedno je tesno
sodeloval z metalur{ko industrijo. Njegova bibliografija obsega ve~ kot 130
navedb. S predavanji je sodeloval na
kongresih, simpozijih in posvetovanjih
doma in v tujini. Napisal je tri u~benike
in ve~ monografij s podro~ja teorije
metalur{kih procesov. Bil je mentor
mnogim diplomantom, magistrantom in
doktorandom.
Posebej velja poudariti stanovsko pripadnost. Zvesto je sodeloval na Skoku
~ez ko`u in vseh drugih strokovnih
sre~anjih. Pri ustanovitvi kluba
ALUMNI OMM je med najaktivnej{imi
~lani in njegov prvi predsednik. Kolegialnost med stanovskimi kolegi je
njegova vrednota, med drugim je poznal
vse {tudente z imenom, in {e vedno o
in`enirjih, magistrih in doktorjih znanosti ve najve~.
Prof. dr. Andrej Rosina, zahvaljujemo
se Vam za bogato znanstveno in strokovno delo, po`rtvovalnost, sr~nost in
pripadnost metalurgiji in Oddelku za
materiale in metalurgijo. Ob ~astitljivem jubileju Vam ~estitamo v imenu
vseh ~lanov KLUBA ALUMNOV OMM.
SRE^NO!

06
Jo`ef Triplat, univ. dipl. ing. metalurgije in materialov
42-letna kariera v jeklarstvu

Generacije metalurgov

Moja poklicna pot
Rojen sem bil leta 1956 na Jesenicah v
dru`ini z dru`insko metalur{ko tradicijo.
Osnovno {olo sem dokon~al v Lescah, nato
pa Metalur{ko tehni{ko {olo na Jesenicah,
v @elezarskem izobra`evalnem centru –
@IC. Po uspe{no dokon~anem {tudiju na
Univerzi v Ljubljani – FNT (smer metalurgija)
sem se zaposlil v @elezarni Jesenice na
Raziskovalnem oddeku (RO), na podro~ju
raziskav in razvoja tehnologije izdelave
jekla v jeklarni. Znanje sem dopolnjeval in
nadgrajeval z znanjem in izku{njami svojih
sodelavcev tudi na drugih podro~jih
procesa izdelave in predelave jekla.
Moja metalur{ko jeklarska kariera obsega
42-letno obdobje na podro~ju tehnologije
izdelave in predelave jekla tako doma kot v
tujini. Kot karakteristi~no bi izpostavil
prepletanje tehnolo{kih, razvojno raziskovalnih in proizvodnih aktivnosti tekom
celotnega obdobja. Pomemben prispevek
je doprineslo tudi dolgoletno tesno sodelovanje z akademskimi in{titucijami NTF in
IMT v Ljubljani.
@e tema mojega diplomskega dela je bila
posve~ena takrat novemu in pomembnemu
tehnolo{kemu postopku – kontinuirnemu
ulivanju jekla (KL). Z namenom zagotovitve
dobre livnosti na KL napravi smo jekleno
talino pri~eli obdelovati s CaSi. KL naprava
je bila postavljena kot prva v Sloveniji – in
druga v svetu – od proizvajalca Voest Alpine za litje gredic. Litje je potekalo odprto
in zaprto. Prve poizkusne {ar`e so bile
izdelane v SM jeklarni, potem pa smo
nadaljevali v elektro jeklarni. V jekleno
talino smo vpihovali CaSi z doma izdelano
pilotno napravo. Kasneje je bila izvedena
investicija v industrijsko napravo. Nadaljevanje razvoja pomeni uporabo polnjenih
`ic z razli~nimi materiali za injektiranje v
teko~e jeklo, kar je danes standardni del
opreme in tehnologije vsake jeklarne.
Vzporedno je potekal tudi razvoj z raziskavami vpliva dezoksidacija jekla z
vpihavanjem pra{natega naoglji~evalca v
SM in EOP jeklarni, z namenom izbolj{anja
~istosti in livnosti jekla. Poudarek je bil na
jeklih, ki so pomirjena samo z Al (jekla za
hladno kovanje, elektrodne `ice itd).
V naslednjih letih in desetletjih so sledili
razli~ni razvojno tehnolo{ki projekti in

naloge, v katere sem bil vklju~en. Nekateri
so vezani na investicije, druge pa na lastno
razvojno tehnolo{ko delo v @elezarni
Jesenice. Izpostavil bi naslednje:
1) Vgradnja in implementacija poroznega
kamna v dno livne ponovce (izdelava
dinamo jekla). To je dejansko za~etek
PONOV^NE METALURGIJE v Sloveniji.
Prvi~ v zgodovini smo jeklo legirali in
obdelali med prebodom in v nadaljevanju s
pomo~jo preme{avanja z Ar v ponovci (livni
lonec). Zaradi odstotnosti ponov~ne pe~i je
bil postopek relativno kraj{i, vendar je
vseboval vse zna~ilne elemente ponov~ne
metalurgije.
2) Projekt VOD/VD v jeklarni 1. Razvoj
tehnologije VOD za nerjavna jekla, VD/VCD
(Vacuum Carbon Decarburisation), za
dinamo jekla in VD za legirana jekla.
3) Oblikovanje tehnolo{kega procesa v novi
jeklarni 2.
4) Razvoj procesa in tehnologije izdelave
nerjavnh jekel v EBT pe~i (Electro Bottom
Tapping) kot pionirji v svetovnem merilu po
tehnolo{ki poti EAF (EBT) – VOD.
5) Prvi projekt sodelovanja in skupnega dela
z podjetjem Mannessman Demag za zagon
proizvodnje in trening zaposlenih v novi
jeklarni na Kitajskem – 150 t EAF, LF, VD,
CCM (Contious Casting Machine) za
brez{ivne cevi.
6) Izobra`evanja razli~nih predstavnikov iz
drugih dr`av (Kitajska, Ju`na Koreja,
Romunija, Finska, Brazilija, [panija) v

jeklarni na Jesenicah s podro~ja izdelave
jekla po EAF – VOD in VD postopku.
7) Priprava, izvedba in prenos Know-How za
nerjavna jekla za stranke v Ju`ni Koreji in
[paniji.
8) Prestop iz raziskovalnega oddelka `elezarne na funkcijo glavnega tehnologa
jeklarne, obratovodja jeklarne in v nadaljevanju direktorja KTR (kakovost – tehni~na
kontrola, tehnologija in razvoj).
9) Oblikovanje in izvedba projekta izgradnje
LF v jeklarni.
10) Priprava, vodenje in izvedba projekta
posodobitve in raz{iritve VOD naprav v
jeklarni.
11) Soustvarjanje in realizacija vizije
podjetja Acroni pri oblikovanju proizvodnje
in tehnologije nerjavne debele plo~evine
kot »core business« produkta.
12) Razvoj novih vrst visokolegiranih
specialnih vrst jekel (visokotemperaturno
korozijsko obstojna jekla za katalizatorje v
avtomobilski industriji, Ni zlitine za posebne
namene).
13) Priprava in sooblikovanje vizije podjetja
Acroni v smislu litja slabov {irine 2m.
Priprava projekta predelave KL naprave za
{iritev nabora proizvodnje in prodaje
izdelkov ve~jih {irin, debelin in dol`in.
14) Prestop v trgovsko podjetje Kovintrade,
kot tehni~na podpora komerciali.
15) Pri~etek strokovnega sodelovanja s
podjetjem [tore-Steel na podro~ju tehnologije in ~istosti jekel za avtomobilsko
industrijo.
16) Pri~etek dela kot samostojni podjetnik
(Free-lancer).
17) Sodelovanje z nem{kim podjetjem SMS
na podro~ju zagona opreme v jeklarnah,
prenosu tehnologije v specialnih jeklarnah
za zelo razli~ne izdelke in aplikacije, na
razli~nih projektih po celem svetu: Italija,

07
Jo`ef Triplat, univ. dipl. ing. metalurgije in materialov
“Odlo~itve mora{ sprejeti sam!”

Generacije metalurgov

Ju`na Koreja, ZDA, Rusija Kitajska, Ju`na
Afrika, Brazilija, Finska, ^e{ka, [panija,
Peru.
18) Razvoj tehnologije jekel za avtomobilsko
industrijo v [tore-Steel (vzmetna jekla, za
vro~e kovanje, za indukcijsko kaljenje, za
hladno kovanje, jekla z izbolj{ano obdelovalnostjo, jekla s povi{anim `veplom,…, s
posebnim poudarkom na ciljani in zahtevani
~istosti jekla za izbrano aplikacijo.
19) Sodelovanje s kupci in dobavitelji
podjetja Kovintrade. Razvoj novih kupcev in
dobaviteljev, predlaganje tehni~nih re{itev,
izobra`evanje komercialistov, re{evanje
reklamacij itd.
20) Priprava in oblikovanje projekta posodobitve in razvoj jeklarne v [tore-Steel s
poudarki na:
• posodobitvi in prilagoditvi opreme sekundarne metalugije novim potrebam in
ciljem (nova ponov~na pe~, VOD/VD).
• prilagoditvah novim razvojnim strategijam hitro spreminjajo~e avtomobilske
industrije.
• pove~anju u~inkovitosti, produktivnosti in
zanesljivosti procesa in izdelkov.
• nadaljevanju razvoja izdelkov z ve~
dodane vrednosti.
• zmanj{anju specifi~ne porabe in porabe
energije na enoto izdelka.
• nadaljevanju razvoja jeklarne v smeri
»zelenega jekla«.
K moji zelo na kratko in zgo{~eno predstavljeni poklicni poti in karieri lahko
napi{em zaklju~ni komentar, temelje~ na
pomembnih izku{njah:
a) dolga dru`inska tradicija vpetosti v
jeklarski poklic (o~e, polbrat), navezanost
na ta poklic in tudi ponos nad dose`enimi
rezultati v zgodovini `elezarstva na Jesenicah
b) pridobitev dobrega osnovnega tehni~nega znanja tako v srednji {oli (@IC
Jesenice) in v nadaljevanje na Univerzi
Ljubljana. V tem kontekstu je zelo
pomemben tudi prakti~ni del opravljanja
razli~nih praks v @elezarni Jesenice tekom
{tudija.
c) prvih 10 let slu`bovanja na Razvojno
raziskovalnem oddelku @J mi je omogo~ilo
raz{iritev znanja in pregled po celi
proizvodno tehnolo{ki verigi od plav`a,

jeklarne, vro~e valjarne plo~evine in `ice,
hladnega valjanja in predelave, toplotne
obdelave, kontrole kvalitete in do dela v
metalografskem laboratoriju. Ob sebi sem
imel izku{ene sodelavce, od katerih sem
pridobil veliko izku{enj in pomembnega
znanja.
d) po dveh letih slu`bovanja sem pri~el
sodelovati na novih projektih (VOD,
sekundarna metalurgija, nova jeklarna, ...).
To je bil za~etek mojega sodelovanja z
nem{ko in`eniring firmo Manesmann
Demag, danes SMS Group. Najprej smo
sodelovali v okviru investicijskih projektov
na Jesenicah, nato smo sodelovanje
raz{irili na sodelovanje v okviru mednarodnih projektov. Poleg strokovnega in
slu`benega vidika je bil zelo pomemben
osebnostni vidik – ~love{ki vidik. Dober oz.
odli~en odnos z nekaterimi sodelavci je vse
skupaj postavil na bistveno vi{ji nivo. Izmenjavali smo si izku{nje in spoznanja, ki jih na
formalnem nivoju ne bi. Del teh spoznanj
sem ob dolo~enih ugodnih trenutkih sku{al
prenesti tudi kasneje v druge `elezarne po v
Sloveniji.
e) trenutno, tik pred zaklju~kom svoje
kariere, moram izpostaviti, da smo se, `al,

skoraj celotno moje 42-letno slu`bovanje na
podro~ju jeklarske industrije v Sloveniji
soo~ali s kriznimi obdobji in stalno negotovostjo. Vedno je bilo vpra{anje ali bomo
pre`iveli, prihodnost je bila vedno
negotova. S tem smo izgubljali veliko
pozitivne energije, volje in ambicij. Na{a
najve~ja vrednota so bili kadri (dobro
izobra`eni, usposobljeni in predani
podjetju). Brez njih jeklarskih podjetij ne bi
bilo ve~. Takrat, ko nam je bilo najte`je, ko
nismo imeli prakti~no ni~esar, smo s svojimi
mo~mi premostili ovire in naredili v~asih
nemogo~e. To je omogo~ilo, da so podjetja
pre`ivela, se posodobila in {e vedno
ustvarjajo delovna mesta in dajejo kruh
zaposlenim.
Tudi v danem trenutku je to najbolj klju~ni
element uspeha ali neuspeha podjetja.
Soo~amo se z opaznim pomanjkanjem
kadrov, neustrezno usposobljenostjo in
premalo motiviranosti. Na mnogih delovnih
mesthi z veliko odgovornostjo (tudi na
klju~nih proizvodnih agregatih) sistem
nagrajevanja in motiviranja ni tak, ki bi – po
moji oceni – lahko zagotavljal dovolj uspe{en nadaljnji razvoj in uspeh (primerjalno z
uspe{nimi jeklarnami v azijskem prostoru in
tudi drugod). Tu je potrebno spremeniti
politiko podjetij in ve~ vlagati v ljudi.
Potrebno je bolj smotrno in u~inkovito
uporabljati “palico” in “koren~ek”.
Globoko sem prepri~an, da je znanje je tisto,
ki je temelj nadaljevanja jeklarske tradicije
v Sloveniji. Potrebno ga je najprej imeti
(imeti prave ljudi in organizacijo), potem pa
ga je potrebno {e izkoristiti, nadgrajevati in
povezovati.
Osebno lahko re~em, da sem imel veliko
sre~o, da sem delal doma in v tujini. Vendar
ni {lo samo za sre~o. V dolo~enih trenutkih
mora posameznih sprejeti karierne
odlo~itve (prelomnice), ki pomenijo veliko
spremembo – nove izzive. Ne sme{ se
smiliti samemu sebi, se samo prito`evati in
~akati na bolj{e ~ase. Odlo~itve mora{
sprejeti sam. ^e potem najde{ podjetje in
sodelavce, s katerimi si kreativen in
ustvarjalen, je vse popla~ano in povrnjeno.
Potem ti je pot odprta...
Jo`ef Triplat

08
[tudijska izmenjava v ~asu COVID-19

Generacije metalurgov

Intervju
V zadnjih dveh desetletjih so potovanja
po svetu postala dostopna mnogim,
med njimi tudi {tudentom. Z razli~nimi
{tudijskimi izmenjavami, {tudijem v
tujini, praksami in {tudijskimi obiski v
tujini so se nam odprla vrata v svet. @al
pa je na~rte o odkrivanju razli~nih koti~kov sveta prepre~il oziroma dodatno
ote`il virus Covid-19. Zaradi virusa so
bila odsvetovana potovanja v tujino in
zaradi tega so mnogim {tudentom
propadle sanje o odhodu na {tudijsko
izmenjavo. Redki so se za tak podvig
kljub vsemu odlo~ili. Nekateri so bili
razo~arani, drugi pa povsem zadovoljni.
Tudi so{olca Vid Vengust in An`e
Baj`elj nista dovolila, da jima bi karkoli
prepre~ilo uresni~itev svojih ciljev in
sta se `e pred pri~etkom zimskega
semestra v {tudijskem letu 2019/2020
odpravila na izmenjavo v ~e{ko Ostravo. Ker me je zelo zanimalo, kako sta v
teh kriznih ~asih do`ivljala {tudijsko
izmenjavo, sem jima zastavila nekaj
vpra{anj.
1. Zakaj odlo~itev za izmenjavo? Je
bila to dolgoletna `elja ali zgolj spontana odlo~itev?
VID: O izmenjavi sem za~el razmi{ljati
`e na za~etku {tudija, saj se mi je zdelo
pametno spoznati tudi kako poteka
{tudij na kak{ni drugi fakulteti, v drugi
dr`avi oz. v druga~nem okolju. To seveda omogo~a program Erasmu, postopek prijave na izmenjavo in izvedbe
izmenjave pa je razmeroma enostaven.
AN@E: [tudirati v tujini je bila moja tiha
`elja `e kar nekaj ~asa. Lani sem se
kon~no odlo~il in izkoristil »zadnji vlak«
ter se prijavil na Erasmus {tudentsko
izmenjavo. Z velikim zanimanjem in
veseljem {tudiram na podro~ju materialov in metalurgije, z obiskom tuje
univerze pa sem `elel raz{iriti strokovno
znanje, spoznati vrstnike in si z njimi
deliti svoje izku{nje.

2. Kam sta se odpravila na izmenjavo?
Zakaj ravno tja? Vama je glede izbire
dr`ave, kraja, univerze oz. fakultete
kdo svetoval? Katere univerze so vaju
{e zanimale?
VID: Na izmenjavo sva se odpravila na
V[B TU Ostrava na ^e{kem. Metalur{ka fakulteta tam deluje od leta 1849.
Ostrava je mesto, ki je znano po jeklarski industriji in izkopavanju kvalitetnega spekavega ~rnega premoga, ki je
primeren za predelavo v koks. V radiju
40-ih kilometrov delujeta dve integralni
jeklarni, ki proizvedeta skupno {tiri
milijone ton jekla letno, ena samostojna
konvertorska jeklarna, ve~ razli~nih
samostojnih valjarn, ter jeklolivarna in
ve~ livarn sive litine, nedavno pa se je
zaprla elektrojeklarna, ki se je ukvarjala
s proizvodnjo te`kih odkovkov. Ker je v
Evropi ostalo le malo krajev s tako
visoko gostoto zanimivih industrijskih
obratov je bil to najpomembnej{i faktor.
Prav tako ima fakulteta zelo pregledno
spletno stran, velik in moderen kampus
ter {iroko izbiro zanimivih predmetov.
Poleg Ostrave sem razmi{ljal o izmenjavi na metalur{kih fakultetah univerz
v Freibergu v Nem~iji in Leobnu v
Avstriji. Glede izbire sva se posvetovala
s prof. doc. dr. Matja`em Knapom, Erasmus koordinatorjem OMM.
AN@E: Na izmenjavo sva se odpravila v
Ostravo na ^e{kem. Zimski semester
sva obiskovala V[B-TUO, tehni~no univerzo v Ostravi. Ostrava je tretje najve~je mesto na ^e{kem in le`i v moravsko-{lezijski regiji. Regija je bogata s
premogom in rudami, zato tam `e
stoletja slovijo po razviti te`ki industriji.
Pred oddajo prijave sva imela nekaj idej
in `elja kam se vpisati, vendar sva se na
koncu oba odlo~ila enako in se prijavila
na izmenjavo v Ostravo. Zanimiv predmetnik, pregledna in prakti~na spletna
stran, dobra lokacija univerze, v okolici
se nahaja jeklarna in livarna in {e bi
lahko na{teval dejavnike, ki so bili
razlogi za tak{no odlo~itev.

Poleg Ostrave sem imel v o`jem izboru
{e Univerzo v Freibergu, Aachnu in
avstrijskem Leobnu.
3. Kako sta potovala (z avtom, avtobusom, vlakom, letalom)? Sta imela
kak{ne te`ave pri prehodu meja? Sta
morala pogosto opravljati testiranje za
virus covid? Kak{na prigoda s potovanja?
VID: Potovala sva z lastnim avtomobilom, kar nama je pred zaprtjem zaradi
Covida omogo~ilo da sva se vozila
naokrog in ogledovala zanimivosti,
predvsem tehni{ke muzeje. Ostrava je
za avtomobiliste zanimiva tudi zaradi
predimenzioniranega cestnega omre`ja in velikega {tevila parkiri{~, ki jih
ni bilo nikoli treba iskati. Testiranje PCR
za Covid sva opravila samo na poti nazaj
domov za praznike, v koncu decembra.
Zanimivo je, da je bilo na straneh
notranjega ministrstva napisano, da je
za vstop v Slovenijo brez karantene
obvezen PCR-test. [tirje ljudje v avtomobilu smo za testiranje pla~ali skupaj
preko 400 , ob prihodu v Slovenijo pa
nas ni nih~e niti ustavil.
AN@E: Potovala sva z osebnim avtomobilom, tako da sva bila tudi v Ostravi
mobilna, kar sva s pridom izkoristila in si
ogledala {ir{o okolico. Ko sva se
septembra odpravljala na ^e{ko so bile
razmere {e dokaj normalne, tako da
te`av nisva imela, vseeno sva se za pot
dobro pripravila in uredila vso potrebno
dokumentacijo. Pri vra~anju v Slovenijo
sva v Ostravi opravila PCR test in se
tako brez problemov vrnila domov.
^e{ka slovi po kvalitetnem in okusnem
pivu. Tudi sama sva ga dodobra preizkusila. Tako sva pri vra~anju v Slovenijo
napolnila vsak prosti koti~ek avtomobila s pivom in si naredila nekaj zalog. :)
4. Kako, da sta se na izmenjavo odpravila kljub korona krizi (je bil odhod
kljub korona krizi obvezen ali sta imela
zaradi izredne situacije izbiro, da si
kljub prijavi premislita)?

09
[tudijska izmenjava v ~asu COVID-19

Generacije metalurgov

VID: Vedela sva, da zaradi {irjenja
Covida znajo nastati te`ave, vendar si
nisva niti pribli`no predstavljala, da bo
prihajalo do popolnih zaprtij. Bila sva
zelo optimisti~na in nisva niti razmi{ljala o odpovedi izmenjave.
AN@E: Septembra je bila situacija kolikor toliko stabilna, slutila sva, da se
zadeve znajo zakomplicirati. Osebno
sem imel `eljo opraviti izmenjavo v
tujini, zato me drugi scenariji niti niso
zanimali.
5. Kak{ne so bile razmere v Ostravi?
Sta imela tako kot mi predavanja le
preko spleta ali sta lahko obiskovala
fakulteto? Kako so potekale vaje, ~e
sploh so potekale?
VID: Na splo{no so bile na ^e{kem
zdravstvene razmere katastrofalne,
tako da sva imela vse razen nekaj
predavanj preko spleta, vklju~no z izpiti.
Proti koncu izmenjave, ko se je stanje v
za~etku decembra za kratek ~as
popravilo toliko, da so lahko odprli
gostilne, sem enkrat obiskal laboratorij
za analizo `linder, ki ga imajo na
fakulteti in spoznal profesorja, ki se s
tem ukvarja.
AN@E: Celotna ^e{ka je imela katastrofalne {tevilke, vseeno pa so bili
ukrepi za moje pojme razumni in
sprejemljivi. Predavanja v `ivo so
potekala le prvih 14 dni, nato pa vse
preko spleta. Vaj nismo imeli, namesto
tega smo morali oddajati seminarske
naloge. Pogre{al sem osebni stik in
pogovore s profesorji ter vrstniki, kar
lahko re~em da je bil velik minus
izmenjave.
6. Kako sta se prilagodila na `ivljenje v
tujini? Sta `ivela v {tudentskem naselju, v privatnem stanovanju? Se
`ivljenje tam zelo razlikuje od `ivljenja
pri nas?
VID: @ivela sva v {tudentskem naselju.
Kakovost namestitve je primerljiva z
na{imi {tudentskimi domovi. Imela sva
{e sostanovalca, {tudenta ekonomije iz
Luksemburga, s katerim sva se dobro

razumela. Bolj kot `ivljenju v tujini se je
na `alost bilo treba prilagoditi spremembam zaradi Covid omejitev.
AN@E: Moram re~i, da sem se na
{tudentsko `ivljenje v tujini kar hitro
privadil. Kljub temu, da v ~asu {tudija
stanujem pri star{ih, mi sprememba
okolja ni delala te`av. @ivela sva v
{tudentskem naselju poleg univerze,
tako da sva imela prakti~no vse pri roki.
Kampus V[B Ostrava je velik in odli~no
urejen, tako, da se lahko kar hitro
privadi{ na tak{no `ivljenje :)
7. Kako se {tudentsko `ivljenje tam
razlikuje od tega v Ljubljani? Kako je s
{tudentsko prehrano (kot vemo je pri
nas zelo dobro poskrbljeno s subvencionirano prehrano in raznimi drugimi
subvencijami)? Sta bolj obiskovala
restavracije in bare ali pilila svoje
kuharske sposobnosti?
VID: [tudentsko `ivljenje je v normalnih
razmerah zelo podobno tistemu v Ljubljani. Glede {tudentske prehrane je na
^e{kem bistveno bolje poskrbljeno kot
pri nas. Vsak {tudent dobi ISIC kartico, s

katero je upravi~en do {tudentske prehrane in mnogih ugodnosti v potni{kem
prometu, muzejih, galerijah in drugje.
Na univerzitetnem kampusu je menza,
kjer je vsak dan na voljo 4-5 razli~nih
menijev celotnih kosil, ki stanejo od 1,5
do 3,5 evra. Hrana je kakovostna in
okusna, s ~e{kimi specifikami (kumina,
sladkane solate). Preko subvencioniranega sistema se ne da kupiti hitre
hrane. Med vikendi sva kuhala kosila
zase in za sostanovalca, ki je bil
navdu{en nad najinimi `e izpiljenimi
kuharskimi sposobnostmi.
AN@E: @ivela sva v {tudentskem kampusu, kjer je odli~no poskrbljeno za
{tudente. Naselje se nahaja izven
centra, tako da je umirjeno, tiho in v
so`itju z naravo. Na razpolago ima{
veliko {portnih aktivnosti, ki jih zaradi
situacije nisva mogla izkoristiti. Za
no~no `ivljenje je bilo poskrbljeno,
dokler so to dopu{~ale razmere. Glede
prehrane smo imeli {tudenti na razpolago menzo, ki je servirala okusno
hrano, cena pa je bila povsem sprejemljiva. Oba imava tudi `e nekaj znanja in
izku{enj s kuhanjem, tako da smo si
pripravljali okusna vikend kosila.
Preizku{ala sva tudi ~e{ko kulinariko ob
{tevilnih vr~kih piva. :)
8. Sta imela kak{ne te`ave s tranzicijo
v novo kulturo, sploh na jezikovnem
podro~ju? So bila predavanja v angle{~ini, je bil {tudijski program prilagojen tujim {tudentom?
VID: Informacijski sistem, preko katerega poteka vsa komunikacija s profesorji, administrativnimi slu`bami, naro~anje in pla~evanje hrane in pla~evanje
najemnine ter vse ostalo kar se ti~e
{tudija je bil dostopen v angle{~ini in je
deloval izjemno dobro. Na ^e{kem je
znanje angle{~ine v povpre~ju dosti
slab{e kot pri nas, vendar se je z malo
truda uspelo vse dogovoriti in opraviti
vse obveznosti. Prilo`nosti za u~enje in
aktivno uporabo ~e{~ine `al ni bilo
veliko.

10
[tudijska izmenjava v ~asu COVID-19

Generacije metalurgov

AN@E: Osebno te`av nisem imel, hitro
sem se lahko vklopil v novo `ivljenje.
Tako sporazumevanje s kolegi kot predavanja, so potekali v angle{kem jeziku.
Obiskovala sva predmet ~e{kega jezika, s tem osvojila nekaj osnov, ki pa jih
nisva imela prilo`nosti dodobra preizkusiti.

nekoliko ve~, vendar je situacija sprejemljiva. Najbolj sem pogre{al osebni
stik s profesorji in vrstniki. Glavno slabost izmenjave v ~asu korona krize
vidim v tem, da so predavanja potekala
preko spleta, vaj nismo imeli ter
omejene mo`nosti za obisk turisti~nih
zanimivosti.

9. Se u~ni program na V[B-TU v Ostravi
zelo razlikuje od na{ega v Ljubljani?
Vama je kak{en predmet {e posebej
paral `ivce?

12. Kaj bi svetovala mlaj{im kolegom,
ki se odpravljajo na {tudijsko izmenjavo ns ^e{ko ali na splo{no {tudentom, ki se odpravljajo na izmenjavo
v tujino? Bi sploh priporo~ala izbrano
fakulteto tudi drugim in zakaj bi oz.
nebi priporo~ala?

VID: U~ni program se ne razlikuje
veliko. Na izbiro je ve~ izbirnih predmetov s podro~ja jeklarstva in zanimivo
nanomaterialov. Zaradi dela preko
interneta so mi vsi predmeti precej
parali `ivce, {e posebej pa Materiali v
elektrotehniki, kjer si je bilo treba za
izpit zapomniti velike koli~ine suhoparnih podatkov, profesor pa je tekom
predavanj samo bral zelo obse`no
skripto preko videoklica.
AN@E: Niti ne, u~ni na~rt je zelo podoben na{emu v Ljubljani. Predmeti so si
podobni razlikuje se le te`avnost. Lahko
re~em, da je znanje, ki sem ga pridobil v
Ljubljani na zelo visokem nivoju. Opazil
pa sem dvoje: v Ostravi dajejo ve~ji
poudarek na ekologijo, s ~imer sledijo
trendu sodobnih univerz in da so mo~ni
na podro~ju nanomaterialov.
10. Glede na to, da sta v Ljubljani
uspe{no opravila dodiplomski {tudij
oz. ga zaklju~ujeta, poleg tega pa pre`ivela {e semester v Ostravi, bi lahko
povedala nekaj prednosti {tudija na
na{i NTF in na fakulteti, ki sta jo
obiskovala tekom izmenjave? Kaj sta v
tujini pogre{ala kar imamo na na{i
fakulteti in kak{ne novosti bi glede na
videno v Ostravi uvedla pri nas?
VID: Pogre{al sem predvsem osebni
stik s profesorji in so{olci. Glede na
videno v Ostravi bi izbolj{al predvsem
informacijski sistem in interno literaturo. Ta je po mojem mnenju izjemno
pomembna za u~enje, {e posebej v

trenutnih ~asih, ko {tudentje bistveno
manj odnesemo od predavanj.
AN@E: Glavno prednost na na{i fakulteti
vidim v tem, da imamo zaradi nizkega
vpisa {tudenti bolj prijateljsko usmerjen
odnos s profesorji, ki pa je {e vedno na
profesionalnem nivoju. Glavna atrakcija
in velika prednost Univerze v Ostravi je
bil informacijski sistem. Komuniciranje,
pla~evanje {tudentskega doma, malic,
itd., vse je potekalo preko enotnega
sistema, ki je funkcioniral vrhunsko.
Verjamem pa, da je tak sistem la`je
vpeljati v {tudentskih naseljih, kjer je
`ivljenje koncentrirano na del mesta in
ne na celotno prestolnico.
11. V kak{ni meri so bila vajina pri~akovanja izpolnjena oz. v kolik{ni meri
vama je korona »pokvarila« na~rte?
VID: Epidemija covida mi je v veliki meri
pokvarila na~rte tako iz vidika {tudija
kot ob{tudijskih dejavnosti. Upal sem,
da bom spoznal zanimive ljudi, od katerih bom izvedel kaj novega, sploh ker
me metalurgija in {e posebej jeklarstvo
zelo zanima. Na `alost je bila ve~ina
profesorjev fokusiranih izklju~no na
snov s prosojnic, videoklic pa vsaj
mene mo~no odvrne od postavljanja
vpra{anj. Prav tako so bile vaje izvedene v obliki seminarskih nalog. @elel
sem si tudi videti kak{no od bli`njih
integriranih jeklarn, vendar `al to ni bilo
mogo~e.
AN@E: V ve~ini je bila izmenjava za moje
pojme smiselna in uspe{na. Glede
osvojenega znanja sem pri~akoval

VID: ^eprav sva iz zelo slabe situacije
izvlekla najbolj{e, kar se je dalo, ostalim
{tudentom ne bi priporo~al odhoda na
izmenjavo dokler epidemija covida ne
mine.
AN@E: Izmenjava je odli~na prilo`nost
in lepa izku{nja. Menim, da se mora
zanjo odlo~iti vsak {tudent, ki izkazuje
najmanj{i kan~ek zanimanja za {tudij v
tujini. Ostrava je bila lepa izku{nja in jo
toplo priporo~am vsakemu, ki ga zanima tehni~na stroka. Univerza je na visokem nivoju, profesorji so prijazni in
`eljni {irjenja znanja, regija pa svojevrstna.
13. Kak{ni so vajini na~rti za prihodnost? Sedaj ko malce bolj poznata tudi
razmere izven dr`ave, vaju mogo~e
mika zaposlitev v tujini ali polagata
upe na domovino?
VID: Svoje upe polagam v to, da bom
lahko ~im dlje delal, raziskoval in se u~il
v domovini oz. v jeklarni podjetja [tore
steel, ki me {tipendira.
AN@E: Po zaklju~enem magistrskem
{tudiju se `elim zaposliti na In{titutu za
kovinske materiale in tehnologije kot
mladi raziskovalec in s tem pridobiti {e
dodatna znanja in izku{nje. V prihodnosti pa se vidim kot raziskovalec,
tesno povezan z industrijo.
Intervju pripravila:
Jerneja [u{el

11
Po prihodu iz Afrike

V prostem ~asu

Potovanje in
seminarska naloga
na temo kovinarske
industrije v Gambiji
“Kam gre{? V Afriko? Sama? V to rev{~ino? Kaj bo{ pa jedla? A imajo vodo?
Pa saj ti ni treba.” To je samo nekaj
odzivov mojih bli`njih, prijateljev in
znancev, ko sem jim povedala, da se za
mesec dni odpravljam na humanitarno
odpravo v Afriko.
Pa sem {la. Sama. V zahodno Afriko, v
eno izmed najmanj razvitih dr`av –
Gambijo.
@e odkar pomnim je bila moja velika
`elja potovanje v Afriko. Safariji, opazovanje belih morskih volkov v Ju`noafri{ki republiki, son~ni zahodi razprostirajo~i se nad `ivahnim Ngorongoro,
mogo~ni Kilimanjaro, ki se dviga nad
ravnicami, ki kipijo od `ivljenja. ^rna
celina, kot jo mnogi avtorji ve~krat
poimenujejo, me je vedno privla~ila, od
nje pa so me oddaljevale cene potovanj
in dostopnost krajev v katere sem
`elela. Zato sem potovanje v daljne
kraje prestavila na neko~. No, ta neko~
je pri{el lanskega oktobra. Pa ~eprav
niso bile ravno planjave Serengetija ali
d`ungle Konga, sem dobila svoj ko{~ek
prave Afrike.
Moja odlo~itev, da postanem prostovoljka, ni bila nek spontan moment kot
so mnogi mislili. Kar dolgo sem premi{ljevala o tem in, ko sem se odlo~ila,
da zares grem, sem dosti ~asa posvetila
na~rtovanju potovanja. Najprej sem se
morala odlo~iti na katerem podro~ju
bom delala. V zdravstvu ne, saj tam
nisem imela izku{enj. Varstvo okolja?
Pomo~ pri gradnji izobra`evalnega
centra? Izbrala sem podro~je izobra`evanja. Nekaj izku{enj z delom z otroki
sem tekom {tudija `e pridobila, pa se mi
je to zdelo {e najbolj primerno.

Takoj ko sem se odlo~ila, da zares
odhajam, sem pri~ela s pripravami.
Prva stvar, ki sem jo morala opraviti je
bila prepri~ati doma~e, da bo vse v
redu. Na potovanje sem se namre~
odpravila sama in to v ~asu, ko nam
Covid ni ni~ kaj prizana{al. Druga stvar
pa je bila zbiranje donacij, tako materialnih kot denarnih. Odlo~ila sem se za
stojnico na fakulteti, na kateri sem prodajala razne doma~e prigrizke in
pi{kote, okra{ene z gambijskimi motivi.
Zainteresiranost so{olcev, profesorjev
in drugih delavcev na fakulteti me je kar
presenetila in v zelo kratkem ~asu mi je
uspelo zbrati kar precej donacij.
Po dolgi poti sem 31. oktobra le pri{la v
Gambijo. Na letali{~u so me pri~akali
~lani organizacije Kids Are The World v
zna~ilnih zelenih maj~kah in odpravili
smo se proti Senegambiji, kjer sem
`ivela mesec dni. @e med potjo sem
spoznavala druga~nost sveta v katerega sem vstopila. Ko sem prispela, me
je utrujenost minila v trenutku. Hitro
sem razpakirala prtljago, ki je k sre~i z
mano pri{la v enem kosu, nato pa je
moja nova cimra prevzela vlogo vodi~ke in me popeljala raziskovat okolico. Prvih nekaj dni sem spoznavala
bli`njo okolico. Kam dlje nisem mogla,
saj je v dr`avi zmanjkalo bencina. To
sem izkoristila za obiske pla`e, kopanje
v Atlantiku in dru`enje na lokalnem
Craft marketu. Konec prvega tedna, ko
je pri{la po{iljka bencina sem se kon~no lahko odpravila v {olo oz. vrtec. @e
sama pot do tja je bila ena velika
pustolov{~ina. Da dobi{ prevoz kamor-

koli, se mora{ postaviti ob cesto in
enostavno {topati. Zanimivo je, da v
Sloveniji, ki spada med 10 najvarnej{ih
dr`av v Evropi oz. celo na svetu [1] nikoli
ne bi {topala za prevoz, v Gambiji pa je
to njihov na~in `ivljenja. Tudi {ola v
kateri sem pou~evala angle{~ino ni
primerljiva s tistimi, ki jih imamo v
Evropi. [olo obdaja visok ope~nat zid, ki
varuje majhno poslopje v katerem je
ravno dovolj prostora za tri razrede in
strani{~e. Samo stavbo sestavljajo
ope~nate stene z luknjami, da lahko
skoznje pride svetloba in zapiha veter,
ki ohladi na 36 °C ogreto ozra~je. Takoj,
ko sem vstopila, so se otroci vsuli k
meni. Vsi so me objemali, pozdravljali,
se me `eleli dotakniti. V Gambiji nima{
osebnega prostora. Vsi te `elijo spoznati, imeti tvoj kontakt ali se te dotakniti, ker je tvoja ko`a tako svetla. V {oli
kjer sem pou~evala so trije razredi
pred{olskih otrok. Prvi dan se skakljala
od razreda do razreda in spoznavala
celotno sceno, nato pa sem se nekako
zasidrala pri najmlaj{ih, kjer sem ostala
do konca meseca. Ve~ino ~asa sem
delala kot pomo~nica, torej pomagala
sem otrokom, ki so te`je sledili pouku,
jih animirala, pripravljala zvezke (vse
vaje je potrebno za vseh 30 otrok v razredu napisati ro~no, saj nimajo tiskalnikov ali delovnih zvezkov), kasneje pa
sem tudi sama vodila kak{no uro in jim
pripravila nekaj dejavnosti, predvsem
delavnic. Poleg vsakdanjega pouka, ki
temelji predvsem na ponavljanju ~rk,
{tevilk in osnovnih besed, smo imeli {e
druge aktivnosti. Pripravili smo {portni
dan, na katerem do otroci zelo u`ivali,
konec tedna pa smo od{li na bli`njo
pla`o iskat {koljke. Najbolj mi je bilo
v{e~, ko smo nau~eno znanje uporabili
v praksi in sicer, nekaj dni smo se u~ili o
zelenjavi, nato pa smo naslednji dan
skuhali eno izmed njihovih tradicionalnih jedi – Mbahal. Tako so se otroci
nau~ili prepoznati razli~no zelenjavo v
svojem in tujem jeziku, se nau~ili kuhati
in nato vse pojedli, kar je bonus, saj

12
Dopoldne u~ila v {oli, popoldne delala v delavnici

V prostem ~asu

imajo mnogi doma `al le en obrok na
dan.
Nau~ila sem se, da je potrebno imeti
veliko potrpljenja, saj je otrok v razredu
ogromno in so veliko bolj `ivahni kot pri
nas. Poleg tega gre res za mal~ke, stare
od 4 do 6 let, za katere je logi~no, da
njihov fokus ni na u~enju ampak na
igranju in u`ivanju v sicer zelo skromnem, v~asih te`kem ampak lepem `ivljenju. V Gambiji obstaja ve~ etni~nih
skupin (Mandinka, Fula, Wolof, Jola,
Serahule, Serer, Manjago, Bambara,
Creole in nekatere manj{e), ki uporabljajo svoje jezike. Ker pa je zaradi
kolonializma uradni jezik v dr`avi angle{~ina, je pomembno, da se otroci, ki
sicer doma govorijo jezik etni~ne skupine kateri pripadajo, nau~ijo tudi angle{kega jezika, saj pouk v osnovnih
{olah, srednjih {olah, univerzah in
drugih uradnih ustanovah poteka v angle{~ini.
Ker tako kot pri nas pouk poteka le od
ponedeljka do petka smo vikende
izkoristili za pole`avanje na pla`i in
izlete. Ogledali smo si rezervat poln
opic, bo`ali krokodile, se vozili s kajaki
med mangrovami in opazovali pisane
ptice ter barantali na lokalni tr`nici.
Odpravili smo se tudi na izlet v prestolnico Banjul, na t .i. Happy Island, ki
je znan po pridelovanju konoplje in ga
varujejo zli duhovi ter na oto~ek Kunta
Kinteh, kjer smo se sprehodili po
ru{evinah trdnjave, ki slu`ila kot zbirna
to~ka za su`nje, ki so bili nato poslani v
Evropo in Ameriko. Najbolj mi je bilo
v{e~, ko sem bila povabljena na t. i.
Naming ceremony, ko je na{a kuharica
pri rosnih 48-ih letih postala babica. To
je poseben obred, ki poteka teden dni
po rojstvu otroka in na katerem mu
izberejo ime. Je zelo zanimiva tradicija
in bila sem zelo po~a{~ena, da sem bila
povabljena. Kuharica Hannah pa nas je
povabila tudi k ma{i v cerkev, kjer je bilo
kot iz kak{nega ameri{kega filma. Po
nekaj pridigah, katerim so sledili klasi~ni filmski vzkliki “Amen”, je sledilo

veselo petje in plesanje (v Gambiji so
tako pripadniki kr{~anske kot muslimanske vere in {e pripadniki katerih
drugih religij, ki pa so v manj{ini).
Tako sem po~asi spoznavala kaj vse
lahko ta majhna dr`avica ponudi, hkrati
pa kaj vse so njeni prebivalci skozi ~as
pretrpeli.
Ker je pouk po navadi trajal le {tiri ure,
sem imela veliko ~asa za raziskovanje
okolice. Moja mentorica je pri~ela razmi{ljati, da bi mogo~e lahko na{la {e
kak{no delo iz svojega podro~ja {tudija
in, da bi lahko zaprosila tudi za {tipendijo, ki jo na{a dr`ava ponuja za
{tudijske obiske v tujini. Ker sem veliko
opazovala okolico sem kmalu ugotovila,
da se skoraj v vsaki ulici nahaja
delavnica v kateri izdelujejo izdelke iz
`eleza in aluminija. Ko sem se ozrla po
ulici sem opazila ogromno kovanih
izdelkov, kot so okvirji oken, vrat,
varnostne re{etke na oknih, velika lepo
okra{ena vrata, ki vodijo na dvori{~a.
Malce sem se pozanimala, nato pa smo
se dogovorili, da bi lahko v eni izmed
delavnic naredila intervju z lastnikom in
spoznala kaj izdelujejo, kako izdelujejo
in poizvedela kaj ve~ o kovinarski
industriji v Gambiji. Prav to se tudi storila in do konca svojega bivanja v
Gambiji dopoldne u~ila v {oli, popoldne
pa opazovala delo v eni izmed delavnic.
Nekajkrat sem se preizkusila v izdelavi

razli~nih izdelkov, vendar sem s prakti~nim delom zaradi pomanjkanja varovalne opreme in nasploh znanja o
varstvu pri delu zelo hitro zaklju~ila
(za{~ita o~i pri varjenju predstavljajo
son~na o~ala, delo poteka brez rokavic
ali le z eno, velikokrat se dela kar v
natika~ih). Ker je kovinarska industrija
oz. kakr{nakoli industrija v Gambiji zelo
slabo razvita, sem se morala kar potruditi, da sem pridobila kak{en uporaben podatek. Ko sem dobila odgovore
na vpra{anja, ki sem jih `elela, sem se
odlo~ila, da bi jih lahko smiselno uporabila za izdelavo kak{ne seminarske
ali raziskovalne naloge. Tako sem
kontaktirala prof. dr. Bo{tjana Markolija, ki je odobril, da lahko izdelam seminarsko nalogo pri predmetu Na~rtovanje materialov na temo kovinarske
industrije v Gambiji. Ker materiale zelo
slabo poznajo sem se odlo~ila, da razi{~em, s katerimi materiali najve~krat
razpolagajo. Tako sem nekaj vzorcev
materiala, ki ga najpogosteje uporabljajo vzela s sabo v Slovenijo, ga analizirala in poizku{ala identificirati s
kak{nim materialom imam opravka.
Vedela sem le, da naj bi {lo za jeklo.
Moram priznati, da je bilo raziskovanje
kar zanimivo in veliko sem se iz tega
nau~ila.
Za celotno izku{njo sem zelo hvale`na.
Spoznala sem novo kulturo, pridobila
nova poznanstva in izku{nje ter videla
kako je, ko nima{ ni~esar pa si vseeno
sre~en. Kljub temu, da sem se vedno
zavedala, da sem proti mnogim zelo
priviligirana, sem {ele po prihodu iz
Gambije zares ugotovila kako hvale`na
sem za vse kar imam in da prav ni~ ni
samoumevno.
Jerneja [u{el
Literatura in viri:
[1] Institute for Economics & Peace. Global
Peace Index 2022: Measuring Peace in a Complex World, Sydney, junij 2022 [online]. [Citirano
20. 11. 2022] Dostopno na svetovnem spletu:
http://visionofhumanity.org/resources
(accessed Date Month Year).

13
Informativni dnevi 2022

Dogodki

Informativni dnevi
2022 na Oddelku za
materiale in
metalurgijo
Kot vsak februar so tudi letos na
Univerzi v Ljubljani potekali informativni
dnevi. Zaradi preventive so se fakultete
odlo~ile, da bodo ti raje kot v `ivo
potekali virtualno. Dolo~eni so bili trije
termini, in sicer petek 11. februar 2022
ob 10:00 in ob 15:00 ter sobota 12.
februar 2022 ob 10:00. Na Oddelku za
materiale in metalurgijo je bila organizacija informativnega dneva zaupana
predstojniku prof. dr. Jo`efu Medvedu,
karierni svetovalki Tini Premel~ in
mlademu raziskovalcu Matiji Zorcu. S
pripravami se je pri~elo `e nekaj tednov
vnaprej, in sicer je bil zastavljen plan
poteka informativnega dneva, ustvarjen
»meeting« na Zoom-u, preko katerega
je informativni dan potekal, in srednjim
{olam ter gimnazijam razposlana povezava do omenjenega »meetinga«. Ogla{evanje je potekalo tudi preko spletne
strani in Facebook profila oddelka. Na
oddelku smo medtem posneli kratek
prikaz dela na vajah, ki ga lahko pri~akujejo bodo~i {tudenti.

Nadobudni dijaki in dijakinje so se v najve~jem {tevilu udele`ili prvega termina.
Kljub temu, da je informativni dan potekal virtualno, je bila udele`ba povsem
primerljiva udele`bi v letih pred zaostrenimi epidemiolo{kimi razmerami.
Predstavitev se je pri~ela z nagovorom
predstojnika prof. dr. Jo`efa Medveda,
ki je predstavil zgodovino metalurgije
na Slovenskem, industrijo materialov in
metalurgije v Sloveniji danes in {tudijske programe, ki se izvajajo na na{em
oddelku. Sledila je predstavitev podjetja LTH Castings, ki se je prijazno
ponudilo, da bi sodelovalo ter se predstavilo na informativnem dnevu. Nato
smo dijakom in dijakinjam predvajali
posnetek prakti~nega dela na vajah, s
katerim smo prikazali ulivanje ulitka iz
aluminijeve zlitine in preiskave z elektronskim mikroskopom ter EDS detektorjem. Sledila je predstavitev podjetja
Metal Ravne, kjer so prav tako z
veseljem pripravili kraj{i prispevek o
njihovem podjetju in se s tem `e vnaprej
predstavili bodo~im {tudentom. Na
koncu sta nekaj besed o {tudiju s svoje
prespektive povedala tudi {tudenta
magistrskega {tudija Ana Ur{i~ in Bla`
@erjav Jereb. Dijake in dijakinje je
zanimalo precej razli~nih stvari, zato so
postavili kar dosti vpra{anj. Najve~ se
jih je dotikalo teme urnikov, te`avnosti
{tudija in mo`nosti dela med {tudijem.

Informativni dnevi so v celoti uspeli in
bili izpeljani brez kakr{nihkoli te`av.
Zaposleni `e komaj ~akamo, da vidimo
kak{en bo leto{nji vpis in da lahko
bodo~e kolege sprejmemo v metalur{ki
stan v ~im ve~jem {tevilu.
Sre~no!
Matija Zorc
Zahvala: organizatorji bi se radi zahvalili doc. dr.
Bla`u Karpetu, ki je pomagal pri obdelavi
videoposnetkov, re{eval tehni~ne te`ave in `e
tedne vnaprej pomagal s testiranjem povezave,
doc. dr. Mitji Petri~u, dr. Sebastjanu Kastelicu in
Ajdi Tr{ar, ki so pomagali pri pripravi predstavitve vaj na na{em oddelku, kolegom iz LTH in
Metal Ravne, ki so za informativni dan pripravili
prispevke ter {tudentoma Ani Ur{i~ in Bla`u
@erjavu Jerebu za sodelovanje in svoj del predstvitve na informativnem dnevu.

20. posvet o
procesni metalurgiji
jekla
Jubilejni 20. posvet o procesni metalurgiji jekla je potekal 8. septembra 2022
v organizaciji in prostorih Naravoslovnotehni{ke fakultete, Oddelka za materiale in metalurgijo in v soorganizaciji
In{tituta za kovinske materiale in
tehnologije ter podjetja ProLabor.
Sponzor posveta je bil SIJ d.d. Udele`ilo
se ga je 30 udele`encev iz industrije in
znanstveno-raziskovalnih ustanov. V
uvodnem delu je udele`ence nagovoril
prof. dr. Jakob Lamut, ki je pobudnik in
dolgoletni vodja teh seminarjev. Kratko
je povzel zgodovino seminarjev in poudaril pomen za metalur{ko industrijo in
industrijo pomo`nih materialov. Osnovne prioritete jeklarske industrije so ves
~as enake: ~isto jeklo, kro`no gospodarstvo in inteligentna proizvodnja
– danes digitalizacija. Udele`ence sta
nagovorila tudi dr. Danijel Mitrovi},
vodja projektne pisarne za R&R, SIJ in
prof. dr. Matja` Godec, direktor In{tituta za kovinske materiale in tehnologije. Zatem smo prisluhnili {estim

14
Tradicionalno livarsko posvetovanje v Portoro`u

Dogodki

Mednarodno livarsko posvetovanje –
62. IFC Portoro` 2022

Zasl. prof. dr. Jakob Lamut

strokovnim predavanjem s podro~ja na~rtovanja in sinteze novih jekel, izbolj{anja tehnologij ter kontrole procesov.
Ob koncu posveta je sledila {e okrogla
miza z naslovom “Raziskovalne perspektive jeklarske industrije”. Udele`enci posveta so izpostavili potrebo
po nenehnem raziskovalno – razvojnem
delu na podro~jih razvoja novih in
izbolj{evanja obstoje~ih jekel. Za slovensko jeklarsko industrijo je pomembno tudi razvijanje super zlitin. Izpostavljena je bila tudi nujnost digitalizacije
proizvodnih procesov. V industriji pomo`nih materialov poteka intenziven
razvoj zelenih materialov. V okviri
povezovanja jeklarske industrije in
in{titucij znanja je na~rtovan pilotni
center, kjer pa zaradi po~asnosti
dr`avnih institucij nikakor ne pridemo
do realizacije. Poudariti velja tudi dejstvo, da je jeklarsko podro~je {e vedno
ve~krat neupravi~eno izklju~eno iz
razpisov za projekte. Prav tako je bilo
izpostavljeno dejstvo, da se zanimanje z
{tudij metalur{kih poklicev zmanj{uje.
Udele`enci posveta pozdravljajo delovanje Strate{kega sveta za metalurgijo
in predlagajo intenziviranje delovanja
na podro~ju urejanja poslovanja in
promocije stroke. Sklep posveta je tudi
nujnost ohranjanja vsakoletnih sre~anj
jeklarjev.
Jo`ef Medved

Kot vsako leto se v drugem tednu
septembra odvije mednarodno livarsko
posvetovanje v Portoro`u. To leto je bilo
`e 62. zaporedno. Posvetovanje je bilo
organizirano s strani Dru{tva livarjev
Slovenije v soorganizaciji z Naravoslovnotehni{ko fakulteto Univerze v Ljubljani in Fakulteto za strojni{tvo Univerze
v Mariboru. Po dveh letih omejitev in
te`av pri organizaciji zaradi pandemije
korona virusa, je bilo leto{nje posvetovanje rekordno po {tevilu obiskovalcev, saj je bilo prisotnih kar 290
udele`encev, od tega pribli`no polovica
tujcev iz 22 dr`av. Na konferenci so bili
prisotni predstavniki znanstveno-raziskovalnih in{titucij in gospodarstva.
Zvrstilo se je 40 predavanj, od tega 11
plenarnih. Predavanja so bila organizirana v tri sekcije: Lito `elezo in
livarska tehnologija, Ne`elezne zlitine

Metalur{ki dan v
Narodnem muzeju
Slovenije
Prvi oktobrski dan v letu 2022 smo v
Narodnem muzeju Slovenije posvetili
metalur{ki dedi{~ini in umetnosti
obdelovanja kovin. Dve leti po uspe{no
izvedenem metalur{kem dnevu, prirejenem ob odmevni razstavi Ko zapoje
kovina, smo sklenili dogodek ponoviti v
podobni obliki in zasedbi. K temu so nas
spodbudili na videz raznovrstni, a medsebojno zdru`ljivi cilji – javnost opozoriti na bogastvo muzejskih zbirk, predstaviti nova spoznanja ob preu~evanju
predmetov kulturne dedi{~ine, hkrati pa
vzbuditi zanimanje za {tudij metalurgije

in Sekundarna oprema in tehnologije za
livarstvo. Tematike predavanj so zajele
{irok spekter, kot so nove tehnologije,
novi materiali, digitalizacija procesov in
industrije ter izzivi na podro~ju kot posledica globalnih dogajanj, kot so
nara{~ajo~e cene energentov in surovin. Kot vedno je konferenco spremljala
tudi livarska razstava z 48 predstavniki
podjetij in organizacij od tega 21 iz
tujine. Ti so prihajali predvsem iz industrije, ki so dobavitelji razli~nih livarskih
pomo`nih sredstev in surovin ter opreme, nekaj pa tudi iz tehnolo{kih podjetij,
ki dobavljajo znanja in tehni~no podporo. Predvsem pa pri tem tradicionalnem posvetovanju ne smemo pozabiti
omeniti glavnega namena – dru`enje
slovenske in tuje livarske stroke, kar je
osnova za skupni napredek slovenskega in svetovnega livarstva. Upamo,
da se bo tradicija livarskega posvetovanja v Portoro`u nadaljevala {e dolgo,
saj je osrednji livarski dogodek v
Sloveniji in tem delu Evrope.
Mitja Petri~
oziroma poklicno pot v kovinarskih
panogah.
Da nam je zamisel uspelo udejanjiti v
na~rtovanih okvirih, gre zasluga predvsem prof. dr. Petru Fajfarju z Oddelka
za materiale in metalurgijo NTF UL, ki je
znova prevzel odlo~ilno organizatorsko
breme. Nemalo skrbi nam je povzro~ilo
nestanovitno jesensko vreme, a se nas
je po dolgotrajnem de`evju vendarle

15
Supervolilno leto

Dogodki

Volitve v {tudentsko
organizacijo NTF

(Foto: Veronika [peh)

usmililo s son~nim sobotnim jutrom.
Tako smo lahko dogodek ob 10h slovesno odprli z nagovorom dekanje
Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Ur{ke Stankovi} Elesini in godbo Papirni{kega
pihalnega orkestra Vev~e.
Do ve~era se je na muzejski zelenici
odvil bogat program dejavnosti. Za
prikaze umetnostnega in orodnega
kovanja so poskrbeli Lustthal Workshop, Kova{tvo Kru{ka in Umetnostno
kova{tvo Mir, medtem ko je zlatarske in
srebrokova{ke spretnosti demonstriral
Christoph Steidl. Umetnostno varjenje
sta z ustvarjanjem skulptur in dekorativnih podob predstavila Miro Dov~ in
Jo`e Lisac. Tematiko umetnostnega
ulivanja je radovednim obiskovalcem
pribli`ala ekipa Oddelka za materiale in
metalurgijo pod vodstvom Mitje Petri~a. Prakti~ne prikaze na prostem smo
dopolnili {e s pestrim dogajanjem v
notranjosti muzejske stavbe – strokovnima predavanjema in vodenima ogledoma po stalni arheolo{ki razstavi,
predstavitvijo izbranih depojskih predmetov ter pedago{ko delavnico za najmlaj{e.
Toma` Lazar

12. 10. 2022 so potekale volitve v upravni
odbor [tudentske organizacije Naravoslovnotehni{ke fakultete ([oNTF) in v
{tudentski zbor [OU v LJ za mandatno
obdobje 2022-2024. Na volitvah so
{tudentje izbirali med 3 listami oz. med
posameznimi {tudenti. Delovanje
[oNTF obsega tako organizacijo ob{tudijske dejavnosti na fakulteti kot
zavzemanje za splo{no dobrobit vseh
{tudentov.
Volilna udele`ba je bila dobrih 31 %, kar
je precej{en dvig napram preteklim
letom in vliva upanje po dvigu informiranosti in anga`iranosti {tudentov.
Najve~ glasov je prejela nova lista z
imenom Zdru`eni NTF, ki jo tvori 6
{tudentov iz OMM. Kljub temu, da prihajajo iz istega oddelka, pa zagotavljajo, da se bodo zavzemali za vse
{tudente NTF z namenom zdru`evanja
{tudentov razli~nih oddelkov.
V prihodnjih dveh letih je na{ cilj, da
dvignemo raven ob{tudijskega `ivljenja
na fakulteti, pomagamo organizatorjem
tradicionalnih {tudentskih dogodkov na
NTF, oblikujemo in podpiramo {portne
ekipe NTF in organiziramo razne te~aje,

ki bodo doprinesli k znanju na{ih {tudentov. Trudili se bomo tudi za dvig
informiranosti {tudentov. Vedno pa smo
odprti za nove predloge in sodelovanje.
Bla` @erjav Jereb

Poro~ilo [S NTF
[tudentski svet je v leto{njem letu
pri~el s Pozdravom brucem na prvi dan
{tudijskega leta 2022/23. Stojnica [S
NTF pred stavbo Univerze je bila
obiskana bolje od pri~akovanj, kar
nakazuje, da [S dela dobro.

Dne 3. 11. 2022 so bile izvedene volitve v
[S za novo mandatno obdobje. Med
kandidati spet prevladujejo {tudentje
Montanistike. Na volilni komisijo je
prispelo 8 prijav in vseh 8 {tudentov je
bilo izvoljenih. Po konstitutivni seji, 15.
11. 2022, se bodo izvedle dodatne
volitve, saj i{~ejo {e 4 kandidate, da bi
[S lahko deloval nemoteno.
V tem letu se bodo posve~ali problematiki promocije fakultete in tutorskega
sistema.
Urh To{

16
SRIP MATPRO

Dogodki

Posvet SRIP-a
MATPRO 2022:
Materiali bodo
klju~ni za zeleni
prehod
Pod naslovom POT DO ZELENEGA
PROIZVODA – TRAJNOST IZVEN
OKVIRJEV je v Portoro`u 13. oktobra
potekal tradicionalni letni posvet
Strate{kega
razvojno-inovacijskega
partnerstva Materiali kot kon~ni
produkti (SRIP MATPRO). Osrednja
tema sre~anja okoli 100 predstavnikov
gospodarstva,
znanstveno-raziskovalne sfere in
dr`ave je bila tokrat pot, ki od zelenih
materialov preko zelenega oblikovanja
in zelenega procesa vodi do zelenega
proizvoda. Kot je dejal predsednik
Sveta SRIP-a MATPRO Marko Drobni~,
pomeni vsaka uspe{na zelena zgodba
vsakega podjetja z dvigom produktivnosti, dodane vrednosti in konkuren~nosti slovenskega gospodarstva
dobrobit za vse.

Osrednja pozornost strokovnega dela
posveta je bila namenjena za~etku
zelene poti – prihodnosti na podro~ju
raziskav zelenih, oglji~no-nevtralnih
materialov, ki predstavljajo podlago za
oblikovanje zelenega proizvoda.
Trajnostna prihodnost Evrope je odvisna od trajnostnih, naprednih materialov, je poudaril prof. dr. Jo`ef
Medved z Oddelka za materiale in
metalurgijo Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani (OMM NTF
UL). Izpostavil je pomen tako sledljivosti
materialov, kar omogo~a bolj{o recikla`o, kot tudi zagotavljanja strate{ke
avtonomije. Slovenija se mora izogibati
odvisnosti od uvoza materialov in spodbujati razvoj materialov, ki nas bodo
vodili v zeleno. Za evropski zeleni prehod predstavlja zaradi svojih lastnosti
strate{ki material aluminij, ki je nujen za
~iste tehnologije in tudi povsem reciklabilen. Dodal je {e, da zelenih materialov ne moremo proizvajati brez
zelenih tehnologij, ki se {ele uveljavljajo.
Po besedah dr. Bojana Podgornika z
In{tituta za kovinske materiale in
tehnologije (IMT) danes proizvodnja
elektrike in transport najve~ vplivata na
okolje. Ko govorimo o zeleni mobilnosti

in novih tehnologijah, pa se moramo
vpra{ati, kolik{en je oglji~ni odtis materialov, ki jih proizvajamo. @e pri na~rtovanju izdelka je potrebno razmi{ljati, iz
katerega materiala bo narejen in koliko
energije bomo potrebovali za izdelavo.
V Sloveniji na primer proizvajamo jeklo
iz 100 % odpadnega `eleza, kar pomeni
75 % ni`ji izpusti CO2 in 70-80 % manj
energije in kraj{i ~as izdelave v
primerjavi z izdelavo kovin iz primarnih
surovin.
Dr. Andrej Kr`an s Kemijskega in{tituta
je opozoril na paradoks, da `elimo za
zmanj{anje oglji~nega odtisa porabljati
manj materialov, hkrati pa se tako
proizvodnja kot poraba tudi polimernih
materialov neprestano pove~ujeta.
Omenil je tudi dva velika izziva umetnih
materialov na osnovi ogljika: v osnovi
so to netrajnostni, torej neobnovljivi
materiali, hkrati pa producirajo veliko
odpadkov, ki jih {e ne znamo dobro
uporabiti; danes recikliramo okoli 9 %
od vse proizvodnje plastike, medtem ko
je sam proces proizvodnje u~inkovit.
Vendar pa imamo po njegovih besedah
na vsakem koraku na poti do zelenega
proizvoda prilo`nost, da nekaj izbolj{amo. Zeleni in digitalni prehod nista le
klju~na strate{ka cilja EU, to so tudi
zahteve trga in potro{nikov; potrebujemo materiale, ki nam bodo omogo~ili
vi{jo trajnost in SRIP MATPRO pri tem
pomaga, je zaklju~il dr. Kr`an.
Ker zeleni prehod temelji prav na proizvodnji
materialov,
potrebujemo
ustrezne pogoje, da bo proizvodnja
materialov v Evropi in tudi pri nas ostala
in obstala, je `e uvodoma izpostavil
Marko Drobni~. Temelj za ~rpanje
evropskih sredstev je strategija pametne specializacije in za ta namen bo na
voljo ve~ kot 700 milijonov evrov, je
pojasnil dr`avni sekretar v Slu`bi vlade
za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
Marko Koprivc. Marija ^ebular Zajec iz
Direktorata za internacionalizacijo,
podjetni{tvo in tehnologijo pri gospodarskem ministrstvu je pojasnila, da

17
SRIP MATPRO

Dogodki

bodo ta sredstva namenjena za razvoj,
investicije, digitalizacijo, kro`no gospodarstvo ipd. Na nujnost zelenega
prehoda je opozorila tudi Tatjana Orhini
Valjavec iz Direktorata za okolje pri
Ministrstvu za okolje in prostor, ki je
spomnila, da bosta pridobivanje in pridelava virov do leta 2050 predstavljala
50 % emisij toplogrednih plinov, 90 %
izgube biotske raznovrstnosti, pomanjkanje vode in nazadnje se bodo odpadki
iz te proizvodnje pove~ali za 70 %.
Da brez ustreznih kadrov ne bo mogo~e
dose~i zelenih ciljev, je v predstavitvi
reforme visokega {olstva za zeleni in
odporen prehod v dru`bo 5.0 poudarila

Du{a Marjeti~, vodja sektorja za visoko
{olstvo Ministrstva za izobra`evanje,
znanost in {port. Zakaj pa je za doseganje ciljev zelenega dogovora izredno
pomemben trajnostni razvoj ~love{kih
virov, pa sta pojasnila Perry Timms in
Kirsten Buckiz dru`be People&Transformational HR Ltd.
Prof. Barbara Prin~i~ z Akademije za
likovno umetnost in oblikovanje
Univerza v Ljubljani je opozorila, da je
potrebno razmi{ljati o surovinah in
materialu za izdelavo izdelka, o energetski porabi, pomembno vlogo igra
embala`a, upo{tevati je treba potrebe
uporabnika in razmi{ljati, kaj bo z

izdelkom, ko se njegova `ivljenjska
doba izte~e. Zato so po besedah Antonij
Bo`i~ Cerar z Gospodarske zbornice
Slovenije danes vse pomembnej{i
standardi okoljskega ozna~evanja, pri
komuniciranju s potro{nikom pa je
potrebno upo{tevati celoten `ivljenjski
ciklus izdelka ter paziti, da vse, kar se o
izdelku sporo~a, tudi dr`i.
V predstavitvi vplivov {ir{e dru`be na
razvoj EU okoljskih politik je Jo`e Roth iz
Evropskega okoljskega urada (EEB)
osrednjo pozornost namenil direktivi o
okoljsko primerni zasnovi za izdelke,
povezane z energijo. Njen namen so
enotni pogoji delovanja na EU trgu,
prihranki energije in stro{kov za potro{nika. Pri izvajanju te direktive pa
prihaja do velikih zamud, je {e povedal.
Slobodan [e{um iz Direktorata za
gospodarsko in javno diplomacijo pri
zunanjem ministrstvu pa je predstavil
aktivnosti ministrstva na podro~ju
internacionalizacije.
V popoldanskem delu posveta so se
zvrstile {tiri strokovne delavnice za
zeleni prehod s podro~ij zelenih materialov, zelenega procesa, zelenega
dizajna in trajnostnega HR.
Vsebinsko bogat in zanimiv dogodek se
je zaklju~il s predstavitvijo ugotovitev in
izsledkov
strokovnih
delavnic
udele`encem posveta.
Ve~ na: https://tinyurl.com/mr276bar
Vesna Nahtigal
Marko Drobni~

18
Katedra za metalur{ko procesno tehniko
S knji`nega trga

Novice

Nova oprema na
Oddelku za
materiale in
metalurgijo
Na Katedri za metalur{ko procesno
tehniko smo v maju dobili dva nova
diferen~na vrsti~na kalorimetra (DSC –
Differential Scanning Calorimeter)
proizvajalca NETZSCH (Slika 1 in 2).
Omenjeni napravi omogo~ata merjenje
z diferen~no vrsti~no kalorimetrijo, s

pomo~jo katere dolo~amo termodinami~ne lastnosti materialov (kovine,
keramika itd.), kot so na primer:
premenske temperature, entalpije,
specifi~ne toplote itd. Gre za najnovej{i
napravi prej navedenega proizvajalca.
DSC 404 F3 Pegasus® je visokotemperaturni diferen~ni kalorimeter, ki je
zasnovan za natan~no dolo~anje
specifi~ne toplote visoko zmogljivih
materialov pri visokih temperaturah.
Omogo~a ve~ razli~nih tipov pe~i
(srebrna, bakrena, jeklena, platinasta,
SiC, rodijeva in grafitna), od katerih je
odvisno tudi temperaturno obmo~je

preiskovanja (-150 – 2000 °C). Trenutno
imamo jekleno pe~, ki omogo~a temperature meritve od -100 °C do 1000 °C.
Druga naprava pa je DSC 204 F1 Phoenix®, ki ima edinstven koncept, saj so
vse bistvene operativne komponente
integrirane v sami napravi. Omenjeni
kalorimeter se uporablja v temperaturnem obmo~ju od -180 °C do 700 °C.
Kot je `e razvidno iz temperaturnih
obmo~ij, obe napravi omogo~ata
hlajenje s teko~im du{ikom, in sicer s
hladilnim sistemom CC 300.
Tilen Bala{ko

NETZSCH DSC 404 F3 Pegasus®, NETZSCH DSC 204 F1 Phoenix® in hladilni sistem NETZSCH CC 300.

Tehnologija
prostega kovanja
V slovenskem jeziku je iz{lo le nekaj
monografij oziroma u~benikov s
podro~ja preoblikovanja kovinskih
materialov, ki pa v osnovi podajajo le
~isto teoreti~no obravnavo prostega
kovanja. Knjiga avtorja dr. Milana
[vajgerja
Tehnologija
prostega
kovanja specialnih jekel z analizo
napak je edina, ki ob{irno in
poglobljeno obravnava tehnologijo
prostega kovanja tudi s tehnolo{kega
vidika. S poudarkom na tehnolo{kem
postopku kovanja jeklenih polizdelkov
ve~jih dimenzij, strojev in naprav ter
genezi in prepre~evanju kova{kih
napak zapolnjuje vrzel v slovenski

znanstveni in strokovni tehni{ki literaturi na podro~ju kovanja jeklenih
polizdelkov.

Knjiga obsega 204 strani in jo sestavlja
deset poglavij: Uvod, Ingoti, Ogrevanje
ingotov, Osnove kovanja, Temperatura
kovanja in plasti~nost jekel v vro~em,
Praksa kovanja, Kovani izdelki in
izkoristek materiala, Toplotna obdelava
odkovkov, Na~rtovanje tehnolo{ke
sheme kovanja in Napake odkovkov.
Dodana vrednost knjige je predvsem v
podajanju tehnolo{kih znanj, ki jih je
avtor pridobil v ve~ desetletjih
delovanja kot razvojni in`enir, direktor
in strokovni svetovalec na podro~ju
prostega kovanja jeklenih izdelkov.
Prav zato knjiga ni namenjena samo
ozki ciljni skupini strokovnjakov s
podro~ja prostega kovanja. Zna{la se
bo na policah vseh, ki jih zanimajo
tehnologije preoblikovanja kovinskih
materialov, {e posebej jekel.
Peter Fajfar

19
NTF-OMM
Slu`ba za razvoj klubov alumnov UL

Novice

Diplomanti in
magistranti Oddelka
za materiale in
metalurgijo
Na Oddelku za materiale in metalurgijo
je v letu 2022 diplomiralo 12 diplomantov visoko{olskega {tudijskega
programa Metalur{ke tehnologije, 23
diplomantov univerzitetnega {tudijskega programa In`enirstvo materialov in
19 magistrantov drugostopenjskega
{tudijskega programa Metalurgija in
materiali:
Diplomant – Mentor – Somentor
Visoko{olski strokovni {tudijski program – Metalur{ke tehnologije
Cavazza Luka Pascal – prof. dr. Peter Fajfar
Cvek @iga – prof. dr. Peter Fajfar – Ga{per
Oitzl
Dra{ler Tilen – prof. dr. Milan Ter~elj
Jagri~ @an – prof. dr. Borut Kosec – doc. dr.
Boris Agarski
Kikelj Tristian – prof. dr. Borut Kosec – dr.
Franci Vode
Kobolt Monika – prof. dr. Borut Kosec
Medved Tilen – prof. dr. Peter Fajfar – dr.
Matej Steinacher
Pe~nik Nina – prof. dr. Primo` Mrvar
Pir{ Bor – prof. dr. Peter Fajfar – Bojan
Rajakovi}
Ti~ Filip – prof. dr. Milan Bizjak
Vodlak Jan – prof. dr. Peter Fajfar – Matej
Drobne
Zupan~i~ Benjamin – prof. dr. Milan Ter~elj

Univerzitetni {tudijski
In`enirstvo materialov

program

–

Bobnar Matic – prof. dr. Borut Kosec –
Bojan Rajakovi}
Broder Kim – prof. dr. Jo`ef Medved – dr.
Tilen Bala{ko
Ceraj Nik Kristjan – prof. dr. Primo` Mrvar –
doc. dr. Mitja Petri~
Falami} Pia – prof. dr. Ale{ Nagode
Flisek Ne`a – doc. dr. Matja` Knap
Korbar Domen – prof. dr. Milan Bizjak
Krek Ga{per – prof. dr. Ale{ Nagode –
Klemen Grabnar

Kropec Melanja – prof. dr. Milan Bizjak –
izr. prof. dr. Maja Von~ina
Mo~nik Nejc – prof. dr. Ale{ Nagode
Nemec Ne`a – prof. dr. Peter Fajfar
Pesek Sara – prof. dr. Jo`ef Medved
Pi{ek Ga{per – prof. dr. Borut Kosec
Rudolf Matic – doc. dr. Mitja Petri~
Savi} Dragana – doc. dr. Mitja Petri~
Stra{ek Bla` – prof. dr. Borut Kosec – dr.
Jure Berneti~
[abec Vinkovi~ Jakob – prof. dr. Borut
Kosec
[afari~ Tina – prof. dr. Milan Bizjak
Tav~ar Vanessa – prof. dr. Milan Bizjak
Timicheva Anna – prof. dr. Jo`ef Medved
Veber Anemarie – prof. dr. Milan Bizjak
Voki} Sara – prof. dr. Borut Kosec
Zalo`nik Anamarija – prof. dr. Borut Kosec
@ibret Bla` – prof. dr. Borut Kosec

Magistrski {tudijski program
Metalurgija in materiali

–

Avbelj Luka – izr. prof. dr. Maja Von~ina –
prof. dr. Jo`ef Medved
Brence Jan – prof. dr. Primo` Mrvar – dr.
Sebastjan Kastelic
Gantar Martin – prof. dr. Milan Bizjak
Gregori Noel – doc. dr. David Bomba~ – dr.
Bo{tjan Brada{kja
Iglar Bo{tjan – prof. dr. Peter Fajfar
Im{irovi} Mirza – prof. dr. Borut Kosec – izr.
prof. Damjan Klob~ar
Lindi~ Jernej – prof. dr. Ale{ Nagode – doc.
dr. Jaka Burja
Mlinar Klemen – doc. dr. Matja` Knap
Poga~ar Maja – prof. dr. Milan Bizjak – dr.
Irena Paulin
Pokli~ Jan – doc. dr. Mitja Petri~ – prof. dr.
Ale{ Nagode
Prijatelj Klara – prof. dr. Milan Bizjak – dr.
Tadeja Kosec
Rep{e Sandra – prof. dr. Milan Bizjak – dr.
Adrian Quesada, dr. Petra Jenu{
Steinacher Rok – izr. prof. dr. Maja Von~ina
Stupan Rozman Irena – prof. dr. Peter Fajfar
[i{kovi~ Kaja – prof. dr. Ale{ Nagode – Ana
[u{ter{i~
[u{el Jerneja – prof. dr. Milan Bizjak – doc.
dr. Bla` Karpe
[vajger Izidor – doc. dr. Mitja Petri~
Vengust Vid – prof. dr. Ale{ Nagode – doc.
dr. Jaka Burja
Von~ina Miha – prof. dr. Jo`ef Medved

Mre`a klubov
alumnov UL
Mre`a klubov alumnov UL, ki je bila
ustanovljena leta 2018, povezuje vseh
63 klubov alumnov, ki obstajajo na 26
~lanicah Univerze v Ljubljani. Vsi klubi
in njihovi ~lani se povezujejo prek spletnega portala alumniUL, ki omogo~a
neposreden kontakt z ve~ kot 11.800
strokovnjaki razli~nih strok tako v
Sloveniji kot v tujini. Posamezni klubi
alumnov prek organizacije izobra`evanj, dogodkov, konferenc, posvetov in
drugih aktivnosti, ki jih pripravljajo za
svoje alumne, skrbijo za prenos znanja
in spodbujanje razvoja stroke. Kar nekaj
~lanic UL za svoje alumne ponuja tudi
pester program izobra`evanj vse`ivljenjskega u~enja.
^lanstvo je brezpla~no, odpira pa
{tevilne karierne in druge prilo`nosti.
Alumni UL imajo znotraj portala
mo`nost neposrednega dostopa do
ostalih alumnov Univerze v Ljubljani, ki
so na voljo za mentorstvo, iskanje
kariernih prilo`nosti in mre`enje. Prav
tako lahko pregledajo in se prijavijo na
dogodke, izobra`evanja in aktualne
novice, ki jih za njih pripravlja tako
njihov klub alumnov kot tudi krovni klub
alumnov Univerze v Ljubljani.
Univerza v Ljubljani svojim alumnom
ponuja tudi {irok nabor popustov in
ugodnosti, ki jih nudijo tako njihovi
partnerji (muzeji, gledali{~a in podobno) kot tudi ~lanice UL (dostop do baz
strokovne literature, popust v knjigarnah). Na portalu so objavljena tudi
prosta delovna mesta za redne zaposlitve in razpisi za mlade raziskovalce.
Alumni so na voljo tudi za mentorstvo –
na portalu obstajata dva na~ina, da si
alumni poi{~ejo mentorja. Prvi je prek
organiziranega mentorskega programa. Trenutno poteka mentorski program Alumni za {tudente, se bodo pa
programi v prihodnosti {e raz{irili. Drugi

20
[ahtag 2022
48. Skok ~ez ko`o 1923 – 2023

Napovednik

na~in za iskanje mentorja je prek
uporabe iskalnika na portalu, tako da si
alumni sami izberejo podro~je dela, kraj
dela in vrsto mentorstva, nato pa s
kratkim sporo~ilom kontaktirajo `elenega mentorja.
Marsikateri izmed alumnov je tudi
pripravljen pomagati na razli~ne na~ine
– nanje se tako drugi alumni lahko
obrnejo tudi za strokovno pomo~ (npr.
pri zaklju~ni nalogi), za pomo~ pri
iskanju dela ali izmenjavi izku{enj (~e

jih zanima njihovo podro~je dela) –
nanje se lahko obrnejo preko kratkega
sporo~ila ali pa preko virtualnega
sre~anja. Tam so zato, da z veseljem
pomagajo!
Vpis v klub alumnov prek portala
alumniUL je enostaven in je odprt tudi
za {tudente od zadnjega letnika prve
stopnje dalje.
Univerza v Ljubljani s ponosom sledi
dose`kom svojih alumnov in jih sku{a
povezovati bodisi s {tudenti preko

mentorstva bodisi med sabo preko
organiziranih dru`enj in predavanj.
Tako lahko z veseljem tudi po zaklju~ku
{tudija skrbimo za nadaljnji profesionalni razvoj na{ih alumnov in za
spodbujanje sodelovanja med njimi, saj
ravno povezovanje razli~nih generacij
ter strok bogati modrost vsakega
posameznika.
(P)ostanite povezani z nami in se
v~lanite v svoj klub alumnov UL.
Zala Sim~i~

[ahtag
V torek, 29. 11. 2022, ob 18. uri, bo v prostorih fakultete na A{ker~evi 12 potekalo tradicionalno brucovanje
montanistov – [ahtag. Uradnemu delo bo sledilo kraj{e dru`enje na fakulteti in kasneje v baru Shooters.

48. Skok ~ez ko`o 1923 – 2023
Organizacijo dogodka je prevzela skupina mlaj{ih in energi~nih {tudentov, ki tvori odbor za 48. Skok ~ez ko`o. Nov
skokov odbor vodi {tudent 3. letnika metalur{kih tehnologij Jo{t Ir{i~, ki prihaja iz Me`ice. Okoli sebe je sestavil
{iroko ekipo pomo~nikov, za nasvet pa mu ob strani stojijo starej{i kolegi.
Slavnostni 48. Skok ~ez ko`o, bo potekal v soboto, 1. 4. 2023 v dvorani Union. Obele`ili bomo 100 let te tradicije, zato
{e toliko bolj lepo vabljeni, da se nam pridru`ite. O dogodku vas bomo vestno obve{~ali sproti, ko bo jasnih ve~
informacij.
Jo{t Ir{i~
Bla` @erjav Jereb

Vse podatke o Klubu ALUMNOV OMM NTF UL najdete
na internetni strani:
http://www.ntf.uni-lj.si/omm/o-oddelku/alumni
Za v~lanitev izpolnite obrazec, ki ga dobite na internetni
strani kluba.
ISSN 2591-1392

Izdajatelj: Klub ALUMNI OMM Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani, A{ker~eva 12, 1000 Ljubljana
Uredni{tvo: prof. dr. Jakob Lamut, dr.
Darja Steiner Petrovi~, prof. dr. Jo`ef
Medved
Ra~unalni{ki prelom: Miro Pe~ar