Pavlalnl Iranko v drZavl SHS.
90. štev.
V Uubliani, v petek 22. aprila 1921.
Posamezna Stav. 1 K.
Leto V.
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan ob 10. uri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 6 l.. Učiteljska tiskarna.
dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm * 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'— Pri večjem naročilu popust.
1
•	*	•	V'**
;
Glasilo jugoslov. socijalno - demokratične stranke.
Telefonska it. 312.
Naročnina: Po poiti ali i dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, ta ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za lisi so poštnine proste.
Upravništvo je r Liubljam Frančiškanska ulica št.6^., Učiteljska tiskarna.
Dež.
Beograd, 21. aprila. Notranji minister je iz nastopnih krajev dobil ■sporočilo, da je tam zadnjih 24 ur deževalo:	Bar Pripolje. Novipazar,
Peč, Tetovo, Smederevo. Cuprija, Požarevac, Stip, Dolenji Milanovac, Kosovska Mitroviča. Ohrida, Prizren. Cetinje, Zaječar, Šabac, Zagreb, Split, Belopolje. , ..»»»jkasiI *
O tem telegramu ne moremo zapisati druge besede kakor smo jo zapisali v naslovu: Dež!
Pač, nekaj le lahko zapišemo: Kako in odkedaj obstoji običaj, da prejema notranji minister brzojavke ° dežju?- Dež pada na ljudi od zunaj, torej spada dež v resort vnanjega urada! — Drugod v Evropi imajo sicer navado, da se brigajo za dež me-teorologične postaje, pri nas je pa to ruga^e. Mi smo originali. In take -Stvari se nain poročajo uradno!
KDOR ZNA,.,
Beograd, 21. aprila. Danes se predloži naši in italijanski delegaciji za trgovinska pogajanja pismen načrt, ki bo proučen rtajbrže do sobote. Poleg tega so italijanski delegati sprožili vprašanje prometne zveze Evrope z vzhodom. Poudarjali so možnost take zveze preko Dunaja, Budimpešte in Bukarešte. Obenem so zahtevali, naj se vprašanje olajša-* hia carinskega postopanja razprav-lja l,red vsemi ostalimi vprašanji.
•
1. Laški in naši delegati za sklepanje trgovske pogodbe med Italijo' ih Juk osivijo so se sešli.
2. Laški delegati so predložili, da se razpravlja o prometni zvezi med »Evropo« in »vzhodom«. To je že zafrkacija.
3. Laški delegati so predlagali pri razpravi o trgovski pogodbi med Italijo in Jugoslavijo prometno zvezo med Evropo in vzhodom preko Dunaja, Budimpešte In Bukarešta.
n pri0OIni”^amo: Dunaj leži v Avstriji, Budimpešta na Ogrskem Bukarešt pa v Ru-munljl.
Vprašamo: Kaj limajo ta tuja mesta opraviti s sklepanjem laško - jugoslovanske trgovske pogodbe?!
Iz nas se norčuje že cel svet! Mi rečemo, da vnanji svet nima prav, ker če bi rekli, da ima prav, bi bil naS odgovorili urednik zaprt.
VESELA JUGOSLAVIJA.
Proračun za ministrstvo prosvete urejen detinitivno\ Krediti za gledališč. So *e reducirali na skupno vsoto 13 m,i> jonov dinarjev. Dohodki bodo znašali o milijonov dinarjev. Razen rednih dohodkov bodoča tudi še posebni izredni kredit! katerim se bo višina določila naknadno. — Krediti se bodo razdeljevali posamez.nwn gledališčem po stvarni potrebi. Vsekakor bo dobilo beograjsko gledališče največ)' del, ker je v vojni pretrpelo mnogo škode Uprava narodnega gledališča namerava ustanoviti igralsko šolo, potem pa razširit operno šolo, ki bo ostala toliko časa, dokler se s posebnim kreditom ne omogoči zgra-ditev stalnega konservatorija. Predvideva se tudi ustanovitev novih stalnih gledališč v Splitu. Sarajevu, eventualno v Subotici ali Vršcu. Za Sarajevo je določena vsota •nega milijona kron. Iz te vsote se je že nakupil, garderoba iwtega monakovskesa 2ledal!S£a Subvencija 'so.ooo dinarjev za POtuj(** .gledališča ostane neizpremenjeiia
Kaj pravi protic*
...J^Rrad. 21- aprila. V parlamen-krofih se nova Protičeva °viirk mnogo komentira. Med dr. pravi brošura; Težišče težkoč kon-stituante nj v tera aj, onem načrtu ustave, ki ne zadovoljuje Hrvatov ah blovencev. temveč v silnem m težkem nesoglasju v prvih vrstah radikalne stranke, ki je dovedlo ,do mojega Izstopa iz stranke, ter v faK-tu- da se favorizira demokratska z»Jednica, katar* j« razkrajalen d®-
niagoški element v naši državi. Posebno zadnji moment najbolj otežuje sporazum. Protič navaja potem karakteristično dejstvo, da med njim in Pašičem nikdar ni bilo resnega razgovora o ustavi in državni ureditvi, dasiravno je Protič večkrat poizkušal, da bi prišlo do tega razgovora in dasiravno v stranki vsi vedo, da se Protič izmed vseh tovarišev najbolj interesira za ustavo.
TURKI ZA USTAVO.
Beograd. 21. aprila. Kiub muslimanskih poslancev iz južne Srbije je ! izvolil za predsednika gospoda Meh-j meda Alija. Klub bo, kakor zemljo-; radniški, načeloma glasoval I ustavo.
za
Goethe je napisal globoke filo-j zofije polno delo »Faust«. Na koncu I vse filozofije pa pravi: Nach Golde j driingt — An Uolde hangt doch alles! i - Ali po naše: Denar, sveta vladar.
Koliko bodo dobili Turki iz južnih j krajev za svoje glasove?
NeMŠKI PROMET ZASTAJA.
LDU. Berlin, 21. Kakor poročajo listi iz zapadne Nemčije, je prvi dan nove carinske zapore 'zastal osebni in blagovni promet na več krajih. V Dilsseldorfu je blagovni promet popolnoma ukinjen. V splošni zmešnjavi so bili francoski nadzorni uradnikji primorani, pustiti del nezacari-njenega blaga dalje.
*
Nemšiki promet zastaja zaradi carinike zapore. Naš promet pa brez nje.
DELAVSKI SINDIKATI.
Beograd, 21. Ker so ukinjeni delavski sindikati, je minister za soci-jalno politiko z oziram na korist teh i sindikatov za javnost odredil, naj se j vzame vprašanje sindikatov zopet v j pretres. Našel se bo način, da se delavcem omogoči ustanoviti sindikate za borbe, izključno gospodarskega značaja.
V starih časih so zmagovalci premagano pleme odpeljali z ujetniki, z ženami in -otroci vred v sužnost. Sužnje so razdelili veleposestnikom; da so jim obdelovali polja zastonj.
Danes je to drugače. Modema francoska kultura zahteva, da se premagancu ne odvzame spomin na dom. On naj ostane dama in naj dela doma. To je lepo in človeško in francosko humano.
Ne sme pa delati za sebe, tudi ne za ko je Ljubljana skoraj brez mesa, sto-svolega velekapitalista, ampak za tujega j j j na tukajšnji postaji dan za dnevom
velekapitalista. Za s<užnja je to sicer vse eno, ampak velika tolažba bo že to za nemške delavce, da smeje delati ne za nemške »barbare«, ampaik za »francosko kulturo« tn za debele judovske bankirje.
In tl Francozje nam ponujajo svojo ■'kulturo« na vagone!
Škandal.
Pa nači čemo načina.
PRESBiRO NE POROČA RESNICE.
■LDU. Beograd, 21. Presbiro javlja iz A ton: Iz Smirne javljajo, da se med Kurdi vedno bolj širi pokret, ki je naperjen proti Kemalu paši. Posebno so zoper Kemala mesta Araša, Aindaipsa in Kombe.
*
Francoski' »Presbiro« javlja seveda, da je Kemal - paša, ki je zaveznik boljšervižk? Rusiije, nič vreden človek ali po naše rečeno: prevratni element. Ampak Grke, ki so francoski zavezniki, je pošteno pretepel, In v tem je vsa skrivnost.
Pred dvemi, tremi tedni je ostala Ljubljana brez mesa. Mesarji so štrajkali, izvozničarji in veleverižni-ki so pa vozili cele vagone mesa in živine v Avstrijo in v Italijo.
Domačinom mesarji niso hoteli — mogoče tudi niso mogli — prodajati mesa po starih cenah. Zahtevali so od tržnega nadzorstva, naj jim dovoli prodajati meso po 40 kron kilo, in nekateri preobjestneži so rekli, da ne bodo mirovali prej, dokler meso ne bo po, 100 kron kilogram.
Ni nobenega dvoma, da bi bili prišli mogočni gospodje prav blizu svojemu cilju, če jih ne bi bile nekoliko neljubo presenetile — občinske volitve !
V Ljubljani vladajoča stranka je uvidela, kakšnega pomena je ljudsko razpoloženje za izid volitev. Zato je hitro zapel telefon v Belgrad in rezultat tega zvončkanja je bila izvozna prepoved. Cene mesu so nekoliko padle in občini je obljubila baje, vsaj tako poročajo listi, neka ljubljanska firima staviti na razpolago 50-60 volov, katerih meso se bo prodajalo po ugodnejših cenah.
Nekam čudna se mora človeku pa vendarle zdeti ta nenadna dobrodein nost naših živinskih mogotcev in precej neverjetna. Mnogo razumljivejša pa postane stvar, če prečitamo tiskano notico v gospodarskem delu včerajšnjega »Jutra«, ki slove:
»Kai ie z izvoznimi prepovedmi.
jz Beograda poročajo: Z ozirom na vesti »Jutra«, da je prepovedan izvoz živne in mesa je Vaš dopisnik poizvedoval na pristojnih mestih in izvedel, da je bila vest točna. Vendar je nastala prepoved iz nespora-zumijenja. italijanska vlada je pred kratkim, sklicevaje se na težkoče v carinarnah, prepovedala uvoz iz Jugoslavije. istočasno pa pričela dajati nekaterim protežiranim tvrdkam uvoznice. Tvrdke, ki so si znale pridobiti vpliv pri tržaški vladi, so mogle uvažati, vsled česar se je onemogočila svobodna trgovina v prilog korupcije, ki vlada v Trstu, je morala naša vlada nastopiti. Minister po-ijeprivrede g. Pucelj je odredil, da se izvoz zopet dovoli,, napram pristranskemu postopanju italijanskih uradov oa bo treba drugim potom nastopiti.
Stilizirana je notica izborno, to se ji mora pustiti. Nekoliko pojasnila in vprašanj moramo pa vendar dodati. »Pristojno mesto«, kjer se je »Jut-Denar se vedno rabi. Kolikor več, to- ; I0V? dopisnik informiral, je seveda lil^o bolje. Zakaj ga niso naročili pet mili- j n]1Illsler ucelj. I a pravi, da je na-jard ali Pa deset?	Stala P^POVed »iz nesporazurnije-
nj3«. Iz kakšnega t Kdo ni bil »sporazumen«? Občinstvo ljubljansko gotovo ne, torej so bili nezadovoljni samo veleizvozniki s prepovedjo. Toda ti so si znali pomagati. »Italijanska« vlada je baje prepovedala uvoz sklicevaje se na težkoče v carinarnah, ampak »protežiranim« firmam Je začela dajati uvoznice! Ta je debela!
Naše carinarne našemu izvozu gotovo niso delale težav — toliko že poznamo naše'carinarne. Gre se torej le za laške. Nad temi ima ipa vrhovna oblast vendar mesa lačna laška vlada, ali ne? Izgovor na laške carinarne je torej jalov, ni pa jalova trditev o »protežiranih« firmah!!
Vprašamo: Kdo so te firme? Pdo je veleverižnik? Odgovarjamo: Po vsi logiki so to tisti, ki so se odrekli momentanega dobička v Ljubljani, rato. da zaslužijo s »privilegiji« pri
izvozu dvakrat ali pa še večkrat toliko, kakor so sklenili žrtvovati Ljubljančanom — na korist izida občinskih volitev. Drugače si je to težko
razlagati!
Slična korupcija, kakor se uganja z izvozom mesa v Italijo, se dogaja tudi z izvozom v Avstrijo. O tem poroča sinočni »Slov. Narod«:
»Iz Maribora nam poročajo: Medjem ko se iz Beograda zatrjuje, da je izvoz živine začasno ustavljen, in
nad 200 vagonov zaklane in žive živine. Povprečno gre vsak dan okoli oU vagofiov živine čez mejo. Značilno je, da nakupujejo živino večinoma tuji kupci, dunajski in madžarski židje. po vsaki ceni, ki jo zahtevajo posestniki živine. V Avstrijo se izvažajo tudi naši najlepši konji.
Na vs,e te svinjarije imamo mi dva odgovora:
1. Naložite ljudem, ki izvažajo meso v inozemstvo, 99 odstotkov davka od celokupnega izkupička, in - Volite pri občinskih volitvah 26. im. socijalne demokrate, ki bodo napravili tem lumparijam korenit konec enkrat za vselej z ustanovitvijo mestne mesarije in tržnice za živino. Odločno glasujte proti vsem meščanskim strankam!
Ko prečitate „Naprej“, ga oddajte Vadim prijateljem 1
Boljševizem od zgoraj!
(Iz Celja.)
PRESBIRO POROČA RESNICO.
LDU. Belgrad, 21. Presbdro javlja Iz Aten: Narodna baraka je bila pooblaščena za izdajo bankovcev v vrednosti pol milijarde drahem.
MODERNA KULTURA.
Pariz. 21. apr. Pri sestanku v Lympneu bo Briand Lloyd Georgeu predložil načrt, katerega so izdelali francoski izvedenci za primer. Če bi Nemčija ostala v svoji pasivni rest-stenci.
Ta načrt vsebuje med drugim povišanje carine v prid reparacijskega računa v znesku 50 do 70 frankov za tono premoga, ki se izvaža iz Po-ruhrja. Obratovanje v nemških rudnikih bo prepuščeno nemškim rudarim : nadzorovali pa jih bodo francoski inženirji, ki bodo izvrševali tudi razdelitev. Razen tega so predvidene olajšave za dobavo živil za prebivalce zasedene cone. Ta načrt se l»o v svoji celoti Izvršil pod vodstvom civilnega komisarja.
Že zadnjič smo brali v našem .glasilu, tla je v Celju poverjen s stanovanjskim referentom policist z zlatim ovratnikom, — lak človek že po svojem poklicu ne more im&ti pravega socijalnesa čuta. Od njega lahko sliši vsak, kdor ima ž mjiin opravka najlepše socijalno politične izraze in naizo-re. Na primer, če je delaivec pridno delal deset ali dvajset let v enem podjetju, je sedaj zaradi splošne krize izgubil pa službo, nima po njttirov&m umienju več pravice do stanovanja. iLjudje, ki so v Celju rojeni in pristojni in vse svoje življenje delali tukaj in imajo stanovanje, katero njih prijateljem ali zetom ugaja, dobijo od stanovanjske komisije odlok, da marajo izprazniti stanovanje do tega al'i tega; termina ali pa marš na vaše stroške in nevarnost na na cesto. Na to slede celi kilogrami advokatskih prizivov na deželno vlado, ter, če si dobro podkovan, dobro za itebe, če si pa siromak pa boš jutri na cesti (od dež vlade končno veljavno) brez ugovora. Naša dolžnost je, da to enkrat povemo m zahtevamo, da se na tak način ne rešuje stanovanjska bedai. Kar pa ne more ukreniti stanovanjski urad, to poskrbe ribogi hišni posestniki s svojimi odvetniki, ki imajo od prvega do zadnjega vse mobilizirano. Največji vpliv pa baije ima gospod doktor iz odvetniške pisarne gospoda ministra za socijalno skrb. Sodnljsko se obsoja in de-ložira uboge delavce, ker to buržoaziiji teko ugaja.	,
Stanovanjska kriza drži križem roke in je večkrat vesela, da ij je sodnija prišla na pomoč in izpraznila stanovanje, da se je lahko nakazalo drugi stranki, ki ije že čakal na boljše stanovanje. Pomagalo se ie tako tudi ubogemu hišnemu posestniku, ker ta dobi sedaj namesto K 40.— K 100.— najemnine. Delavci pa, ki so bili sodnijsko odpovedani in obsojen, so brez stanovanja in morajo plačati sodnijske stroške in advokata. Ker pa nimajo enarja, se jih rubi. Saj ne delaš In tl tudi ni treba stanovati in živeti, poginil Takih in enakih slučajev imamo celo vrsto.
Zastopnika soc. dem. stranke v stanovanjsko komisijo nočejo imenovati, zato da delajo »demokratično« brez kontrole. —« Kadar bodo imeli vse pod streho, kar sl žele in celo vrsto delavstva na cesti, takrat šele bodo imenovali po stanovanjskem za. konu določenega zastopnika najemnikov, no bo že vse »zahirano«, da nihče me bo mogel nič več rešiti in pomagati. iKer nimamo stanovanj na razpolago in je cela vrsta družin brez njih, namerava gospod ravnatelj celjske policije eno celo občinsko hiš) izprazniti (še pred volitvami), v kateri stanuje 10 strank, za policijsko uporabo. Toraj 20 velikih sob in 10 kuhinj rabi celjska policija za urade. Tam ge lepo stanovanje tudi za gospoda ravnatelja, ki je vdovec' in bo baje tudi rabil Icaikh 6 sob za* se in sina. In vse to hočejo opraviči U pred bogom in pred kraljem. Aid ni to predrznost kar se vse postopa na občinske in državne stroške? V občinskem sosvetu se le reklo, da se rabi samo par stanovanj za urade in sedaj hočete celo hišo izprazniti in deset družin naj gre na cesto?
Policisti imajo že itak vsak svoje stanovanje in za urade se bodo že prostori našli, samo treba je dobre vodje in se zadovoljiti 2 bolj skromnimi prostori. Tukaj pokažite narodu naroden čut in ne mečite slovenske družine na cesto. Zdi se nam, dt smo v nekaki okupirani državi, kfier vJa- * da sovražna vedaška in policijska oblast in diktatura. Ti navadni civilist pa molči, ker sicer se ti bo stanovanje rekiviriraJo.
Iz vsega tega je jasno razvidno, zakaj se boji Nova Doba, da bi prišla mestna občl-na v roke soc. demokratov to bi nat račun sedaj vladajočih krogov skušali uveljaviti Marxove nauke. Ml vidimo, da se branite prepustiti Občinsko gospodarstvo rokam proletarijata, kar dokazuje tudi to, da se vrše volitve na delaven dan. Toda vse skupaj vam ne bo nič pomagalo. Dno 26. aprila vam bodo vsi, Iti so ivas že spoznal', iirbot pokazali in bodo vrgill kroglico v celjskem mestu v prvo skrinjica ter v sako drugo figo pokazati.
Kleparji , v Ljubljani v boju za obstoj In za
8 urni delavnik.
Danes dopoldne so kleparski pomočniki v vseh obratih v Ljubljani ustavili delo. ^ vseh največjih podjetjih pa do najmanjšega ie staivka popolna. Kleparski pomočniki, orgaraizirani pri Osrednjem društvu kovinarjev, so vložile že ll. marca, zahteve po povišanju plače. I
Zatoteve delavcev so tako skromne, da na prvi pogled kažejo, kako zrelo presojajo delavci položaj v industriji in obrti.
Za svoje korektno postopanje so dobili delavci od delxlajalcev
pest v obraz.
V celem poteku pogajanj so delavci kazali, da žele mirne poravnave. Mojstri po drugi strani niso kazali prav nikakoršnega razun>*nmja u pravita« žalitev« delavcev.
Na prva pogajanja dne 25. marca mojstri sploh niso pri-šli, dasi so hlli vabljeni od j strani poverjeništva za soc. d«* Pri drugem .pogajanju dne 15. aprila so mojstri pod vtisom dokazov, katere so predloži]] stopniki delavcev, izjavili, da bedo So Isti dan na sestanku mojstrov priporočali delavske zahteve,
Drugi dan so pa odposlali na poverjeništvo svojega odposlanca, ki ie izjavil, d» sestanek mojstrov ni bil »sklepčen«. Ko sd se včeraj dopoldne zastopniki delavcev ln delodajalcev zopet sešli, sj izjavili delodajalci, da so pripravljeni delavske plače povišati za 1596, zahtevajo pa, da naj se uvede mesto
8urm»«a lHrtf tUtantfk.
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 90.
V imenu delavske deiputacije je odgovoril tajnik Osr. društva kovinarjev s. Svetek, da je vsak razgovor o tem- nemogoč. Sodr. Svetek se je v imenu delavske deputaoije zahvalil g. nadkomisarju dr. Mraku, ki se je cel čas pogajanj trudil mirnim potom rešiti celo zadevo.
Na podlagi te izzivajoče izjave mojstrov so bili delavci prisiljeni prijeti za zadnje orožje — stavko,
O stavki bomo podrobno poročali. Poročali bomo tudi o zaslužkih mojstrov, na kar že danes opozarjamo javnost, in pa — verižniški urad.
Delavci socijalisti!
Pridite v soboto, dne 23. aprila ob pol 8. zvečer vsi na
VOLILNI SHOD
v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani
na katerem bodo poročali kaadidatje socijalno-demokratične stranke za občinski svet ljubljanski.
Krajevni odbor JSDS.
Politične vestL
+ Nesrečnež. Minister za socialno po litiko dr. Kukovec bo v konstituanti odgovoril na interpelacijo komunističnih poslancev J obznani.
+ Ameriški admiral odhaja. Uradno poročilo iz Belgrada: Admiral Andrews je odpotoval nazaj v Split. — Pravijo, da je bil prf tej priliki gospod strašno vesel.
d- »Eta Bfihm’ in Amerika«. Pri odhodu francoskega ministra Vivianija iz Amerike ga je spremilo na parnik več uglednih zastopnikov ameriške javnosti. Občinstvo mu je pred odhodom v Evropo priredilo prisrčne manifestacije. — Dokaz, da imajo tudi v Ameriki dovolj detektivov in policajev, ki tvorijo »množico«, kadar je treba.
+ Tudi češkoslovaška vlada je izdala nekako »obznano«, s katero razpušča komunistične organizacije na severnem Češkem. Imetje in arhivi teh organizacij so bli zaplenjeni. — Kaj naj rečemo: Slovanska vzajemnost!
+ K zedlnenju ruskih socialistov. Ukrajinski socialistični revdudonairii so se odločili, da bodo z vsemi močmi podpirali sovjetsko Ukrajino.
/
Dnevne vesti.
Gosp. dr. V. K. v »Jutru« št. 92. Vi me
pozivate, da se naj sramujem, ker sem nar padal demokrate radii nameravanega raz-držav4jenja slovenskega gledališča. In vendar niti ne poskušate ovreči obdolžitve, da ao prarv demokratje hoteli gledališče zopet »konzorciju« izročiti. Jaz nisem bil iskal razgovora z Vami; Vi ste mi svoje »pojasnilo* sami vsilili. Kaiko prav sem imel, ko sem smatral to pojasnilo za jalov izgovor, izhaja iz dejstva, da ga niste podali že na sestanku kulturnih društev, ki se je bil isti večer vršil in kjer ste bili osebno navzoč, — in izhaja iz dejstva, da ga več ne vzdržujete in da je ves Vaš odgovor na moj članček v »Napreju« naivni poziv, naj se sramujem. Razumljivo je samoposebi, da se zelo hitim — sramovat.
— Ljubljana, 20. IV. 1921. —1	Dr. A. K.
Obrekovalci ali denund|antl? Prejeli smo; Včerajšnja »Jugoslavija« je pod naslovom »Obznana funkcijonira«, prinesla članek, kjer trdi, da je dedektiv aretiral s. Bartuloviča, ki se je drznil na shodu N. S S, govoriti, »ker je baje protidržavno govoril«. Nam se čudno zdi; da je g. Pesek kaj takega dovolil pisati v svojem listu, ko je bil vendar sam na tem shodu navzoč, m dobro ve, da je članek o aretaciji in proti-državnem govoru lažnjiv!
Preglasne misli »Kaj se vendar dogaja v tej blaženi Ljubljani Ali ste videli, kaj ie bilo včeraj (19. t. m.) pred gledališčem. Kaj pa bo, če gre tako dalje... Ja ta naša izprijena mladina.« »Pa veste kaj, na vsak konec po eno brizgalno, pa bi bilo cele komedije takoj konec.« — Kaj ne gosp glavar. Pa saj ste bdi sami tudi akademik, seveda najbrže v časih, ko vam le voda zadostovala. Nas pa so brizgali že s čem drugim, pa nas še ni vrag vzel. Nam gre pač za kulturni napredek.
Za nekdanje ujetnike v Rusiji. Vse ose-e in društva, ki zahtevajo odškodnino za Izgubljene denarne pašiljatve bivšim avstro- . ogrskim ujetnikom v Rusiji, se prosijo, naj prijavijo svoje pritožbe likvidacijskemu odseku kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na Dunaju ali neposredno, ali potom oddelka za izvedbo mednarodmh pogodb v Belgradu. Iz oddelka za izvedbo
mednarodnih pogodb.
Stanovanjski urad zapri banko. Včera popoldne je dal stanovanjski. urad zapreti »Slovensko banko«, ki ima svtoje bančne prostoru v pritličju nekdanje Maihrove hiše na Krekovem trgu. Banka je na tihem pričela s poslovanjem, ker se je hotela izognit; pred mescem ji objavljeni zasegli prostorov
Istdajatai): Ivan Mlinar.
/.
v javno korist. Ravnatelj Legvart in zastopniki banke so na to takoj na stanovanj-skem uradu podpisali izjavo, da bodo zidali hišo. Na to je bilo banki dovoljeno poslovanje.
Beguncem se naznanja, da so za one, ki se hočejo vrniti v svojo domovino in ki so res potrebni, zopet dovoljene brezplačne vožnje. Begunci naj pri svojem okr. glavarstvu čim preje zaprosijd za nakaznico za brezplačno vožnjo. Oni pa, ki so že prosili dobe nakaznico istotam v prihodnjih dneh. Begunci naj ne jemljejo ne živine, ne večjih količin živil s seboj, ker je Italija prepovedala uvoz živine iz naše države, in ker je izvoz živil iz države na splošno zabnanjen. — Natančnejša navodila in pojasnila dajejo okrajna glavarstva. — Urad za zaščito beguncev v Ljubljani
Uvedba brzojavnega prometa pri dalmatinskih evakuiranih postajah. Pri evakuiranih postajah prvega pasa Knin, Drniš, Siverič, Kistanje, Pa* In Novalja ter železniških postajah Unešič in Perkovič se je uvedel poleg službenega in državnega prometa tudi privatni brzojavni promet.
Tudi mrtve ie treba odjavljati! Več strank v Ljubljani bo imelo sitnosti in pota k odišču, ker jih je policija ovadila, da niso odjavile mrtvih oseb.
Številne dezertacije. Od 40. pp. v Ljubljani dezertirajo številni mohamedanci.
Kmetijska družba za Slovenijo sklicuje svoj prvi občni zbor za četrtek, 28. t. m. ob 11. uri dopoldne. Ta občni zbor se bo vrši za delegate bivše Kranjske v dvorani hotela »Union«, za delegate Štajerske, Prekmurja in Koroške pa v dvorani Mestnega doma v Ljubljani
Občinstvo opozarjamo, da daje generalni komisarijat za tujski promet v Sloveniji Ljubljana, Dunajska cesta 13 (Tourist Office) brezplačna pojasnila o letoviščih, zdraviliščih v Sloveniji ter zdraviliščih po Hrvatski in ob Jadranu. Pri pismenih vprašanjih naj se blagovoli priložiti znamko za odgovor. — Istotam so na razpolago turistom točne informacije o potovanju po slovenskih planinah in gorskih postojankah Slovenskega Planinskega Društva ter se izstavljajo tudi članske izkaznice SPD.
Smrtna nesreča. Posestnik - vdovec Ambrož Škerjanc je vozil svate v Križe prj Tržiču. Zvečer okoli 9. se je s kolesljem vračal proti domu v Senično. Pred vasjo se mu je koleselj naenkrat prevrnil v obcestni jarek tako, da le Škerjanc nezavesten obležal na mestu veled notranjih poškodb. Konj je z zlomljenim vojesom pridirjal domov, nakar so domačini odšli na kraj nesreče. Škerjanc je drugi dan umrl.
Otroci zažgali kočo? Leseno kočo Matije Zaplotnika na Tutincu pri Kranju je popolnoma uničil požar, škodo • cenijo na 13.000 K. Domnevajo, da so zažgali v odsotnosti staršev domači otroci, ki so se najbrže igrali z žveplenkami.
Poškodovan vrtiljak. V Lattermanno-vem drevoredu so zahtevali nekateri veseljaki od Vašate, da »ih po noči zavrti na vrtiljaku. Ker se ie lastnik branil, so ga vt-seljaki sami zavrtili. Sedal pravi lastnik, da so mu naprav.fli 2000 K škode.
Velika tatvina perila. Na Ježici so prišli orožniki na sled veliki tatvini perila in so aretirali zakonska Kralj. Na stanovanju Kraljevih so našli za 40.000 K poleradenega perila.
Izgubljene stvari. Prokuristova soproga Fani Lenček ie zgubila zlato ovratno verižico z zlatim obeskom v vrednosti 1500 K. — Služkinja Alojzija Hren je zgubila svojo poselsko knjižico, izdano od županstva Draga, okraj Litija. — Uradnik pri »lm.pexu« Anton Špinčič j® izgubil denarnico s 400 K denarja in legitimacijo, 80.000 K. Po Ljubijam govore, da je bilo iz neke blagajne ukradenih 80.000 K: Krivda ne zadeva blagajnika, oziroma blagajničarke, temveč finančnega ravnatelja dotičnega zavoda, ki mu je teh 80.000 K naenkrat zmanjkalo. Sveta dolžnost imenovanega ravnatelja bi namreč bOa, da m-kasirani denaT vsak večer sproti prevzame, a je v svoji nemarnosti pustil, da ga je nosila blagajničarka domov, kjer je bdi revici ukraden. To je pa že hujše kot kaki škandali v gledališču 1
Tedenski zdravstveni Izkaz mesta Ljubljana. V tednu od 10. do 16. t. m. se je rodilo 41 novorojenčkov (23 m. 18 ž.) in 2 mrtvorojenčka, umrlo je pa 27 oseb (12 m. in 15 ž.) in sicer za jetiko 9, za pljučnico 4, za možgansko kapjo 1, za srčno hibo 6, za rakom 1, za drugimi nravnimi smrtnimi vzroki 6. — Za škrlatinko je v tem tednu obolela 1 oseba.
Vseučiliška knjižnica se prične graditi v drugi polovici maja. Denar za ta zgradbo poteka kakor znano, iz Camegie-jevega fonda za belgrajsko vseučiliško knjižnico, ki znaša 3,200.000 dinarjev. Zgradba se izvrši v renesančnem slogu in bo obsegala prostore za 170.000 zvezkov.
Nesreč* pri delu. Delavcema v Pollakovi tovarni Ivanu Snoju in Josipu Cerna žarju je včeraj dopoldne stroj zmečkal vsa keitm ttvi kazalec. V bolnici so jv jb vesah Nesreča se je obema pripetila v tvestedk.h pol ure.	,
Kulturni vestnik.
Nezaupnica šefu opere Rukavini. Odbor »Ljubljanske podružnice udruženja ju-goslovenskih glasbenikov« je v svoji seji z dne 20. t. m. sklenil sledeče: »Podpisani odbor z obžalovanjem opaža rapidno propadanje slovenske opere pod vodstvom sedanjega ravnatelja Rukavine. Ker ie idejni in moralni temelj eksistence podpisanega društva ravno skrb za gdasbeno-kultumi napredek našega* naroda, ker smatramo, da je razentega naravnost osebni interes vsakega zavednega Slovenca, da naše narodno-kulturne institucije, za kakršno je v prvi vrsti smatrati tudi naiše narodno gledališče, cveto in prospevajo:	ker
smatramo, da je ta interes identičen z onim ki ga ima in mora imeti naša država za naše gledališče: zato ne moremo ravnodušno gledati propadanja naše opere in zahtevamo, da vlada takoj st-orj energične korake, da se umetniški nivo naše opere zopet dvigne, za kar je v prvi vrsti potreba, da se odstrani sedanji operni ravnatelj, čigar letošnje delovanje očitno in neizpodbitno kaže, da je nesposoben in da ni kos nalogam, ki jih ima slovenska opera kot ena naših prvih kulturnih institucij.« — Odbor »Ljubljanske podružnice udruženja jugo-slovenskih glasbenikov«.
Otvoritev risarske in slikarske šole v Ljubljani. V maju namerava otvoriti, kaker že poročano g. akad. slikar Franjo Sterle šolo za risanje, in slikanje z vsemi spadajočimi predavanji na »Tehniški srednji šoli« in sicer v področju novoustanovljenega društva »Probuda«. Sprejemajo se dame in gospodje in tudi mlajši s primerno šolsko Izobrazbo civilnega ali vojaškega poklica. Interesenti naj se blagovolijo prijaviti čimpreje, ker na prepozni prijav se ne bode moglo ozirati. Prijavi so pismeni ali ustmem tajuištvu društva »Probuda« g. prof. Volavšku na omenjeni šoli.
Na pragu evropske umetnosti. Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v soboto dne 23. t m. ob 18. uri prvo predavanje s skioptičnimi slikami pod zgornjim naslovom v fizikalni dvorani državnega učiteljišča, Predava doc. dr. Vojeslav Mole. Vstopnina za člane 2 K, za nečlane 4 K.
Organizacijski
vestnik.
Iz stranke.
Opozarjamo vse podružnice političnih In strokovnih organizacij Celjskega okrožja
da nam nemudoma sporoče, katere podružnice bodo praznovale Prvi maj, da jim še pravočasno moremo preskrbeti govornike. Opozarjamo vse podružnice, da se na zakasnela poročila ne bomo mogli ozirati ra tudi ne govornika poslati. — Okrož. tajništvo JSDS in KDZ v Celju, Vodnikova ulica 3.
Zaupniki in zaupnice v Ljubljani pozor! Pridite danes v petek ob 7 zvečer vsi zanesljivo na sestanek v malti dvorani Mestnega doma. Na dnevnem redu so zelo važne zadeve; zategadelj naj nihče ne manjka. Še enkrat: Pridite vsi in vse! — Predsednik krajevne organizacije.
Vse sodruge in naše somišljenike, vse izkoniščance in trpine opozarjamo na veliki volilni shod v Celju v veliki dvorani hotela »Union«, ki se bo vršil to soboto In ne kakor je bilo včeraj pomotoma poročamo, v nedeljo. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Poročali bodo poslanec sodrug dr. Korun, posl. sodrug Kopač in predsednik krajevne organizacije v Celju sodrug KoTen.
Krajevna organizacija JSDS v Semiču vabi na občni zbor, ki se bo vršil dne 24. t. m. ob 8. uri dopoldne. Udeležiti se ga morajo vsi odborniki. Na dnevnem redu važen razgovor.
Iz strok, organizacij«.
Kleparji — pozor! Kleiparji v Ljubljani se od danes nahaja v stavki. Kleparski pomočniki naj za čas staivke v Ljubljano ne potujejo. Vse socijalistične liste v Jugoslaviji prosimo, da to svarilo po natisnejo. — Tajništvo kovinarjev.
Mezdno gibanje krojačev v Ljubljani. Te dni so se vršila pogajanja organizacije krojaških pomočnikov z zadrugo krojačev, da se doseže na temelju zahtev pomočnikov 30% povišanje plač. V sedanjih gospodarskih razmerah res tli mogoče živeti s plačo od 290—320 K tedensko in mi želimo krojaškim pomočnikom v tem boju popolno zmago. Upamo pa, da bodo gospodje delodajalci uvideli potrebo svojih pomočnikov in na njih popolnoma upravičene zahteve pristali. Prepričani smo, da bo tudi ostala iavnost ta korak krojačev odobrila, kajti s to plačo, ki fo ti ljudje Imajo pri najboljši volji ne morejo izhajati. Deflavstvo ostalih strok bo svojim sotrpanom v tem boju stalo ob strani in jih z vsemi sredstvi podpiralo. <
Vestnik Svobode.
Vsem podružnicam »Svobode«. 1. številka družinskega lista »Kres« izide začetkom maja z lepo vsebino in slikama. Vse podružnice nam naj nemudoma sporeče, koliko izvodov potrebujejo, da jih pravo-
Tlsk „Učit*Uak* tiskarne v Ljubljani.
časno pošljemo. Tudi vse dobljene naročnike naj nam z naročnino nujno pošljejo. Naročnina prj članih naj se pobira vsaj za pol leta, to je 18 K. Ob priliki 1. maja lahko v vsaki podružnici nabirate naročnike med ljudstvom. Sploh veljaj 1. maj vsem članom za nabiranje naročnikov. Naročnina znaša celoletno 80 K, polletno 40 K, četrtletno 20 K; za dijake 48 K celoletno; za člane »Svobode« celoletno 36 K, polletno 18 K. — Tajništvo.
Pevska vaja moškega zbora »Svobode« bo danes od pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Pridite vsi!
Podružnica delavske Izobraževalne zveze »Svoboda« iz Črne je priredila 17. t m. igro »Cigani« v 3 dejanjih in 1 med dejanjem. Igra se 1. maja ob pol 2. uri popoldne ponovi v dvorani gostilne F.r. Kruleč. Predprodaja vstopnic v Konsumnem društvu za Slovenijo Crna I. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Zadružništvo.
»Konzument«, mesečno glasilo »Konzumnega društva za Slovenijo«, je izšel tc dni. Prinaša zanimivo strokovno gradivo. Člani dobe list zastonj, drugi naročniki ga dobe za 18 K na leto.
Po svetu.
— Češkoslovaška delegacija se je napotila v Pariz. Namerava posetiti Versailles in Verdun, kjer jo bodo Francozje z velikimi svečanostmi sprejeli. Te svečanosti bodo posebno sijajne v Parizu. — Seveda Cehi se še niso odločili ne za ne proti — Nemčiji namreč.
— Fašisti so zopet poskušali napasti tržaško »Edinost«. Karabinjerji so jim napad preprečili.
— Nemški učenjak in fizik Os'twald je nastopil za to, da se uvode po vseh državah enoten knjižni in časniški format. S tern bi bilo za -mnogo olajšano urejevanje knjižnic.	/
— Konfiscirani ruski bogataši. Sovjetska vlada je izdala dekret, glasom katerega se konfiscira v korist države ves ime-tek ruskih državljanov, ki bivajo v inozemstvu.
— Albanska narodna skupščina se sestane danes.
— Uradne francoske statistike z žalostjo ugotavljajo, da se še od 1. 1913. do 1920. na Francoskem rodilo 2,779,543 otrok, a umrlo je v tem času 4,232.705 oseb ne v-stevši vojne izgube. Ce si sedaj predoči-mo, da je na Francoskem 2 in pol milijona žensk več kot moških, si lahko mislimo veliko nevarnost, ki preti francoskemu narodu in njegovemu številčnemu napredovanju.
Ie škodo. Vsled tega je nujno potrebno, da se delavstvo tesno združi ter praznuje prve ga maja solidarno. K drugi točki Se poda! kratko poročiio dosedanjega delovanja so-cijalmih demokratov v občinskem odboru, ter razlžil pr-ogram stranke same za. bodoče delovanje, in končno priporočal, da glasujejo na dan 3. maja vsi kot en m-oz za socijalno demokratično listo. Na shodu je bilo okolo 200 volilcev in med njimi tudi nekaj komunistov, ki so pripeljali s seboj oba Žorga, Marcela in Jaka, ter zagorskega narodnega poslanca Valentina Mia kairja, ki ga zadnje čase ljudje smatrajo, da je mutec, ker se še ni nikoli oglasil v parlamentu, ter pravi, da (je še preveč oblačno. Ves čas govora sodr. Cobola so bili v»i jako mirni. Ko pa ie Cobal nehal se je oglasil Jaka Zorga k besedi. Pri začetku svojega govora ae hotel povzročiti razpust shoda s tem, da je zmerjal zborovalce, da nimajo nobene 'izobrazbe in solidarnosti. Navzoči pa se niso hoteli razburjati. Seveda je psoval tudi razne tuje in domače sodi ugc. S svojim govorom je napravi* pričujočega vladnega komisarja tako nervoznega, da je žugal z razpustom shoda.
Navzoči so se zgražali nad surovim njegovim govorjenjem. Končno ae govoril še sodr. Cobal, ter omenjal, da vse, kar je govoril Zorga, nima nikaikržne vsebine in da o stvari sploh ni nič govori!. Končno, j s Cobal še enkrat priporočal solindarno praznovanje prvega maja, ter da tudi tretjega -maja glasujejo za sodjaldemokratično kandidatno listo.
Dopisi.
Oglas iz Amerike.
Društvo »Slovenski Bratje" št. 47 S. D. P. Z. v Avella, Pa., povprašuje
rojake v Sloveniji, če jo komu kaj znano o sorodnikih pokojnega Antona Godec, kateri je bil član zgoraj omenjenega društva. Doma je bd iz vasi G o 1 i š e, pošta Kresnice pri Litiji. Umrl je 23. julija 1918 v starosti 38 let. Zavarovan je bil za petsto dolarjev usmrtnine, katere se je glasila v oporoki na njegove brate in sestre. Ker pa naše društvo kljub večkratnim opominom ne more dobiti naslovov dedičev, zato prosimo rojake v tamošnji okolici, če kdo pozna katerega teh bratov in sester, da jih opozori na ta oglas, da se pravočasno zglasijo z od sodnije potrjenim izkazilom, da jim bo mogoča nakazati usmrtnino njih umrlega brata, katera svota znaša še okoli tristo dolarjev, z odbitkom pogrebnih in drugih stroškov.
Vsa tozadevna pisma je poslati na naslov društvenega tajnika:
John Vidmar, Br. 15. Avella. Pa-, U. S. America.
Zagorje ob Savi. Dne 17. se je vršil tu javen ljudski shod pod predsedstvom sodr. A. Ulcta z dnevnim redom: Prvi maj in njegov pomen, bodoče občinske voltve. Ker poročevalca iz Ljubljane ni bilo, je poročal sodr. Cabol k obema točkama. Razložil je zgodovino praznovanja prvega maj-nika, ter zakaj so manifestirali delavci od vsega začetka prvega maja. Četudi se je uresničilo nekaj točk prvih njihovih zahtev, ima vendar delavstvo dovolj vzroka, da praznuje prvi majnik, ter proti krivicam, ki se jim še vedno gode solidarno protestira Posebno imajo rudarji sedaj dolžnost, Ja se združijo kot en mož, ker podjetja so že pričela s svojo ofenzivo proti delavstvu s tem, da se pripravljajo znižati rudarjem plače. Med drugim je rudniški oddelek hr-v.iških industrijcev ie javU tamošnjim delavcem in njihovi organizaciji, da jim odpovedujejo sedanjo kolektivno pogodbo, ter pr odlagajo novo, s ‘kaitero bodo znižali za 25% mezde. Tudi osrednji miontanistični urad v Ljubljani je potom razglasa v čakalnicah v Velenju in Zabukovci obvestil rudarje teh dveh državnih rudnikov, da razveljavlja kolektivno pogodbo s 30. aprilom 1921., da se skliče nova obravnava in to pomeni, da se tudi državna uprava pripravlja, da zniža prejemke delavstva. Opozarja delavce dalje na veliki angleški boi ■rudarjev, tar le potrjuje, da se ie pričela ofenziva kapitalizma po vsem . svetu. Kapitalistična fronta je enotna, in če delavstvo te enotnosti takoj ne ustvari, bo imelo
Ključavničarji
stavbeni in strojni se takoj sprejmejo. Za stan in hrano preskrbljeno: Chromy, Vrhnika, mehan. delavnica.
U« A budilk«, n!.
» d haike, verlilce, zlat* Ino, srebrnino, očala in porotne prstana
kupite najbolje pri
A. Lečnik,
urar In zlatar.
Celi«, Glavni trg it. 4.
Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni.
PALMA
prave kauCuk pete za Čevlje.
Dobijo so povsod.
*8I nn BJjSjOApojo^ ‘enu!iqnFi
laaHiaHd oai
pipjA? jjd afonaofmi 9qop as
vm
Odgovorni urednik: Jak. Vohovoc.