glasilo keajevue upmost) KOG DATUM: 5.6. ^^ ^t: SI- LE Ra^ti, Ifc RA6TI. PsEfJlCA-^LATiCA, p02e wl 16-as, H AR SELB L>A[ t*)0 ORAL ^ SK^bWO 'PWvyUAVAU: To traktor, vol ir-t , OBVESTI H.A Ponovno akcija eistejSe okolje Obveščamo krajane, da se nadaljuje akcija čiščenja okolja v KS Kog. Akcijo izvaja posebna ekipa preko zavoda za zaposlovanje v okviru komunalnega podjetja Ormož. Ekipa bo ostala v naši KS do 20. junija 1992 in bo v tem času očistila vsa divja odlagališča. Zato krajane prosimo, da v prihodnje ne odlagajo odpadkov po gozdovih in drugih mestih. Akcijo čiščenja bomo v prihodnje izvajali vsako leto, zato si doma uredite mesto za zbiranje odpadnega materiala, ki ga bomo ob podobnih akcijah odvažali. -8- Slove nstko dru6t.vo "PLANIKA" Kogovcanom Slovenskemu društvu PLANIKA iz Wintertlurja v Švici smo poslali zahvalno pismo za zbrano pomoč v višini 2.000 švicarskih frankov, ki jo je predstavnikom KS Kog izročil predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje gospod Janez Jančar. Naši zdomci so ta denar namenili za odpravo posledic lanskoletne vojne agresije na območju KS Kog. Sanirana obvoznica Cestno podjetje Ptuj opravlja v tednu med 1. in 7. junijem različna popravljalna dela na cesti obvoznici od Lah Janeza do Munda Stanka. Ta cesta je namreč kot obvoznica v času izgradnje novega mostu preko Trnave utrpela precejšnjo škodo. Svet KS Kog -9- PET J"E KOGOVSKIHE DEKLET SE S L X SI VSE DLJE Dekliški septet, ki se je Kogovčanom predstavil na letošnji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku in ki ga vodi Darja 2ganec, vztrajno in uspešno vadi in prepeva naprej. Tako so se dekleta konec maja udeležila občinskega srečanja odraslih pevskih zborov v Ivanjkovcih. Zbranemu občinstvu so zapela tri pesmi: Ena sama rieč me griva, Tam u dolu in Gershwinovo pesem v angleškem jeziku. Poleg naših deklet, ki so letos Zal tudi edine zastopale sicer številne kogovske pevce, se je v Ivanjkovcih poleg gostov predstavilo še šest. zborov in vokalnih skupin iz ormoške občine. Slavica Munda Naslednje razmišljanje je nastalo v pustnem času. Ker Novice medtem niso izšle, ga objavljamo tokrat: PUSTNI OAS Pustni čas, čas norosti vseh vrst, predvsem pa čas čarovnic, lovcev in klovnov, ki preganjajo zimo in se veselijo pomladi. Pa tudi čas, ko Zelje pod masko vsaj za trenutek postanejo resničnost. In začuda, ravno ob pustnem času nekaj let nazaj so si neki skrivnostni režiserji nataknili maske lovcev, mislec, da jih nihče nikdar ne bo prepoznal. Tako je od silne groze nekaj čarovnic moralo v "šiptarijo" odleteti, in to kar brez mask. Je pa lov, oziroma pustna povorka, bila res silna. Tej ugotovitvi v prid govorijo še mnoga druga dejstva: Stare mame so se od silnega smeha kar pačile in vstran obračale. Nekateri, ki bi jih Dante gotovo brez pomisleka uporabil kot glavne akterje v svoji Božanski komediji - če bi jih seveda poznal - so kar začeli sanjati o slivah z dolgimi debli, o kmetih, ki so se svoje zemlje oklepali tako močno, da jih človek niti z gorjačo ni mogel k pameti spraviti in seveda o pištolah in zaseki. Enim pa je maškerada dala navdih, da bi kar intelektualni nivo te dežele dvigovali in so v preveliki vnemi sebe za merilo j ema1 i. Ni kaj, takrat so ljudje stvari znali organizirati. Lahko bi rekli, da so v glavnem delali s srcem. Sicer pa je že Pascal pogruntal, da ima včasih srce razloge, ki so razumu neznani. Potem pa, ko človek tako čez par let pomisli na dobre stare čase, si ne more kaj, da jih ne bi primerjal z današnjimi, ko se je vse takorekoč čez noč spremenilo. Tudi letos je pust naznanil prihod pomladi. So se pa v današnjem času pojavili eni čudni ptiči s svojimi pesmicami. Po rekvizitih bi jih lahko uvrstil med čarov- -10- nice, po tem, kaj so oblekli, pa včasih med podrepnike, po tem kar pa danes počnejo, pa med klovne. Lovcev pa tudi ni hudič pobral. Zdi pa se mi, da je bilo letos Se za spoznanje veC klovnov, ki so si nataknili maske svetnikov. To je seveda posebne vrste umetnost in spretnost, v kateri je slutiti dolgoletne izkušnje. človek dobi občutek, da to skrivanje in maskiranje, ki je bilo baje nekoč vrlina, sedaj postaja folklora; nekakšen ljudski običaj tega kraja, ki se odvija skozi vse leto. Ciril Rotar, Vodranci TAKO SO PJRJBPEVAZ/J VCAS JH Pri oknu sva molče slonela, sladko je kos v goščavi pel, sladko je v cvetju sleč dehtela, ki mrak jo tihi je objel. Na polje hladna rosa pada, na nebu vnema zvezd se žar, ljubezen diha zemlja mlada, ljubezen diha vsaka stvar. Molče ozre se ona name, molče ozrem se jaz na njo, oko z očesom se ujame in z usti usta se ujemo. Pesem je povedala Pavla Nepu2lan Fantič po zelenem travniku sprehajal se je rad, dekleta je zavajal tam v zeleni gaj, ah ja, ah ne, milo prosilo ga je dekle. Fant dekle je pogledal, razumela sta se, skrivne reči ji povedal, a ona rekla je da ne, oh ja, oh ne, milo prosilo ga je dekle. Pesem je povedala Ljudmila Lukman -11- Dr METLA Rečejo mi naši ludi, ka je grdo eno, drugo, pa to tudi, zmetati po našem seli, še bolj pa je bolečo, ka z enoj metloj bi radi celi Kog pozmelil Zato gnes na toti strani, nam vas skoron nič obiro, le nastihega bom z zobmi zaškripo, pa samo bom debelo gledo, kak de Mirkec moje grehe fkup pobirol Kak je 2e reko naš praded, fsaka rit pride enkrat na svoj šekret, pa so zato tam v Gomili, večne borbe nam vodili, asfaltirali stvari, ki v r^črt jih neso sploh djali. Tam pa^bi mogo bor pošten šoder biti, pa hodijo še sploh po blati tijan gor do riti Tu v Vodrancih pa smo pač na vodi, zato vodovod je za nas takša stvar, kak bi človik delo en sam veki kvor. Se čuda bi stvari vam lehko zej povedo, pa sem reko, ka si nam od zej napre, več tak pluvo v svojo skledo, smo lidje pa grotali tak strašno občutljivi, pa še strašansko joko zamerlivi. Pa se samo zato od z£j napre naj drugi tudi tu glasijo, pa kej pri srci jih tišči, naj čista prosto pa svobodno vun zgučijol -12- ~ „ Eden takšnih je že tu, pa si dobro to preštejte, te pa drugič tudi vi, svoje stvori vun povejte I Dr. Metla Tak vam je na totem sveti, dr. Metla zmeta ludske smeti, al pri jen jos sem letos runo bro, pa vse bom vam napiso kak je tan bilo. Spicof okoli jive prešteti od vseh nos nišCe neje zno, na Madarskem, tam so vse državne pa ke vsem veeno je kak je, al nete tan fkrog kostaja, al pa posejano je nigi ne bilo. No, gosta pa je bila resen praf, ve pa znote, če sen fsakoj lehko Ce glih sen z šestrednin strojon Te pa na Grabe brot smo šli, no, kak te pre jžgovi diklini al tora pa resen bila runa prova je, no, pa sem mo jo povedo, tak droga Metla, kej je praf je praf, le kaj so tebe doktor Metla v kmetijski školi navičili, al nie neso vas vieili, al pa tam si spo. Kunec kuncof za tebe bojše bi bilo, Ce v pedagoško školo ti bi šo, te bi lepo runo mejo, pa se ne bi s tebe Borkof Viktor smejo 1 VeCer pa bila ga je groza naš Metla zvo je na pomoC še Broza tistega, ki mo omogoCjo je kredite. Ve že znate, zej bijo je račun, pa naš Metla neje zno kak velke jive mo, držo pa se tak je hudo kak pred leti, te kdo mu je Celin povedo ka zej že zno, što je pri jen bike fkrol jive hrosta roko do, bro. pa ženi, -13- Tak je to, droga Metla, z&j ne biti hud, jos sem jos, ti pa ti, rajši piši ti za druge več, zato, ka vse kej za mene boš napiso jos najmej