Ferdinand Humski Šolski center Ptuj, Strojna šola Volkmerjeva 19, 2250 Ptuj LEKSIKON ZA PAMETNE MEHATRONIKE J-L ucno gradivo za srednje strokovno izobraževanje Tehnik mehatronike Ptuj, september 2019 Ferdinand Humski Jack Oblika audio konektorja za mano in stereo prenos signalov. AUX jack pomeni prikljucek se 3,5 ali 2,5 mm. Glej Konektor (risba), prim. Cinc. Jakost elektricnega polja Glej Elektricna poljs­ka jakost. Jakost elektricnega toka Glej Elektricni tok. Jakost magnetnega polja Kolicina, ki doloca magnetno polje. Merska enota je [A/m], oznaka H. V dolgi tuljavi s tokom jo izracunamo iz enacbe: l·n H=­1 [A] ..... elektricni tok (v števcu) n [/] ..... število ovojev 1 [m] ..... dolžina tuljave (v imenovalcu) V vakuumu je jakost magnetnega polja podana z gostoto magnetnega polja B in indukcijsko kon­stanto 11D: B H=-llD Za izracun jakosti magnetnega polja v snovi pa potrebujemo še relativno permeabilnost µ, [/]: B H=-­µ,11{) Pri feromagnetnih snoveh µ, ni konstantna, tem­vec je odvisna od H. Sin. Magnetna poljska jakost. Prim. Gostota magnetnega pretoka. Jakost zvoka Gostota zvocnega toka oz. gosto­ta energijskega toka v zvoku, oznaka je j, merska enota pa je [W/m2]: j = -= W·c s P ... moc zvoka [W] S ... površina širjenja zvoka [m2] W ... energija zvoka [J] c ... zvocna hitrost [m/s] Jalova moc Komponenta navidezne moci pri porabnikih z induktivnostjo ali kapaciteto. Kolicina, ki se uporablja v elektrotehniki in se oznacuje s crko Q: 0 = .J s2_ p2 S je navidezna moc, P pa delovna moc. Pri sinusnem spreminjanju izmenicnega toka in napetosti dobimo: Q = S·sincp = Uerlersincp Ue1 in let sta efektivni vrednosti napetosti in toka, ep pa fazna razlika med napetostjo in tokom. V splošnem je jalova moc tisti del elektricne moci izmenicnega tokovnega vezja, ki se porablja za vzdrževanje elektricnih in magnetnih polj in ne proizvaja dela v porabniku. Sorodne definicije: Q faktor jalovosti s=sincp jalov tok Q jalova napetost U= I = Uersin ep j ef Q jalova upornost (reaktanca) X = 2 1 ef Jalova upornost Upornost kondenzatorja v izmenicnem tokokrogu, glej Kondenzator. Jalovina Kosi kamnine v rudah. Nekoristni osla­nek po predelavi kemicne surovine, npr. ostanek po predelavi rude (ko so izlocene kovinske snovi). Jarem Drog za prenašanje bremen, tudi kratek, mocen (precni) nosilec. Java Programski jezik družbe Sun Microsystems, Stran 2 ki omogoca preprosto in prilagodljivo ustvarjanje internetnih interaktivnih programov. Je razlicica programskega jezika C++. Potrebno je imeti kar nekaj znanja in spretnosti, da jo uporabimo. JavaScript je razlicica, ki jo je prevzel Microsoft. Jedka snov Snov, ki najeda, razjeda snov ali tki­vo. Sin. kavstik, korozivna snov. Npr. baze, kisline, jedki plini, jedke organske snovi. Jedkati: izjedati površino kovine, stekla, tkiva itd. Kopel raztaplja dele obdelovanca, ki niso zašciteni s posebnim premazom. Npr. jedkanje bakrene površine pri ti­skanem vezju, tudi za umetniške namene (bak­rorezi, cinkografija itd.). Jedkalo ali jedkovica: te­koca ali plinasta kemicno agresivna snov. Jedro Najvecji ali najpomembnejši del cesa, npr. celicno jedro, atomsko jedro. Prim. Jedro -litje. Jedro -litje Livarsko orodje, ki se namesti v formo, da nastane v ulitku votlina. Ko se ulitek strdi, se jedro odstrani. Jedro torej doloci notranjo obliko ulitka.Material jeder mora biti: • trden, da vzdrži vzgon raztaljene kovine, • porozen (da prepušca pline) in • odporen proti vrocini. Jedra so iz kremencevega peska z dodatkom ve­zv (obicajno so to umetne smole) in utrjevalca (ki je pogosto na bazi aminov, z njim se jedro prepi­ha). Na ta nacin pripravljeno jedro je obicajno tako trdno, da ga z rokami ne moreš zlomiti. Nekatera jedra so lahko tudi jeklena,ce jih lahko izvlecemo iz strjenega ulitka. Manjša jedra se izdelujejo v jedrnikih (jedrovni­kih), vecja cilindricna jedra pa se izdelujejo s po­sebnimi stroji. Ce so jedra zelo velika, jih sezi­damo z opeko ali z glino. Pred vstavljanjem v formo je potrebno jedra pre­vidno osušiti, da postanejo trdnejša in bolj pro­pustna za pline. Nacini odstranjevanja jeder so ražlicni: • pri litju železnih gradiv so temperature dovolj visoke, da jedro razpade, nedolgo potem, ko se ulitek strdi • pri litju aluminija so temperature nižje, zato jedro obicajno ne razpade in ga je treba izbijati, prevr­tati, vibrirati in izpihati Prim. Model, Litje. Jedrovnik -litje Priprava za izdelovanje jeder. Sin. jedrnik. Jedrska energija Energija, ki se sprošca z jedr­skimi reakcijami -spremembami v atomskih jedrih. Jekla za avtomate Jekla, ki imajo vecji odstotek S (do 0,20%), tudi P (do do 0,30%), legirajo jih tudi s Pb. Z legiranjem dosežemo dobro odrezoval­nost, zato so ta jekla primerna za izdelavo delov v velikih serijah, na avtomatih (od tod tudi ime teh vrst jekel). Odrezki so zaradi lomljenja kratki. Vsebnost ogljika je od 0,09 so 0,45%. Po odreza­vanju jih pogosto cementiramo. Ce je vsebnost C nad 0,3%, se dajo avtomatna jekla tudi poboljšati. Jekla za cementiranje Glej Cementiranje. Jekla za kroglicne ležaje Jekla, ki morajo vzdr­žati velike dinamicne obremenitve, obenem pa morajo biti odporna proti obrabi. Prenašati morajo skoraj tockovne obremenitve, zato morja biti zelo cista (brez vkljuckov). Po kaljenju jih popušcamo no 170°C. Trdota obrocev in kotalnih elementov znaša od 58 do 65 HRC. Jekla za nitriranje Glej Nitriranje. Jekla za poboljšanje Glej Poboljšanje. Jekla za površinsko kaljenje . Lokalno kaljenje. Jekla za ventile Jekla, ki so mocno mehansko in toplotno obremenjena. Uporabljamo jih lahko za ventile pri motorjih z notranjim zgorevanjem. Imeti morajo odpornost proti obrabi in odpornost pm1i koroziji. Legirana so s kromom, nikljem, vol­framom in molibdenom. Koncna toplotna obdela­va je poboljšanje. Prim. Ognjevarna jekla. Jekla za vzmeti Legirana jekla, ki imajo razen 0,5 -0,6% C še 0,25-0,50% Si, 0,6-1,8% Mn, 1,2% Cr in O, 1 % V. Nelegirana jekla vsebujejo 0,5 do 0,8% C. Vsa ta jekla imajo trakasto strukturo in jih poboljšamo, da dobijo veliko prožnost (sposob­nost elasticne spremembe oblike). Zajemajo vse vrste vzmeti: vijacne, krožnikaste, listaste ... in tudi vzmetem podobne elemente (vskocniki itd.). Jekla, obstojna pri povišanih temperaturah Jekla, ki so dovolj obstojna pri temperaturah 550 do 650°C. Pri takih temperaturah se bolje obnese­jo materiali z grobozrnato strukturo. Njihova najpomembnejša lastnost je odpornost proti lezenju. Uporaba: za kotlovsko plocevino in za izdelavo cevi iz celega. Jekla, odporna proti obrabi Odpornost proti obrabi zahteva trdoto (ledeburitna jekla) in sposobnost prenašanja udarcev (manganova jekla). Pri udarcih lahko pride tudi do plasticnih deformacij in utrjevanja. Jekla z veliko sposobnos­tjo utrjevanja je seveda težko obdelovati. Najbolj znano jeklo te vrste je legirano z 12% mangana. V drugi skupini so ledeburitna jekla, ki vsebujejo mnogo trdih karbidov. Jeklarna Tovarna (podjetje) za izdelavo jekla, livarna jekla. Prim. Železarna. Jeklena litina Oblika litega železa, pomirjeno jeklo. Od "normalnega" jekla (ki je predelano z va­ljanjem, kovanjem, vlecenjem ... ) se razlikuje le po tem da raztaljeno jeklo vlijemo v formo ali kokilo in na ta nacin izdelamo ulitek poljubne oblike. Vsebuje od 0,05 do 0,4% C. Podobno kot jekla razvršcamo tudi jeklene litine v: • legirane jeklene litine za poboljšanje • kemicno odporne jeklene litine (ne rjavijo in so v ognju obstojne) • proti obrabi obstojne jeklene litine Jeklenec Železova ruda, glej Siderit. Jeklenka Kovinska posoda iz jekla ali aluminija za shranjevanje plinov in tekocin pod visokim tla­kom. Nepravilni izraz: plinska bomba. Navoji za vnetljive pline so levi, navoji za kisik pa so desni. Jeklenke morajo med varjenjem ali med transportom stati pokonci in morajo biti zavaro­vane proti padcem. Glede na tlak v jeklenkah razlikujemo: 1. Jeklenke s 150-200 bar,za zrak, dušik N2, ki­sik 02, argon Ar, helij He in metan CH4. 2. Jeklenke s ~ 15 bar za acetilen C2H2 spadajo v posebno kategorijo, ker so napolnjene s poroz­no maso in ker je acetilen raztopljen v acetonu. 3. Jeklenke za plin v tekocem stanju morajo Q.@.:: segati uparjalni tlak (nadtlak) posameznih pli­nov: ~ 50 bar za ogljikov dioksid CO2, vec kot 6,4 bar za propan C3H8 (podatek za 0°C) in vec kot 0,8 bar za butan C4H10 (0°C). Uparjalni tlak za propan in butan pri razlicnih temperaturah: TEMPERATURA ['C] Za katerokoli mešanico propana in butana naj­demo vrednosti med rdeco in modro krivuljo. Propan butan je plin za gospodinjstvo, jeklenka je rumene barve. Cisti propan je plin za varjenje, ki lahko v mno­gih primerih nadomešca veliko dražji acetilen, jeklenka je oranžne barve. Barve jeklenk predpisuje SIST EN 1089-3: STARO NOVO Vrat jeklenke Spodnji del Kisik Modra Bel+ crka N Moder, siv Acetilen Bela Kostanjevo Kostanjevo rjav+ N rjav ali crn Argon ali Siva Zelen+ N Siv ali argon+CO2 temno zelen CO2 ali helij Siva Siv Siv Velikosti jeklenk se merijo v najmanjši zajamceni prostornini jeklenke [L], v vsebnosti plina [Nm3], v masi plina v jeklenki [kg] in v masi prazne jeklen­ke [kg]. Zajamcene prostornine premicnih jeklenk so od 0,4 do 80 L, mase plinov v jeklenki so od 1,5 do 82 kg (podatki pri tlakih do 300 bar). Vsebnost plina v jeklenki znaša od 0,4 do 15 Nm3 (kubicnih normnih metrov), masa prazne jeklenke pa znaša od 2,5 do 71 kg. Kadar smo v dvomu glede vsebine, preberemo še napise na jeklenki. Jeklenke morajo biti primerno oznacene z oznakami velikosti najmanj 5 mm. Oznake se lahko vklesajo ali privarijo.Obveznih oznak je veliko, naštejmo le najpomembnejše za uporabnika: masa prazne jeklenke [kg], najmanj­ša zajamcena prostornina [L], oznaka proizvajal­ca, standard. Prim. Acetilen, Propan, Plamensko varjenje, Rezanje, Metaliziranje. Jeklo Železova zlitina z majhno kolicino oglji­ka (manj kot 2.06% C), ki lahko vsebuje tudi druge elemente, predvsem kovine in polkovine. Ves ogljik v jeklu je: • raztaljen v kristalni mreži železa (najvec 2,06% v austenitu, v feritu pa najvec 0,04 %) ali • vezan v cementi!Fe3C, pri cemer je za tvorbo Fe3C odgovoren mangan Mn Grafit pa je lahko le sestavina nekaterih vrst litega železa. Znacilnost jekel je, da se staljeno jeklo (talina) pri ohlajanju najprej strdi v austenit -in takrat je ves ogljik raztopljen v trdni raztopini y Fe. Z nadaljnjim ohlajanjem austenita pa se struktura jekla spremi­nja, odvisno od vsebnosti C in legur. Jekla pridobivamo z razlicnimi postopki: v konver­torjih (Thomasov, Bessemerjev, razne vrste kisi­ kovih) in v peceh (Siemens-Martinovih, kombini­ranih in elektricnih: oblocnih, indukcijskih). PRIBLIŽNE MEHANSKE LASTNOSTI STRUKTURNIH SESTAVIN JEKLA: Natezna Raztez-Magne­ trdnost Trdota nost licnost [N/mm2] [HV] [%] ferit 250 -300 90 35 DA austenit 750 21 O 60 NE perlit 700 -900 220 1 O DA martenzit / 600 / DA ledeburit / 850 / / cementi! / 850 / NE grafit 20 / / NE Prim. Železna gradiva, Plavž, Konvertor. Jeklo -pridobivanje Glej geslo Železna gradiva. Jeklo -vrste jekel Jekla razdelimo na vec naci­nov. Za podrobnejše podatke o konkretnih jeklih pa moramo poznati oznake -glej gesli Oznaceva­nje kovinskih gradiv gradiv in Oznacevanje želez­nih gradiv po SIST EN. Po NACINU PRIDOBIVANJA poznamo: 1. Thomasovo, Bessemerjevo, Siemens-Martino­vo oz. SM jeklo so navadna (osnovna in kvali­tetna) jekla. 2. Elektro jekla so rafinirana, plemenita in name- njena za toplotno obdelavo. Glede na kolicino raztopljenega FeO poznamo nepomirjena in pomirjena jekla. Po KVALITETI delimo jekla na: 1. Osnovna jekla so nelegirana jekla brez poseb­nih zahtev glede kvalitete. Njihova sestava in lastnosti se gibljejo v relativno širokih mejah. Uporaba: pri jeklenih konstrukcijah kot toplo va­ljani profili ter kot vleceno okroglo jeklo. 2. Kvalitetna jekla so nelegirana ali legirana. Ima­jo zajamcene lastnosti za uporabo. Omejeno so primerna za toplotno obdelavo in dolocene po­stopke preoblikovanja. Uporaba: pri vecjih trd­nostnih zahtevah, npr. izdelava tlacnih posod, za globoki vlek plocevin pri gradnji karoserij itd. 3. Plemenita jekla so nelegirana in legirana QQ.:: sebno cista jekla z natancno sestavo.Nelegira­na se dajo dobro preoblikovati in variti. Legira­na jekla uporabljamo kot jekla za orodja, hitro­rezna jekla in povsod, kjer se zahtevajo visoke trdnosti, npr. pri kroglicah kotalnih ležajev. Obicajno so to elektrojekla, ki so toplotno obde­lana. Mocno legirana jekla so poznana kot ner­javna jekla. Razdelitev jekel glede na KEMICNO SESTAVO: Stran 3 1. Ogljikova ali nelegirana jekla so jekla, na ka­tere lastnosti odlocilno vpliva ogljik. V tej ka­tegoriji so zajeta jekla za poboljšanje, za vzme­ti, za cementiranje itd. Ta jekla se uporabljajo za razlicne vrste vzmeti, za gredi, osi, podložke, razlicne vrste nožev, škarje itd. Delitev: navadna ogljikova jekla so iz konverterjev in martinovk; vsebujejo malo C (0,04 -0,65%), zaradi cesar so mehka in žilava; ostale pri­mesi so SI (0,3-0,4%), Mn (0,5-0,5%), P+S (do 0,09%); uporaba: konstrukcije, vijaki, plocevine, cevi itd. rafinirana ogljikova jekla so navadna ogljiko­va jekla, rafinirana v elektricnih peceh, da se odstrani cim vec škodljivih primesi (predvsem P+S), obenem pa dodamo še primerno kolici­no ogljika-natancna kemicna sestava omo­goca ustrezno toplotno obdelavo (cementi­ranje, kaljenje, poboljšanje itd.) 2. Legirana jekla: malo legirana in visoko legira­na jekla. Vsebujejo legirne elemente, ki poveca­jo fizikalne in kemijske lastnosti jekla: Si, Mn, Cr, Ni, W, Mo, V, Co, Ti, Cu in AI. Vrste: niklje­va, manganova, kromova, krom-nikljeva, krom­manganova, silicijeva, kobaltova, volframova, molibdenska in vanadijeva jekla. Nerjavna jekla so delno ali dobro odporna proti koroziji ob stiku z vodo ali z vlažnim zrakom. Proti vrocini in ognju so odporna ognjeodporna jekla. Razdelitev jekel GLEDE NA UPORABO: 1. Konstrukcijska jekla so primerna za izdelavo raznih konstrukcij (nosilnih, opornih ogrodij): a) Splošna konstrukcijska jekla: • jekla za izdelovanje strojev in konstrukcij • jekla za armiranje betona • j. za kotlovsko plocevino (za tlacne posode) • avtomatna jekla Uekla za avtomate) • hladno valjana jeklena plocevina • hladno valjani jekleni trakovi • bela plocevina • jekla za izdelavo žice • jekla za vijake, matice in kovice • jekla za železnice b) Konstrukcijska jekla za toplotno obdelavo: • jekla za cementiranje (glej Cementiranje) • jekla za nitriranje • jekla za poboljšanje • jekla za površinsko kaljenje c) Posebna konstrukcijska jekla: • jekla za vzmeti (vzmetna jekla) • nerjavna in kemicno odporna jekla • ognjeodporna (v ognju odporna) jekla • jekla, obstojna pri povišanih temperaturah • jekla za ventile (ventilna jekla) • jekla za kroglicne ležaje • jekla, odporna proti obrabi 2. Orodna jekla so jekla za izdelavo orodij: a) Ogljikova orodna jekla b) Legirana orodna jekla: • jekla za hladno delo • jekla za toplo in hladno delo • jekla za vroce delo • hitrorezna jekla (brzorezna jekla) • nerjavna orodna jekla 3. Posebna jekla imajo posebne mehanske, fizi­kalne in kemijske lastnosti, npr.: -jekla za trajne magnete (s 5-40% Co) -BH jekla,ki so namenjena za globoki vlek in zatem za toplotno obdelavo (npr. za pokrove karoserije) -jekla, zelo odporna proti obrabi (obicajno legi­rana z W, Mn, V, Co): hitrorezna (brzorezna) jekla, jekla Hardox® -borova jekla z mejo tecenja ~1400 N/mm2 -Usibor® jekla z izjemno visoko natezno trd­nostjo, tudi preko 1800 N/mm2 itd. Glede na DELEŽ OGLJIKA v jeklu razlikujemo: 1. Evtektoidno jeklo z 0,8% C (perlit). 2. Podevtektoidno jeklo z manj kot 0,8% C (ferit in perlit). Jekla z manj od 0,5% lahko neoporecno plamensko režemo. 3. Nadevtektoidno jeklo z vec kot 0,8% C (perlit in Ferdinand Humski sekundarni cementi!). Delitev jekel po KRISTALNI OBLIKI (strukturi): 1. Feritnajekla 2. Perlitnajekla 3. Martenzitna jekla 4. Ledeburitnajekla 5. Austenitnajekla POSTOPKI VARJENJA posameznih vrst jekel so opisani pod posameznimi vrstami varjenja, npr. plamensko varjenje. Jermen Pas ali trak iz mocnega materiala s skle­njenima koncema, ki prenaša vrtenje z enega vr­tecega se kolesa Uermenice) na drugo. Po materialu locimo bombažni, gumeni, jekleni, usnjeni jermen itd. Po izdelavi poznamo: brezkoncen, klinasti, Q1Q..: šcati (ploski), zobati, dvojni, enojni, vecplasten itd. Po legi so tudi križani (navzkrižni) jermeni. Jermene poimenujemo tudi po uporabi, npr. mik­ ro jermenitd. Jermenica Kolo, po katerem tece jermen. Ježa Strmi del med vodoravnimi ploskvami pri terasastem svetu. Npr. kovaška ježa. Ježek Rastlina z latinskim imenom arctium lappa, ki ima oprijemljive elasticne bodice, s katerimi se pritrdi na kožuh mimoidocih živali: Narava je dala idejo za zelo pogosto uporaben izdelek -pritrdilni ježek, glej istoimensko geslo. JFET Vrsta unipolarnega (FET) tranzistorja. Glej geslo Tranzistorji -unipolarni. JK pomnilna celica Pomnilna celica, ki lahko pomni dva podatka. Joulova toplota Glej Uporovno varjenje. JPEG Združenje profesionalnih fotografov, ang. Joint Photographers Expert Group. Tudi format datotek za komprimirane slike, primerne za Web. JUS Kratica za nekdanje Jugoslovanske stan­darde. Justirati Nastaviti, namestiti, naravnati, prilagodi­ti, tudi postaviti v najprimernejši položaj za delo­vanje.Npr.: justirati zadnje kolo pri biciklu: nastaviti kolo tako, da veriga ni prevec napeta in da obenem ne pada z verižnega zobnika; justirati vrata, da se bodo pravilno odpirala justiranje motorjev z notranjim zgorevanjem: nastaviti predvžig, predvbrizg itd. Naloga justirnih operacij: izravnava odstopkov pri montaži (sestavljanju), da se zagotovi predvidena funkcija izdelka. Vedno justiramo vec sestavnih delov med seboj, nikoli enega samega. Sin. prienaciti. Ang. adjust -prilagoditi. Juvidur Trgovsko ime za PVC plošce, palice, cevi, folije itd. K diagram Glej Veitchev diagram. K.d. Glej Komanditna družba. Kabelska votlica Glej Votlica. Kabelski tulec Glej Votlica. Kabelska TV Prenos slike in zvoka, še posebej radijsko oddajanih televizijskih programov, preko koaksialnih kablov do koncnih uporabnikov. Ponudba je lahko tako analogna kot tudi digitalna v visoki kvaliteti preko DVB-C. Kabelski prenos TV signalov preko opticnih vla­ken pa se imenuje Gable TV Fiber Optic (CATV FO), prenos signalov preko opticnih vlaken pa Optical fibre transmission. Kabelšuh Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (der Kabelschuh), kar pomeni kabelski cevelj, elektricni prikljucek. Prim. Konektor. Kabriolet Izraz, ki izvira iz anglešcine (cabriolet) in pomeni kociji podobno dvokolesno vozilo z enim konjem. Ferdinand Humski Pri avtomobilih je to oblika karoserije, ki je oprem­ljena z zložljivo streho, ki se lahko odpre ali zapre: Kadmij Težka in redka kovina srebrno bele barve, mehka, žilava in gnetljiva. Gostota 8,65 kg/dm3, tališce 321 °C, simbol Cd, lat. Cadmium. Spojine s Cd so strupene. Uporaba: za izdelavo legur z nizkim tališcem (skupaj z bizmutom), za izdelavo barv, za akumulatorje (nikelj-kadmijeve baterije), za ležajne kovine, za prevleke (kadminiziranje in osnovne prevleke pri ponikljanju). Cd prevleke imajo pred pocinkanimi vec prednosti: so tanjše, bolj odporne proti atmosferilijam, bolj elasticne, se ne lušcijo pri zvijanju, so trajnejše. Kadmiziranje Kovinska prevleka, ki jo pogosto uporabljamo namesto dekorativnega kromanja. Je cenejša, pa vendar zelo kvalitetna površinska zašcita. Pri galvanizaciji uporabljamo kopel iz ciannatrija in kadmijevega oksida in elektricni tok jakosti 150 ­250 A/m2 in napetost 2-5 V. Zašcitna plast 0,002 -0,005 mm je zelo lepa in ima kromu podobno barvo. Uporaba: v industriji gospodinjskih strojev, koles, motorjev, elementi v letalski in avl. industriji itd. Kafra Dišeca bela kristalna snov, dobljena z desti­lacijo lubja in lesa drevesa kafrovca. V vodi ni topna, dobro pa se raztaplja v etanolu. Pri sobni temp. sublimira. Kemijsko je keton, C10 H160. Kajla Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine(der Keil), kar pomeni zagozda. Kakovost Skupek znacilnosti ter vrednosti proiz­voda ali storitve glede na njuno sposobnost, da iz­polnjujeta predpisane in predpostavljene zahteve. Preprosteje: Kakovost je nekaj, kar ZADOVOLJUJE STRAN­KO. Stranka je tista, ki naj se vraca, ne proizvod! Stranke,ki se vracajo, enacimo z vec narocili. Proizvode,ki se vracajo, povezujemo z reklamaci­j_g_mi, z dodatnim delom, z nižanjem cene itd. Kakovost je torej DEJANSKI CILJ DELA vsakega industrijskega obrata. Upravljanje kakovosti nam omogoca le vsota lo­gicno ZAPOREDNIH UKREPOV: 1. Nacrtovanjekakovosti 2. Obvladovanjekakovosti3.Kontrolakakovosti 4. Izboljšanjekakovosti Pri nacrtovanju se ukvarjamo z: a) Željami strank, iz cesar izhajajo lastnosti proiz­voda (nacrtovanje razvoja). b) Tehnicno izvedljivostjo teh zahtev (nacrt izde­lave, izdelava) ter s kontrolo. c) Materialnimi, cloveškimi in financnimi viri v pod- jetju, vse do dostave izdelka kupcu. Vecina napak nastane prav v fazi nacrtovanja.Pri tem je treba vedeti, da stroški odprave napake Stran 4 tehnološke izboljšave) -ukrepe, ki zadevajo zaposlene (motivacija, tim­sko delo, komunikacijske sposobnosti itd.) Upravljanje kakovosti po standardu ISO 9000: Serija standardov je nastala l. 1987 in je bila kas­neje nekajkrat popravljena. Sestavljena je iz vec delov, ki so zgrajeni splošno veljavno. Deli se na dve skupini: A)Osnove in smernice za izgradnjo sistema up­ ravljanja kakovosti. ISO 9000 vsebuje osnovnavodila za izbiro in uporabo ter slovar. ISO 9004 vsebuje navodila za interno izgradnjo sistema kakovosti in smernice za izboljšanje delovanja. B)Modeli eksternega zagotavljanja kakovosti: ISO 9001 za podjetja s konstrukcijo, razvo­jem, proivodnjo, montažo in servisom ISO 9002 za podjetja s poudarkom na proizvodnji, montaži in servisu ISO 9003 za podjetja s poudarkkom na koncni kontroli Obrat pridobi certifikat, ki strankam in dobavite­ljem dokazuje, da ima auditiran (preverjen) si­stem upravljanja kakovosti. To je danes neizogibno potrebno, še zlasti za dobavitelje, ki sodelujejo z velikimi podjetji. Kalander Stroj za glajenje (likanje) ob dodajanju gume, papirja, tkanin, umetnih mas ipd., s katerim izdelamo plošce želenih debelin -podobno kot da bi valjali testo. Kalandiran: mehanicno obdelan (za povecanje gladkosti, leska, zmanjšanja debe­line, plasticnega vtiskanja itd.). Kalandirajo se npr. PVC folije: PVC SMOLA l OGREVANI -> HLADNI . NAVI­ VALJI VALJI JANJE Kalati Cepiti, npr. drva. Kaldo postopek Glej Konvertor, Žilavljenje. Kaliber Natancno merilno orodje razlicnih ob­lik, brez gibljivih delov. Uporablja se za preverja­.oi.§. dolžinin premerov. Prim. Etalon. S kalibri: -samo ugotavljamoali ima predmet ustrezno me­ [Q Ue DOBER) ali neUe SLAB) -lahko kontroliramo tudi konicnostpredmeta -ne ugotavljamo velikostimere ali razlike Dvojni ~ oz. kontrolnik ima na eni strani najvec­jo, na drugi pa najmanjšo dopustno mero. Ena stran je "DOBRA", ker "GRE" v luknjo (trn) ali preko palice (zev). Druga stran je "IZMET", ker "NE GRE" v luknjo ali preko palice. Stran "izmet" je pogosto rdece obarvana. Vrste kontrolnikov: a) Z zevnimi kalibri kontroliramo zunanje mere: (cepe) glede na zahtevane tolerance: premeregredi, osi itd. Vsak zevni kaliber nosi zapis to­lerance, ki jo kontrolira. Toleranca je obicajno zapisana s toleriranimi merami, tako na nepo­srednikot tudi na posredni nacin. Na eni strani imamo najvecjo mejno mero (dobra stran), drugi pa najmanjšo mejnomero (slaba oz. izmetna stran). Prepoznamo ju na DOBRA IZIVIE.TNA STRAN STRAN ZEVNI KAUBBR Poznamo tudi nastavljive zevne kalibre. Pri njih nastavljamo dobro in izmetno dimenzijo . pomocjo zlogov merilnih kladic: A nastavljivi zevni kaliber vpnemo v primež B najprej pripravimo zlog merilnih kladic za dobro dimenzijo (gre) in z vijacem nastavi­mo dober zev (gre) C nato pripravimo zlog merilnih kladic za izmet­no dimenzijo (ne gre) in z vijacem nastavimo izmetni zev D nazadnje nastavitve še fiksiramo b) Tolerance luknje preverjamo s kalibrskimi trni ter s trni s planimiali z zaobljenimi nastavki. Rdece je obarvana vecja mera(izmecek). DOBRA IZIVIE.TNA STRAN -STRAN RDEOE KALIIBRSKlll TRN c) Notranje in zunanje navoje preverjamo z navoj­nimi kalibrskimi trni ter z navojnimi obroci: od faze do faze v ciklu nastajanja proizvoda nara­šcajo s faktorjem 1 O: ce se zmotimo v dimenzijah v fazi a), napako pa odkrijemo v fazi b), tedaj bo­mo imeli 1 O krat vec stroškov z odpravljanjem na­po odstopkih: zgornji odstopek je zapisan dobri strani, spodnji pa na slabi strani. lzmetna na G Pl! ITT IE ::::;;; === stran je pogosto obarvana rdece (izmecek). pake, v fazi c) pa kar 100 krat toliko stroškov! Dobra gred (gred z ustrezno mero) GRE v Obvladovanje kakovosti med procesom izdela­ dobro stran in NE GRE v izmetno stran. ve pomeni zmanjševanje negativnih motilnih vpli­ Navojni kalibrski trn (kontrolni navojni trn, navojna šablona za matice) vov, ki se oznacujejoj kot 7 M: clovek (Mensch), stroj (Maschine), material, okolje (Milieu -Um­welt), metoda, merljivost (Messbarkeit), upravljan­je (Management). Kontrola kakovosti so ukrepi, s katerimi doloci­mo, ali nek izdelek izpolnjuje vse dolocene zahteve. Že v fazi nacrtovanja pa mora biti priso­ten razmislek o kontrolnih ukrepih. Izboljšanje kakovosti mora biti nenehno prisotno v vseh obratih podjetja. Ukrepe delimo na: -ukrepe, ki zadevajo izdelek (konstrukcijske ali Navojni obroc (prstan) Navojna šablona za vijake Pri strelnem orožju je kaliber velikost izstrelka (npr. malokalibrska puška). Kalibriranje Sin. kalibracija. 1. Dolocevanje, oznacevanje. nastavljanje me­rilnih enot na merilnih pripravah. Tudi: umerja­nje, zarisovanje ustreznega merila na instru­ment itd. Prim. Merjenje, Kontroliranje. 2. Kontroliranje ustreznosti mere nekega pred­meta ali naprave s kalibrom. Npr.: kalibrirati na­voje, ~ merilni sistem CNC stroja. 3. Z valjanjem, vlecenjem itd. dajati izdelku na­tancno obliko, mero. Npr.:~ kovinske palice,~ koncnih izdelkov v Uniorju. Kalibrirni merilni sistem za karoserijo Sistem za merjenje karoserije, pri katerem izhodišcne tocke tipamo s kalibri -s stavki vodilnih kotnikov, ki so montirani na ravnalno mizo. V nesreci poškodovano vozilo postavimo na vodil­ne kotnike, ki so pritrjeni na ravnalno mizo. Ce se lega vodilnih kotnikov ujema z merilnimi izvrtinami na karoseriji, potem karoserija ni deformirana. Pri deformiranih karoserijah pa z vodilnimi kotniki fik­siramo karoserijske tocke, ki so že v pravih legah. Celoten postopek poteka tako: 1. Osnovni okvir ravnalne mize ima že izvrtane luknje. Nanje se z vijaki pritrdijo precne traver­ze, glej risbo pod geslom Ravnalna miza. 2. Na traverze se nato natancno (po izhodišcnih tockah) pritrdijo vodilni kotniki. 3. Nato se poškodovano vozilo z dvigalom postavi na vodilne kotnike. 4. Vodilni kotniki, ki ustrezajo izhodišcnim tockam, nasedejo v luknje in s tem se te tocke trdno fiksirajo.Vodilni kotniki, ki se ne prilegajo izho­dišcnim tockam, pa se spustijo (ce so vecdelni) ali umaknejo,ce so enodelni. Na ta nacin nare­dimo dovolj prostora za ravnanje. 5. Pri ravnanju se deformirani karoserijski deli vle­cejo tako dalec, dokler se spušceni vodilni kot­niki ne prilegajo danim izhodišcnim tockam. Ko vsi vodilni kotniki ustrezajo izhodišcnim tockam, je ravnanje koncano. Kalibrski trn Merilno orodje za kontroliranje no­tranjih mer. Glej Kaliber. Sin. objemno merilo. Kaljenje Toplotna obdelava, pri kateri material Stran 5 najprej segrevamo, nato pa ga hitro ohlajamo. Kalimo zato, da spremenimo mehanske lastno­sti materiala. Steklu povecamo odpornost na tem­peraturne spremembe, udarno in upogibno trd­nost. JEKLU s kaljenjem POVECAMO TRDOTO in s tem tudi ODPORNOST PROTI OBRABI. Pri kaljenju jekel izkorišcamo kemicni pojav, da se pri hitrem ohlajanju austenita tvori martenzitna struktura z visoko trdoto. Ce ne bomo ohlajali dovolj hitro, bo austenit razpadel v perlit in ne bo­mo povecali trdote. Slabe strani martenzitne strukture so nizka žila­vost in notranje napetosti, kar zmanjšujemo . popušcanjem. Potrebno je torej najprej segrevati jeklo do tem­perature, ko se struktrura spremeni v austenit, ko vec ni ferita -ferit se namrec pri hitrem ohla­janju ne bo spremenil v martenzit, ki si ga želimo. Za kaljenje najbolj primerna jekla vsebujejo od 0.4 do 1.2% ogljika. Kalimo lahko vsa perlitna jekla. Niti austenitna in niti feritna jekla niso kaljiva: • avstenitna jekla ohranjajo avstenitno strukturo tudi pri sobni temp. -trdota se torej ne poveca; hitro hlajenje teh jekel je gašenje in ne kaljenje • feritna jekla vsebujejo premalo ogljika, zato je vpliv C premajhen -ne dobimo dovolj podhlaje­nega austenita, iz katerega nastane martenzit. POSTOPEK KALJENJA JEKEL je naslednji: 1. Segrevanje na kalilno temperaturo (do nastan­ka austenita, 30-50 ° C nad crto G-S-K): • ogljikova jekla 770 -920 ° C, • legirana jekla 800 -1.100 ° C, • hitrorezna jekla 1.200 -1.300 ° C. Nadevtektoidna jekla s temp. nad 723 ° C se­stavljata samo austenit in cementi! (perlita vec ni, torej tudi ferita vec ni). Zato teh jekel ni treba segrevati nad crto S-E. 2. Zadrževanje na tej temp. (homogeniziranje). 3. Hitro ohlajanje z nad kriticno hitrostjo (gašenje). I' E AUSTENIT+ 910 G SEKUNDARNI 900 CEMENTlT 800 . TEMP. KAUENJA 723 1 700 FERIT 1 PERUT .: +FERIT ffi1 11.1 T PERUT+ SEKUNARNI CEMENTlT . 1 1 600 500 1 1 O 0,8 2,06 [%C] Gašenju lahko sledi še popušcanje, kar pomeni: -dvig na temp. popušcanja -zadrževanje na tej temperaturi -pocasno ohlajanje S popušcanjem zmanjšamo notranje napetosti, s tem pa nevarnost pokanja materiala, ki je zaradi kaljenja trd in krhek. Obenem dobimo bolj žilavo in stabilnejšo strukturo. Temp. popušcanja so: -za nelegirana in malo legirana jekla od 100 do 300 ° C, ponavadi okoli 180 ° C -za cementirana in kaljena ogljikova jekla 140 do 180 ° C -za hitrorezna in orodna jekla za delo v vrocem 550 do 580 ° C Kriticna hitrost hlajenja: najmanjša hitrost hlaje­nja, ki je potrebna za nastanek martenzita. Odvi­sna je od vrste jekla, omogoca jo kalilno sredstvo: -ogljikova in malo legirana jekla: 300 ° C/s, voda -srednje legirana jekla: 80-100 ° C/s, QJi§. -mocno legirana in hitrorezna jekla: 3-5 ° C/s, zrak Od hitrosti hlajenja je odvisna tudi debelina martenzitne plasti v smeri prereza. Pri hlajenju z vodo je potrebno upoštevati, da se zacne voda mocno uparjati. Ker para odvaja to­ploto slabše od vode, ne dosežemo potrebne hi­trosti hlajenja. Zato predmet, ki ga kalimo, premi­kamo po vodi in s tem odstranjujemo nastale plinske mehurcke. Tudi prehitro ohlajanje ima svoje SLABOSTI. Pri preobrazbi avstenita v martenzit se volumen pred­meta nekoliko poveca, zato predmet rad poci, ce ga prehitro ohlajamo. Ferdinand Humski Elementi Cr, Mn, Mo, y_ in W. se z ogljikom v jeklu tudi spajajo v karbide, zaradi njih je kriticna hi­trost ohlajanja manjša. Nekatera mocno legira­na jekla so kaljiva kar na zraku -pri njih si vcasih postavimo vprašanje, kako jih ne zakaliti (kadar npr. želimo doseci lažjo obdelavo). V grobem velja, da ogljikova in malo legirana jekla gasimo v vodi, topli vodi ali slanici (10%NaCI), srednje legirana jekla v repicnem ali mineralnem Qill! in mocno legirana jekla na zraku. Posebna oblika kaljenja je lokalno kaljenje (ka­ ljenje le dolocenega površinskega sloja materia­la), ki sicer spada med površinsko utrjevanje. Ob­staja tudi izotermno kaljenje (glej Patentiranje), za katerega pa se uporabljajo staljene kovine (npr. Pb), zlitine ali solne kopeli, ki so zmes kloridov Na, K, Ba in Ca. Prim. Toplotna obdelava, Ledeburitna jekla, Lokalno kaljenje, Austenitizacija, Martenzit, TTT diagram, Žarjenje na mehko, Gašenje. Nem. das Harten. Kaljeno steklo Glej Steklo. Kaljivost Sposobnost kovine, da se da kaliti. Nekateri materiali se lahko kalijo na zraku, za dru­ge je kot hladilno sredstvo potrebno olje ali voda. Kalkulacija Racunsko ugotavljanje (analiza) stro­škov zaradi dolocanja cene proizvoda ali storitve. Seštejemo vse stroške za dolocen izdelek v ne­kem obdobju. Pri tem ocenimo vse vrste cen -glej geslo Cene. Na osnovi kalkuklacije se izdela ponudba. Ang. calculate: izracunati, preudariti, pretehtati. Za proizvodna podjetja je seveda najpomembnej­še dolocanje lastne cene proizvoda, ki jo lahko izracunamo na vec nacinov, npr.: 1. Enostavna delitvena kalkulacija: • najprej ugotovimo vse stroške • nato stroške delimo s proizvedenimi kolicina­mi, ki so te stroške pozrocile 2. Kalkulacija z dodatki: • najprej ugotovimo tiste stroške, ki so najlažje ugotovljivi • nato prištejemo delež splošnih (indirektnih, posrednih) stroškov, ki odpade na proizvodnjo posameznega izdelka ali storitve Pomni: Velike investicije lahko mocno povecajo strošek amortizacije. Ce ta strošek vkljucimo v lastno ce­no izdelka, bo naša ponudba zelo verjetno previ­soka. Ker ne bo narocnikov, ne bomo dobili posla in ne bo zaslužka. Torej, na ta nacin dobimo prav nasproten ucinek: nova investicija zmanjša našo konkurencnost, namesto da bi jo povecala!!! Zaradi zgoraj opisanega paradoksa se moderna podjetja pogosto odlocajo, da investicij sploh ne vkljucujejo v kalkulacijo lastne cene izdelka. Zelo pogosto se kalkulacije v praksi obracunavajo tako, da se stalni stroški enostavno ne upoštevajo ozi­roma se ne vracunajo v kalkulacijo! Kaloricna vrednost Starejši izraz. Glej Kurilnost. Kalorija Stara enota: toplota, ki je potrebna za segretje 1 grama ciste vode za 1 ° C (natancneje: od 14,5 ° C na 15,5 ° C). Oznaka cal. Povezava med kalorijo [cal] in joulom [J]: 1 cal = 4, 1868 J Kaloriziranje Poaluminjenje, glej Alitiranje. Kalup 1. Tehn.: votla priprava, po kateri se oblikuje va­njo dana, vlita snov: kalupe; leseni, mavcni, pe­šceni ~; vlivati v ~. Prim. Forma, Kokila, Matrica. 2. Pogovorno: ustaljena ali pogosto ponavljajoca se oblika cesa; obrazec, vzorec: umetnost je zavrgla vse kalupe. Kancerogena snov Ucinkovina, ki povzroca spremembo normalne celice v rakavo (maligna transformacija celice). Kandela Sveca, okrajšava cd. Enota za merjenje svetilnosti v fiziološkem merilu.1 cd ustreza: • svetilnosti 1 /683 W/sr v fizikalnem merilu pri svetilu, ki seva enobarvno svetlobo s frekvenco 0,54·1015 s-1 v doloceni smeri oz. po starem • 60. delu svetlobne jakosti, ki jo v normalni smeri emitira površina absolutno crnega telesa s Ferdinand Humski plošcino 1 cm2 pri temperaturi strjevanja platine. Lat. candela. Prim. Lumen. Kapacitanca Prispevek k impedanci porabnika zaradi njegove kapacitete. RL = 1/(co·C) C -kapaciteta co -krožna frekvenca (2·n·v, v je frekvenca) Sin. kapacitivna upornost. Prim. lnduktanca. Kapaciteta Zmožnost, sposobnost, zmogljivost: • kapaciteta obrata,tovarne je sposobnost, da naredi, proizvede doloceno kolicino izdelkov; pomeni lahko tudi razpoložljive zmogljivosti -npr. kar je na razpolago za uporabo: kapital v podjetju, število delavcev ipd. • elektricna kapacitivnost: koliko elektrine sprejme prevodno telo pod vplivom dolocene napetosti 2. Toplotna kapaciteta: glej Specificna toplota. Kapacitivna upornost Glej Kapacitanca. Kapacitivni senzor Senzor, ki deluje na principu sprememb kapacitivnega polja. Reagira na kovine in nekovine, z vplivom dielektricnih lastnosti mate­riala. Po zunanjem izgledu spominja na induktivni senzor. Uporaba: za registriranje nekovinskih ob­delovancev. Obcutljivi so na prah in odrezke. MERILNA ZA.ŠCITNA ELEKTRODA ELEKTRODA PREMIKAJOCA SE POVRŠINA Delovanje: senzor vsebuje dve elektrodi -plošci elektricnega kondenzatorja in meri njuno kapaci­tivnost (spremembo kapacitivnosti). Kapacitivnost pa se spremeni, ce se v polju pojavi dielektrik. Glavni sestavni deli induktivnega senzorja y_ splošnem:oscilator, prožilno vezje in ojacevalnik. Oscilator tvori elektricno polje, prožilno vezje zazna spremembe, ojacevalnik pa poveca signal. Zgradba in simbol: ;-.. VISOKOFREKVENCNO POLJE RC OSCILATOR PROŽILNO VEZJE © ­ - OJACEVALEC Kapacitivnost Zmožnost: koliko elektrine sprej­me prevodno telo pod vplivom dolocene napeto­sti. Merilo kapacitivnosti je elektrina na enoto na­petosti, ki je povzrocila naelektrenje: Q - C = [C/V = F = farad] u Q ... elektrina [C = As] U ... napetost [V] Enota za elektrino je coulomb [1 C= 1 As], ki je zelo velika merska enota. Zato je tudi Farad [F = As/V] zelo velika merska enota. Elektrino pogosteje izražamo v mikrocoulonih [µC], kapacitivnost pa v µF, nF in pF. Prim. Kondenzator, Induktivnost. KAPACITIVNOST VEZAV KONDENZATORJEV Kondenzatorje oštevilcimo, plošce pa poimenuje­mo L -leva in D -desna. Primer: 2D pomeni drugi kondenzator, desna plošca a) ZAPOREDNA vezava kondenzatorjev Pri zaporedni vezavi je naboj na vseh kondenza­torjih enak, kajti: · 1 L prejme naboj +e; naboj privlaci elektrone na 1 D -e, ki je z vodnikom povezana na 2L · 2L se naelektri na +e, saj mora biti skupni naboj vodnika enak O; tako nadaljujemo do konca: Stran 6 C1 C2C3 +e AA1---e_--, U3 U1 U2 +U- Velja torej: e1 = e2 = e3 = ... Padci napetosti se seštevajo: U = U1 + U2 + U3 + ... Ker velja U = e / C, dobimo e/C = e/C1 + e/C2 + e/C3 + ... + e/C4 1 1 1 1 1 -=-+-+-+ +­C C1 C2 C3 Cn b) VZPOREDNA vezava kondenzatorjev Na vseh kondenzatorjih je ista napetost U = U1 = U2 = U3 = ... = U, skupni naboj pa je enak vsoti nabojev e = e1 + e2 + e3 + ... + en - Torej velja tudi: C·U = C1 ·U + C2·U + C3·U + ... + Cn·U S skrajšanjem pa dobimo: C = C1 + C2 + C3 + ... + Cn Kapilara Kot las tanka cevcica, lasnica. Kapilarnost Sposobnost kapljevine, da se v ozki reži ali kapilari dviga (kapilarni dvig) ali spušca (kapilarno znižanje). K. je posledica površinske napetosti na gladini kapljevine. Prim. Omocljivost. Kapitalska družba Gospodarska družba, pri kateri družbeniki za obveznosti družbe odgovarja­jo le z vloženimi sredstvi. Glavna predstavnika kapitalskih družb sta d.o.o. in d.d. Kaplanova turbina Turbina s propelerjem,ki ima nastavljive tako vodilne lopatice kot tudi lopatice turbine.Podobno kot Francisova turbina dovaja vodo v spiralno cev, ki vodo zarotira, nato pa jo vodilne lopatice usmerjajo na lopatice turbine. Leta 1912 jo je patentiral avstrijski profesor Viktor Kaplan. Prvi poskusi so spodleteli zaradi kavitacij­skih problemov in zaradi zdravstvenih problemov izumitelja. Vendar, leta 1924 je bila zgrajena prva uspešna Kaplanova turbina na švedskem, kar je pripomoglo k uspešni uporabi širom sveta. ;ŽERJAV ---­ ··•·­ • 1 1 .. -•. ! .J1 • •. • I •· ,.--. ._1. il •; . -,.•·!, .. VODNI TOK . . :., Kaplanova turbina se uporablja predvsem na re­kah (veliki pretoki in manjši padci -do 70 m). Karakteristika 1. Kar oznacuje neko napravo glede na delovno zmogljivost, ucinkovitost, uporabnost: ~ vozila, elektromotorja, kompresorja itd. 2. Krivulja, ki kaže odvisnost ene velicine od druge, znacilna krivulja. Npr.~ motorja, staticna ~ obloka pri oblocnem varjenju, ~ vzmeti itd. Karavan Oblika karoserije vozila, pri kateri je zadnji del podaljšan v povecan prtljažnik. Karavan pogosto enacimo s kombijem, ceprav pri kombi izvedbi pricakujemo višjo karoserijo. Prim. Zadnja karoserija. Karbidi Spojine ogljika z bolj elektropozitivnimi elementi, npr. s kovinami ali s polkovinami (bor ­B4C, silicij SiC). To so spojine dveh elementov (so binarne). Delimo jih v dve skupini: a) Karbidi, ki reagirajo z vodo in dajejo acetilen. Imenujejo se acetilidi ali acetilenidi, npr. kalcijev karbid CaC2, ki se uporablja tudi za velikonoc­ no pokanje: CaC2 + 2H20 . C2H2 + Ca(OH)2 + 129 kJ/mol Nekateri karbidi dajejo z vodo ali kislinami dru­ge ogljikovodike (Al4C3 tvori metan) drugi pa pri segrevanju eksplodirajo (Ag2C2 in Cu2C2). b) Karbidi, ki ne reagirajo z vodo.So zelo trdi in imajo visoko tališce (do 4.215°C). Npr. B2C, SiC, W2C, WC, TiC, TaC in kobaltovi karbidi. V jeklu se izloci železov karbid oz. cementi! F3C. Karbidne trdine Zelo ucinkovit rezalni material. To so sintrani materiali z visoko trdoto(višjo od hitroreznih jekel), ki jo obdržijo tudi pri višjih tem­peraturah(do 850°C in vec, kar je tudi prednost pred HSS). Njihova trdnostje nizka. Karbidne trdine vsebujejo : -karbide volframa WC, titana TiC, tantala Tac, molibdena Mo2C, vanadija VC, niobija NbC -kobalt Co ali nikelj Ni kot vezivo, ki po sintranju zapolni praznine in zato mocno veže karbide. Karbidne trdine NE VSEBUJEJO ŽELEZA Fe. Zaradi velikega števila vrst karbidnih trdin je stan­ dardizacija problematicna. Standard DIN ISO 513 predpisuje osnovne tri skupine,locene po crki in barvi: 1. P (modra barva) za žilave materiale z dolgimi odrezki (jekla, jeklena litina, kovano lito železo). 2. M (rumena barva) za material, ki se ga težko strojno obdeluje (železne in neželezne kovine): jekla, odporna proti koroziji, kislinam in toploti; trda in legirana siva litina itd. 3. K (rdeca barva) za trde in krhke materiale s kratkimi odrezki: siva litina, temprana litina, kaljeno jeklo, neželezne kovine in nekovine Zraven crke navajamo še karakteristicno število: • višje število pomeni, da ima karbidna trdina viso­ko trdnost in žilavost, kar omogoca vecje poda­jalne hitrosti, • manjše število pomeni, da je možno uporabiti vecjo rezalno hitrost,saj je karbidna trdina trša in bolj odporna na obrabo. Karakteristicna števila so od 01 do 50, npr.: P01, P1 O, P20, P30, P40, P50; M1 O do M40 in K01 do K40. Karbidne trdine za PREOBLIKOVALNA OROD­JA oznacujemo po ISO/TC -29/726 -1963 s crko G in številko od 05 do 60, npr. G30. Dodamo lahko še standardno oznako vrste rezal­nega materiala, npr.: • HW -P 10 (neprevlecena karbidna trdina, ki ve­cinoma vsebuje wolfamov karbid) ali • CA -K 10 (keramika, ki vecinoma vsebuje alu­ minijev oksid Al203) Karbidne trdine obicajno lotamo (trdo spajkanje) na obdelovalna orodja. Sin. vidia,glej Volfram. Prim. Odrezavanje -materiali za rezilna orodja. Karbidovka Acetilenska svetilka: razsvetljevati jame s karbidovkami. Prim. Karbid. Karboksilne kisline Organske spojine, ki vsebu­jejo vsaj eno karboksilno skupino -COOH. Kislost je posledica sposobnosti oddati proton iz karbok­silne skupine. Karbolna kislina Zastarelo ime za fenol. Karbon Ogljik, kemijski element; simbol C. Karbonati Soli ali estri ogljikove kisline H2CO3. V vodi so težko topni, razen alkalijskih karbonatov (npr. Na2CO3). Organski karbonati so pogosto zelo reaktivne spojine. Karbonitriranje Kombinacija cementiranja in nitriranja, v površinski sloj uvajamo ogljik in dušik: a) S plinastimi sredstvi: uporabljamo mešanico amoniaka in plinov za oglicenje b) V solnih kopelih:uporabljamo mešanico ciani­ dov, kloridov in karbonatov. Razmerje med difuzijo C in Nje odvisno od temp.: •pri visokotemperaturnemkarbonitriranju (830 ° C) dobimo v površini vec ogljika (martenzitni površinski sloj) s površino, ki ima nekaj višjo obrabno sposobnost(zaradi nitridov), •pri nizkotemperaturnemkarbonitriranju (700 ° C) dobimo podoben, a tanjši površinski sloj, vendar kalimo z nižje temperaturein na zraku V obeh primerih pa dobimo tudi povecano obstoj­nost površine proti koroziji. Prim. Površinsko utrjevanje. Karbonsko vlakno Kompozit,narejen iz: -veziva (matice), ki je iz organskih snovi (vsebu­ jejo ogljik, to je v bistvu karbonsko vlakno) in -polnila (armature -polimerne, epoksi smole idr.) Kratice, ki se uporabljajo za oznacevanje karbon­skih vlaken: KFK, CFK, CFRP, Carbon ali Karbon. Glede na vrsto veziva (baze) poznamo vec vrst karbonskih vlaken. Najbolj razširjena so karbons­ka vlakna, ki bazirajo na osnovi PAN-a in se izde­lujejo tako: 1. Oksidacija PAN (glej istoimensko geslo) pri temperaturah do 300 ° C. Bela barva se spre­meni v crno, nastane oksidiran PAN. 2. Karbonizacija (grafitiranje ): segrevanje v zaprti okolici do 3000 ° C, PAN se spremeni v ogljik 3. Obdelava površin -površina mora biti dovolj groba, da zagotovi povezavo s smolo. 4. Oblikovanje in prevecenje s smolami. Mehanske lastnosti karbonskih vlaken mocno pre­segajo mehanske lastnosti kovin, saj znaša tipic­ na natezna trdnost ~ 3500 N/mm2 . Njihova pred­nost je tudi majhna gostota 1 ,8 g/cm2 . Toplotna prevodnost: 17 W/(m·K) Specificna elektricna upornost: 16 Q·mm2/m Negativna temperaturno razteznost -O, 1·10-6/K Temperaturna obstojnost je dobra (opazne spre­membe mehanskih lastnosti se pojavijo šele pri 1000 ° C),pri segrevanju se vlakna krcijo in ode­belijo. Zelo pomembno je tudi, da so popolnoma odporna proti koroziji. Navkljub visoki ceni se uporaba karbonskih vla­ken povecuje. Iz njih se izdelujejo kolesarske celade, okviri dirkalnih koles, tkanine itd. Sin. ogljikovo vlakno. Prim. PAN, FRP, SMC, GFK (GF), GRP. Karborund Glej Silicijev karbid. Karburator Uplinjac. Priprava pri motorjih z notranjim zgorevanjem, v kateri se meša hlapljivo gorivo z zracnim tokom. Kardan Gibljiv križni zgib (gredna vez), ki spremi­nja kot vrtenja gredi. Stik med dvema koncema gredi za prenos vrtilnih momentov je izumil G. Cardan, 1501-1576. Kardan omogoca spremem­bo kota med vstopno in izstopno gredjo: Stran 7 Kardan lahko prenaša velike momente in potrebu­je malo vzdrževanja. Slaba stran kardanskega zgiba je, da prihaja do vibracij -izstopna gred 2 namrec med vsakim vrtljajem 2 x pospešuje in 2 x pojenjuje. Vibracije narašcajo s kotom preloma gredi. Pri vecjih kotih in višji vrtilni hitrosti lahko povzrocijo lom gredi ali kardanske vezi. Zato kar­danski zgib dovoljuje lomni kot osi do 15 ° ,poseb­ne izvedbe do 25 ° . Razen tega imajo kardanske gredi praviloma dva kardanska zgiba -zato, da je vrtilna hitrost izstopne gredi konstantna: DVA KARDANSKA ZGIBA Prim. Homokineticni zgib. Karkasa Nosilno ogrodje pnevmatike, njena notranja tekstilna struktura. Karkasa je ovita okrog obeh žicnih pletenic, ki na kolesu nalegata na ra­meni platišca. Na ta nacin je karkasa trdno za­sidrana v pnevmatiko. Ang. carcass: okostje. Diagonalne pnevmatike imajo vec plasti karkas, vsaka plast ima zaradi boljše trdnosti drugace usmerjena vlakna: Pri velikih hitrostih se diagonalne pnevmatike mocneje zagrejejo in se zato tudi bolj napihnejo. Radialne pnevmatike je razvilo podjetje Michelin leta 1946. Imajo samo eno plast karkase, ki ima vlakna usmerjena pod kotom 90 ° , torej pravokot­no na smer vrtenja pnevmatike: Radialne pnevmatike imajo dodatno vložene še pasove,ki so namešceni samo pod tekalno po­vršino pnevmatike. Takšna oblika pnevmatike pa je primerna za zelo visoke hitrosti. Prim. Pnevmatika -avtomobilska. Karnaughov diagram Glej Veitchev diagram. Karoserija Avtomobilsko ohišje. Glej Nadgrad­nja. Prim. Ogrodje. Nosilna struktura avtomobilske karoserije: MOTORNI VZDOLŽNI VZDOLŽNI NOSILEC NOSILEC PRAG ZADAJ Ferdinand Humski Pri samonosni karoseriji so tanke plocevine stis­njene v razlicne oblike, ki se nato združujejo v po­vezano strukturo. Posamezne povezave imenuje­mo vozli,kompletno strukturo pa okvir.Na ta na­cin dosežemo majhno težo z veliko trdnostjo proti upogibu in vzvoju: Sestav samonosne lupinaste karoserije: 1 vzdolžni nosilec -prag 2 podsestav dna (dno ka­roserije) 3 zunanja površina vrat 4 desna stranska stena (stranica) 5 streha 6 stranski strešni okvir 7 sprednji nosilni profil (zracni iztek) 8 ohišje koles (blatnik) 9 sprednji vzdolžni nosilec 10 sprednji nosilec motorskega pokrova 11 sprednji desni nosilec Konstrukcijske izvedbe karoserij za osebna vozila: • limuzina • kabriolet • Pullman limuzina • kupe • karavan • dostavno vozilo • kombi • pick-up • terensko vozilo • posebno osebno vozilo Pomembno vlogo pri izvedbi karoserije ima: l. Število prostorov: 1 limuzina (sedan, saloon) ima triprostorsko konfiguracijo 2 karavan in 3 kupe imata dvoprostorsko kon­figuracijo II. Število stebrickov: 1 limuzina (sedan, saloon) in 3 kupe imata 3 stebricke (A,B in C) 2 karavan ima 4 stebricke (A, B, C in D) Ferdinand Humski Stran 8 A B 1 A B C 2 Karoserijska pila Glej Kleparska pila. Karoserijska prižema Glej Hidravlicna orodja za ravnanje. Karter Spodnji del okrova motorja z notranjim zgorevanjem, v katerem je olje: izprazniti karier. Sin. oljno korito. Izvor: po izumitelju J. H. Carterju. Kartezicen Navadno se uporablja besedna zve­za kartezicni koordinatni sistem: pravokotni koor­dinatni sistem, pri katerem so merske enote na koordinatnih oseh enake (po franc. matematiku in mislecu Rene Descartes du Perron Cartesiusu 1596-1650). Kartezijev plavac Klasicni znanstveni eksperi­ment, ki je poimenovan po Rene Descartesu du Perron Cartesiusu. Poskus na zanimiv nacin pri­kazuje princip vzgona in plinsko enacbo: 1 2 3 ... Plastenko do vrha napolnimo z vodo in zadelamo z zamaškom. Plavac je votel, na spodnji strani ima odprtino in obtežitev. Pri tem ni vseeno ko­likšna je utež. Ce bo plavac: • prevec obtežen, bo sam od sebe potonil • premalo obtežen, ga ne bomo mogli potopiti V osnovnem položaju naj plavac plava na vrhu .lastenke, obrnjen z odprtino navzdol (risba 1 ). Ce plastenko stisnemo (2), bo zaradi dviga tlaka voda prodrla v plavac. Volumen mehurcka zraka v plavacu se bo zmanjšal in zato se bo gostota zra­ka v mehurcku povecala. S tem bo tudi povprec­na gostota celotnega plavaca postala vecja od gostote vode -zato plavac potone (risba 2). Ko tlak popusti, se plavac spet dvigne (risba 3). Na enak nacin deluje podmornica: POD VODO NA POVRŠJU POD VODO NA POVRŠJU Kartoteka Urejena zbirka listov s podatki, ki omo­goca hitro iskanje dolocenih podatkov. Kartoteka maziv Dokument, ki zajema podatke o vseh vrstah maziv, ki se uporabljajo v tovarni, njihovih potrebnih kolicinah in proizvajalcih. Prim. Vzdrževanje (dokumentacija). Kartoteka strojev Dokument, ki zajema vse stro­je, ki so locirani v tovarni, njihovo razporeditev, po­datke o tipu in proizvajalcu. Prim. Vzdrževanje (dokumentacija). Kartuša Sestavni del tiskalnika: ohišje, prirejeno za dolocen tip tiskalnika, ki vsebuje barvilo. Lahkopa je z izrazom kartuša mišljena tudi doza s pli­nom (npr. propan butan), ki je namenjena za pol­njenje vžigalnikov, plinskih gorilnikov (npr. za lota nje). Karusel Tujka, ki v dobesednem prevodu pome­ni vrtiljak (nem. Karussell: vrtiljak). Enak izraz seuporablja tudi za navpicno (vertikalno) stružnico ki ima glavno vreteno postavljeno v navpicni smeri. Kasacija Razglasitev, da je izdelek neuporaben. Tudi razveljavitev listine, odstavitev s položaja. Kaskada 1. Niz zaporedno postavljenih napraviste vrste, ki po stopnjah obdelujejo energijo, material ali po­datke. Npr. ~ jezov pri regulaciji hudournikov. 2. Pri nacrtovanju: razdelitev problema na skupi­ne, najdemo rešitev za vsako skupino in nazad­nje povežemo skupine v skupno rešitev. Takšna je npr. kaskadna metoda pri nacrtovanju zapo­rednih krmilij (npr. pnevmaticnih). 3. Manjši stopnicasti slap: umetno narejena kaskada. Tudi slapu podoben ognjemet. Kaskadna metoda Na preprost nacin lahko na­crtujemo le pnevmaticno vezje, pri katerem se gibi delovnih valjev znotraj delovnega cikla izmenicno ponavljajo, npr. 1A+, 2A+, 1A-, 2A-. Vcasih pa se giQj delovnih valjev znotraj delovne­ga cikla ne ponavljajo izmenicno.Tipicen primer je vpenjanje in žigosanje 1A+, 2A+, 2A-, 1A-, glej neuspešen poskus reševanja pod geslom Škar­jasti signal. Takšne probleme lahko reši kaskadna metoda. Uporabljamo jo, ko se s klasicnim nacrtovanjem ne moremo rešiti škarjastih signalov. Poskusimo nalogo 1A+, 2A+, 2A-, 1A-rešiti s kas­ kadno metodo! Diagram pot-korak že poznamo. Vrstni red dela po tej metodi je naslednji: A.Najprej narišemo samo oba delovna valja s pri­ padajocima delovnima potnima ventiloma. Si­stem moramo razdeliti na kaskade (skupine) ta­ko, da bodo v eni kaskadi samo gibi razlicnihdelovnih valjev: 1. kaskada 1A+, 2A+ (1. veja) 2. kaskada 2A-, 1 A-(2. veja) Vsaka kaskada bo vezana na svojo l@.jQ. Veja Je vod, v katerem oskrba s stisnjenim zrakom ni vedno zagotovljena -izmenicno bo s stisnjenim zrakom oskrbovana veja 1 in nato veja 2. S.Preklapljanje med vejami bodo zagotavljali me­njalni ventili,ki jih je za ena manj od števila l@.j. V našem primeru imamo eden menjalni ventil.Narišemo lahko osnutek bodocega pnevmatic­nega vezja: 282 1. VEJA : 2. VEJA : C.Zapišemo še logicne enacbe za sproženje izvlekov, uvlekov in menjalnega ventila: 1A+ = 1.veja 2A+ = 1 .veja /\ 1 S2 1A-= 2.veja 2A-= 2.veja /\ 2S1 Menjalni ventil 5/2: Preklop v 1.vejo: 2.veja /\ START/\ 1 S1 Preklop v 2.vejo: 1.veja /\ 2S2 Sedaj pa lahko iz osnutka preidemo na koncno pnevmaticno shemo: 2S2 ' ' ' ' ' ' ' . .. _,. .-.. . ' ! ..... 1 2S1 . . Prim. Taktna veriga. Kaširanje Zlepljanje enakih ali razlicnih plos­kovnih materialov (npr. folij) s pomocjo sredstev za kaširanje -lak, lepilo, vosek.Kaširanje je na­menjeno predvsem za dekoracijo (napisi, risbe, slike) ali za zašcito nekega materiala, ne pa za ustvarjanje kompozitov.Kaširajo se npr. škatlice, knjige, zvezki, mehurcaste folije. Poznamo mokro, suho in termokaširanje. V praksi se izraza kaširanje in laminiranje pogosto zamenjujeta. Kataforeza Glej Elektroforeza. Prim. Licenje v serijski proizvodnji. Katalizator Snov, ki že v mali kolicini povzroci spremembo hitrosti kemijske reakcije in se v reak­ciji ne porablja (aktivno sodeluje pri reakciji, na koncu pa se sprosti v prvotni obliki). Lahko je plin, tekocina ali trdna snov. Poznamo katalizatorje: -ki povecajo hitrost kem. reakcije: + kataliza -ki zmanjšajo hitrost kem. reakcije: -kataliza Osnovni princip delovanja: katalizator zmanjša aktivacijsko energijo kemicne reakcije. V biološkihsistemih so katalizatorji encimi. Kation Pozitivno nabit ion. IUPAC poimenovanje: -kationi v splošnem imajo koncnico -ovali -ev (npr. cu+ bakrov ion) -kationi, ki so nastali iz hidridov in protonov, dobi­jo koncnico -onijev(H3o+ oksonijev ion, SH3 + sulfonijev ion) -kationi iz dušikovih baz s koncnicami -in dobijo koncnico ::tifil' ([C5H6Ni+ piridinijev ion) Pnv. NAS. Katoda Dosledna definicija: elektroda, na kateri pri delovanju naprave poteka redukcija -spreje­manje elektronov na ožicenem delu naprave insprejemanje kationov (pozitivnih delcev) na neo­žicenem delu naprave. Pri elektro oblocnem varjenju je katoda negativna elektroda (priklop na minus pol -), saj preko žice sprejema elektrone, preko obloka (neožicen del) pa sprejema katione.Kadar pa imamo galvansko celico (baterijo) pa je katoda pozitivna elektroda,saj preko žice spet sprejema elektrone, preko elektrolita pa katione. Katran Gosta, temnorjava tekocina, proizvod su­he destilacije organskih snovi, npr. lesa, crnega ali rjavega premoga. Gostota 1, 1 kg/dm3 (k. iz crne­ga premoga) in 0,9 kg/dm3 (k. iz rjavega pr.). Katraniziranje Nekovinska prevleka, oblika pro­tikorozijske zašcite. Predmete iz sive litine, npr. vodovodne in odtocne cevi, kabelske spojke itd, kijih namešcamo pod zemljo, je treba premazati skatranom.Tudi colni se katranizirajo. Jeklene predmete premažemo z bitumnom, da jih zašciti­mo proti vlagi in rjavenju. Kauper Ogrevalnik zraka, najpogosteje predgre­valnik (rekuperator) za zgorevalni zrak pri plavžu -glej risbo pod geslom Rekuperator. V njem kurimo plavžni plin in na ta nacin segrevamo zrak za pod­pih plavža. Sin. kavper, ang. cowper. Kavcuk Elasticna snov, ki jo pridobivajo iz mlecnih sokov razlicnih vrst kavcukovca, glavna naravna surovina za izdelovanje gume. Gostota 0,9 kg/dm3. Prim. NR, Vulkanizacija. Kavitacija Hidravlicni pojav, ki povzroci poškod­be na površini hidr. naprav: crpalk, ventilov itd. Razlog za trganje materiala so parni mehurcki: a) Ki nastajajo pri podtlaku Pe s: -0.3 bar (upar­ jalni tlak 0,7 bar), podobno kot nastajajo me­hurcki pri odpiranju plastenke z gazirano pijaco: o •o . . b) Ki se ponovno utekocinijo, ko tlak spet nara­ste. Ta pojav je implozija -tekocina z visoko hitrostjo vdre v mehurcke (mikrocurek), zato se na lokaciji mehurcka pojavijo velike sile: D/.odQ ™ MEHURCEK 2 3 4 lm,plo.ija meh1u reka na trdni povrsin i in 1 nastanek mikrocurka -KAVTTAGIJA Oba procesa (nastajanje mehurckov in implozija) potekata zelo hitro, govorimo le o delckih sekun­de. Pokanje mehurckov seveda povzroca hrup. zato lahko s pomocjo sonarja ugotovimo lokalicijo kavitacije. Razen mehanskih poškodb pa ob imploziji nastane tudi zelo visoka temperatura, kar lahko povzroci samovžig mešanice olja in zra­ka (dizel efekt). Pogoj za nastanek mehurckov je PODTLAK, npr.: -na sesalni strani crpalk ali -na mestih, kjer se zožajo pretocni kanali -hitrost se poveca in zaradi Bernoullijeve enacbe nasta­ne padec tlaka. NASTAJAJ 0... -. -f",- . MOZNOSTIZA KAVITACIJO NASTANEK MEHURCKOV , -0,3 BAR - V1 V2 V2 > V1 V1 Kako preprecimo nastajanje kavitacije: Pri namešcanju crpalke moramo paziti, da na se­salni strani ne presežemo najvecje višine, ki jo predpiše proizvajalec. Obicajno je to krivulja v ka­rakteristiki crpalke, ki jo proizvajalci oznacijo s kra­tico HPSH -net positive suction head oz. držalna pretocna višina. To je višina, pri kateri še ne pride do uparjanja vode. Pojav kavitacije pa lahko tudi koristno izrabljamo, npr. cišcenje z ultrazvokom deluje tako, da ultra­zvok povzroca kavitacijo, zato umazanija odpade Stran 9 Ang. cavity: votlina, luknja. Kavsticen Ki najeda, razjeda snov ali tkivo. Sin. jedek, koroziven, samostalnik kavstik. Npr. kisline, baze, jedki plini in jedke organske snovi. Kavzalen Nanašajoc se na vzrok. Sin. vzrocen. Kazalcni diagram Graficni prikaz izmenicne na­petosti, izmenicnega toka in kompleksne uporno­sti (prevodnosti) v Gaussovi ravnini kompleksnih števil (vektorska predstavitev). V kazalcnem diagramu je fazni zamik kot ep, ki se prikazuje v nasprotni smeri urinega kazalca. Iz­delamo ga na osnovi vezja, razen kazalcnega dia­grama pa lahko posebej prikažemo tudi casovni potek velicin: KAZALCNI DIAGRAM CASOVNI POTEK VELICIN Kazalna crta Tanka crta (B) na tehniških risbah, ki opozarja na sestavni del predmeta (pri sestav­nih risbah, glej Pozicija) ali na kakšno drugo pod­robnost na risbi. Pravila pri risanju kazalnih crt: 1. Kazalne crte naj ne potekajo vzporedno niti s simetralami in niti s crtami šrafure. 2. Kazalne crte naj bodo ravne, ne lomljene, tudi ne predolge in naj se med seboj ne križajo. 3. Kazalna crta se konca znotraj obrisa predmeta, ima na koncu kazalno piko, da je dobro vidno, do kod crta sega. Ce kazalna crta kaže na obris in se roba predmeta le dotika, se konca s pušci­co. Ce se kazalna crta konca na kotirni crti, ni­ma ne pike in ne pušcice. Kemicne prevleke Postopek zašcite kovin proti koroziji. Del.: a) Oksidne prevleke: oksidne AI prevleke, elok­siranje, bruniranje, inoksidiranje. b) Neoksidne prevleke: fosfatiranje. Kemicni preizkusi Glej Preizkušanje gradiv. Kemijska tehnologija Glej Tehnologija. Kemija Veda o lastnostih in spremembah snovi. Prim. Fizika. Kemijska vez Privlacna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal: a) Ionskavez b) Atomska ali kovalentna vez c) Kovinska vez d) Vodikovavez e) Koordinativnavez Van der Waalsova vez je fizikalna vez, kakor tudi hidrofobne interakcije. lnterkalacijska vez se po­javi med plastmi grafita, glej Litij-ionska celica. Prim. Elektronegativnost, Orbitala. Kemijske oznake Znaki, s katerimi poenostavi­mo / skrajšamo zapis kemijskih podatkov. Ker je to poglavje izredno široko, bomo na tem mestu navedli le nekaj primerov. Podrobnejše informaci­je dobite v ucbenikih kemije. Npr.: •zunanje elektrone oznacimo s pikami, npr. Na·, · Be·, na podoben nacin oznacujemo tudi radikale -v splošnem A·, B· •naboj iona oznacimo z desno nadpisanim pred­znakom + ali -, št. osnovnih nabojev pa zapišemo pred predznak, npr.: Na+, c1-, 02-, Ca2+ itd. •oksidacijsko število zapišemo nad simbole posameznih elementov, najprej predznak in nato število, npr.: Ferdinand Humski +2 -2 O O +1 -2 CuO + H2 . Cu + H2O •izotope oznacimo z levim nadpisanim številom, npr. 13c •vsak elektronski par oznacimo s crto I ali z dvopicjem ob, pod ali nad simbolom posamezne­ga elementa, vsak vezni (skupni) elektronski par pa z vezajem -ali z dvopicjem :, npr. 1. -.I ali :c1. + ·c1: . :c1:c1: •pušcica . prikazuje smer poteka kemijske reak­ru; kadar lahko poteka reakcija v obe smeri oz. kadar želimo oznaciti kemijsko ravnotežje, tedaj je pušcica obojestranska tt •vodne raztopine so (aq), npr. Cr2O7(aq) •koncentracije oznacimo z oglatimi oklepaji ali s crko c, npr. [H3O+], cw •oznake o+ / o-ter elektrofilnost / nukleofilnost so opisani pod posebnimi gesli •crki hv uporabljamo kot oznako za fotonein pomenita, da reakcija poteka pod vplivom svet­lobe, npr.: hv Cl2 . 2 CI •grško crko L1 uporabljamo za oznacevanje tvor­bene entalpijeL1Ht, reakcijske entalpije L1HR, sežigne entalpije L1Hs ter reakcijske entropije L1S v kemijskih enacbah; pri tem je potrebno vedeti: ·spojine, ki imajo negativno tvorbeno entalpijo L1Ht, imenujemo eksotermne spojine (nastale so z eksotermno kemijsko reakcijo) ·spojine, ki imajo pozitivno tvorbeno entalpijo L1Ht, imenujemo endotermne spojine (nastale so z endotermno kemijsko reakcijo) ·reakcijska entalpija L1HR se izracuna kot razlika: L1HR = E L1Ht (produktov) · E L1Ht (reaktantov) in je negativna pri eksotermnih ter pozitivna pri endotermnih reakcijah. ·sežigna entalpija L1Hs je sprememba entalpije ob popolnem sežigu enega mola spojine ali ele­menta, seveda je vedno negativna ali enaka O Npr.: 2CO + 02 . 2 CO2 ; L1HR = -566 kJ/mol Prim. Naboj iona, Oksidacijsko število; Termo­ dinamika -najpomembnejši izrazi; Izotopi. Kemijske reakcije Procesi, pri katerih iz snovi nastajajo druge snovi z drugacnimi lastnostmi. Prim reagenti, (reakcijski) produkti. Kemijski simboli Okrajšava pri pisanju kemij­skih elementov. Kemijsko ime Glej Umetne mase -imena. Kemijsko ravnotežje Nastopa pri obojesmernih kemijskih reakcijah. To so reakcije, ki v odvisnosti od reakcijskih pogojev lahko potekaj v eno ali drugo smer, npr.: H2 + 12 tt 2HI O vzpostavitvi ravnotežja govorimo tedaj, ko sta hitrosti reakcij v eno ali drugo smer enaki, ko se ne spreminja niti množina reaktantov in niti množina produktov. Prim. Zakon o vplivu koncen­tracij, Ravnotežna konstanta. Kemikalija Kemicno dolocena snov, ustrezne cislate, ki se uporablja za kemicne reakcije. Kemizem Najznacilnejše kemijske reakcije nekega elementa ali spojine. Keramika Skupno obce ime za izdelke iz žgane gline. Prim. Glina. Keramicni rezalni materiali Po kemijski sestavi jih lahko razdelimo na: 1. Oksidno (belo) keramiko:99,7% Al2z majh­ O3 nim deležem MgO, SiO ali ZnO 2. Mešano (crno) keramiko iz Al2O3 in razlicnih kovinskih karbidov in nitridov (TiC, TiN, WC) 3. Kovinsko keramiko,ki poleg Al2in kovinskih O3 oksidov ali karbidov vsebuje še ciste kovine: Ni, Mo, Ti, Co. 4. Neoksidno keramiko na osnovi Si3N4. Izdelujemo jih podobno kot karbidne trdine v obli­ki plošcic, ki jih mehanicno pritrdimo na držala. Tehnološki proces zajema mokro mletje, sušenje v fini prašek, dodajanje materialov za zaviranje narašcanja zrn, stiskanje pod visokim tlakom, sin­ Ferdinand Humski Stran 10 tranje v plamenski peci in brušenje. Keramicne plošcice imajo visoko trdoto. Odporne so proti obrabi in kemicnim vplivom tudi pri zelo visokih temperaturah,zato so rezalne hitrosti lahko zelo visoke. Težko jih brusimo. Lahko jih obracamo na nožih, tako prihranimo mnogo orod­ja in sredstev. So pa keramicne plošcice obcutljive na mehani­cne obremenitve (udarci, upogibi, spreminjanje rezalne hitrosti itd). Uporaba: zelo fina obdelava jekla, sive litine, barvastih kovin in umetnih mas. Pogoj: prerezi odrezkov morajo biti zelo majhni. Sin. oksidne trdine. Prim. Odrezavanje -materiali za rezilna orodja. Kermet Sintran material, ki vsebuje tako keramic­ne kot kovinske sestavine (KER -keramika, MET -metal).Najpomembnejši keramicni material je titanov nitrid TiN. Vezivo je kovinsko, sestavljata ga dve tretjini niklja Ni in tretjina molibdena Mo. Kermeti vsebujejo tudi karbidne trdine,predvsem titanov TiC in volframov karbid WC. Ker je od­stotek volframovega karbida zelo majhen, imajokermeti nižjo gostoto, nižjo temperaturno obstoj­nost, vendar visoko temperaturno razteznost gle­de na karbidne trdine. Kermeti so se razvili po drugi svetovni vojni. Japonska je takrat imela prepovedan uvoz kobal­ta (Co), zato ga je nadomestila z nikljem (Ni). Njihova slabost je nizka trdnost. Z ustreznimi kovinskimi mešanicami, z izbiro pravilne granula­cije trdnih materialov ter z ustreznim segrevanjem pod velikimi pritiski, se lahko temperaturna od­pornost izboljša tako, da so lahko kermeti Qii.: merljivi s karbidnimi trdinami vrste P01 P10 P20 in tudi s karbidnimi trdinami, ki sopr.vlec.n--;;titanovim nitridom. Kermeti so uporabni za koncno obdelavo jekel z velikimi rezalnimi hitrostmi pri majhnih poda­janjih in majhnih globinah rezov. Niso primerniza grobo obdelavo z nestalno globino reza -zaobdelavo odlitkov je še vedno primernejša oksid­na keramika. Niso primerni za obdelavo aluminija / bakra,ker prihaja do hitrega zglajevanja rezalnihrobov in možnosti zvaritve niklja z obdelovancem. Uporaba: za rezilno orodje. Prim. Odrezavanje -materiali za rezilna orodja. Nepr. ang. cermet. Kerosin Angleško ime za petrolej. Kerrock Lastniško ime za umetno maso, katere osnovni sestavini sta aluminijev hidroksid in akril­no polimerno vezivo.Možno ga je poljubno obliko­vati, lahko ga lepimo, brusimo in termicno krivimo. Kerrock je gladek in na dotik topel, daje izgled naravnega kamna, na voljo je v razlicnih barvah. Material je trpežen, odporen, enostaven za cišce­nje in vzdrževanje. Zato je primeren za vse vrste delovnih površin, za kuhinjske/kopalniške pulte, umivalnike, za dekorativne dodatke. Keson Velik odprti zaboj, ki se lahko uporablja za tovor, npr. tovornjak s kesonom. Prim. Vecna­mensko tovorno vozilo. Kevlar Registrirana znamka podjetja DuPond zapolimerno vlakno. Je plasticna masa (termoplast, poliamid) z zelo visoko natezno trdnostjo: 3,6 -4, 1 GPa, tlacna trdnost pa je slaba in zato je slabatudi upogibna trdnost! Kevlar je pri enaki masi kar 5 x mocnejši od jekla! Ostale fizik. lastnosti: gos­tota 1 ,44 kg/dm3 , modul elasticnosti 83 GPa, razteznost 2-4%. Kevlar se tali, temvec se razkro­ji (naogljici) pri okoli 500°C. Kevlar se oblikuje v razlicna vlakna, ki jih oznacu­jemo s številkami. Najmocnejše vlakno je Kevlar 149, najšibkejše pa Kevlar 29. Izdelki iz kevlarja: vrvi, tkanine, neprebojni jopici, vojaške celade, oklep na vojaških voziklih, jadra za jadrnice, zašcitne motoristicne rokavice, paliceza hokej itd. Kemicno je kevlar poliaromatski amid(aramid). Prim. PA, Poliamidi, Plasticne mase. KFK Nem. Kohlenstofffaserverstarkter Kunststoff glej Karbonsko vlakno. KG Glej Komanditna družba. Kibernetika Veda o upravljanju sistemov, ukvar­ ja se s krmiljenjem in regulacijo.Prevod v slo­venšcino: upravljanje, vodenje. Ang. cybernetics, beseda izhaja iz gr. kybernetes: krmar. Kibernetika preucuje in primerja: • komunikacijske in nadzorne mehanizme v živc­nem sistemu živih bitij • mehanizme zapletenih elektronskih strojev Kibla Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine(der Kllbel: ceber, vedro), kar pomeni vedro, (npr. kibla za smeti), zajemalka (kibla za nakladac) ipd. Kinematicna veriga Sistem med seboj gibljivopovezanih togih teles. Na risbi so toga telesa oznacena s številkami, spoji pa s crkami: B 1 Kinematika Nauk, ki obravnava geometricni opis gibanja. Ugotavlja medsebojno odvisnost med naslednjimi velicinami: položaj (lega, pot, smer), cas, hitrost in pospešek. Vzroka za gibanje (sile, mase) kinematika ne obravnava. Gr. kinema: gibanje, kretnja. Npr. premo gibanje, kroženje, enakomerno pospešeno gibanje itd. Kinematika je del dinamike. Kineta Umetno, zidano korito, npr. reguliranih strug, jarkov, toplovodnih cevovodov, elektricnih kablov in drugih instalacij. Kineticna energija Energija Wk, ki jo ima telo ZARADI svojega GIBANJA. Kineticno energijo telesa razstavimo na: • translacijo (premocrtno gibanje) Wkt. in • vrtenje W"' Z enacbo izrazimo kineticno energijo tako: m·v2 J-co2 = = Wk Wkt + Wkv --+ -­ 2 2 m ... masa telesa [kg] v ... hitrost telesa [m/s] J ... vztrajnostni moment telesa pri vrtenju okrog težišcne osi [kg-m2] co ... kotna hitrost [s-1, natancneje: rad/s] .. Pojasnilo enacbe pri TRANSLACIJI: Kineticna energija telesa z maso m, ki se giblje s hitrostjo v, je enaka delu, ki smo ga porabili za pospeševanje te iste mase od hitrosti O do v: wkt. A F·s == Pospešek naj bo konstanten in ga oznacimo z a. Ker velja F m·a sa-t2/2 in v a·t = = = dobimo: m·v2 = Wk1 2 Pojasnilo enacbe pri VRTENJU: Kotna hitrost co naj bo konstantna. Hitrost v lahko izracunamo za vsako tocko vrtecega se telesa, ce poznamo njeno oddaljenost od središca vrtenja r: v = r·co Ce bi se na polmeru r vrtela le ena tocka z maso m, tedaj kineticne energije ni težko izracunati: m·v2 m·r2-co2 = = Wkv 2 --2­ Neko splošno vrtece se telo pa lahko razdelimo na n majhnih mas. Za vsako od teh majhnih mas nato izracunamo kineticno energijo in seštejemo: n 1 = --co2· L m -r2 2 i=1 Definiramo še vztrajnostni moment telesa J: n J = Z:m ·r2 wkt 1 1 1 1 i=1 in dobimo: 1 W kt = --J·co2 2 Razmerje med vztrajnostnim momentom telesa J in polarnim vztrajnostnim momentom 11 je KON­ STANTNO pri predmetih s konstantno debelino (npr. plocevine), ce je os vrtenja v smeri debeline in ce je gostota telesa konstantna (homogena). Prim. Energija, Zakon o ohranitvi energije. Kinetika Nauk, ki obravnava gibanje mas v zve­zi s silami, ki gibanje povzrocajo. V enacbah se pojavljajo tudi druge izpeljane velicine npr. mo­ment, delo, energija (kineticna, potencialna), moc itd. Je del dinamike. Temelje kinetike sta postavi­la Galilei in Newton. Gr. kinesis: premikanje. Kiper Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (der Kuipper), kar pomeni prekucnik. Kiralni center Ogljikov atom v molekuli, na kate­rega so vezane štiri razlicne atomske skupine. Zelo pomembno je vedeti, da je te atomske skupine možno povezati s C atomom na dva pro­storsko razlicna nacina, ki pa sta med seboj zrcal­no simetricna. Dve razlicni prostorski razporeditvi spojine pa pomenita opticno izomerijo. Danes se pogosto uporablja izraz stereogeni center, asimetricni atom / center. Ko v spojini prepoznamo kiralni center, se moramo zavedati, da se število možnih opticnih izomerov pomnoži z 2. Ce je n število kiralnih cen­trov v neki spojini, tedaj je število možnih opticnih izomerov enako 2". Prim. Racemat. Kiralnost Pojav, da z zrcaljenjem molekule ali dela molekule ustvarimo nov izomer -molekulo z drugacno prostorsko razporeditvijo atomov. Bese­da izvira iz gršcine (cheiros -roka). Primeri kiral­nih predmetov iz vsakdanjega življenja: leva in desna dlan, rokavice, cevlji itd. Za vsako kiralno spojino je znacilno: 1. Da je sama sebi asimetricna. To pomeni, da jenemogoce najti ravnino, os ali center simetrije, ki bi jo preslikala v isto spojino -pri vsakem zrcalje­ n.i.Y bomo dobili izomer, ne pa isto spojino. Molekula, ki leži v eni ravnini, nikakor ne more biti kiralna, saj ima vsaj eno ravnino simetrije -ravni­no, v kateri leži. 2. Da vsebuje enega ali vec kiralnih centrov. Sin. asimetricnost. Ant. akiralne molekule. RaO. enantiomer. Prim. Kiralni center, Izomerija -optic­na izomerija, Racemat. Kirchhoffova izreka Oblikoval ju je nemški fizik Gustav Robert Kirchhoff (1824-1887) leta 1845. Sin. Kirchhoffova zakona. 1. Vozlišcno pravilo, Q.Dli_ Kirchhoffov izrek: v vsa­ki tocki elekticnega vezja je vsota vseh priteka­jocih tokov enaka vsoti vseh odtekajocih tokov. EI O 1 ... elektricni tok [A] = V bistvu je logika podobna kot pri pretoku vode -kolikor pritece, toliko tudi odtece: . 151/S ELE.KTRIKA .'-., VODA Nastavimo še enacbo za konkreten primer: b=1A b=4A Prim. Kontinuitetna enacba. 2. Zancno pravilo, drugi Kirchhoffov izrek: v po­ljubni zakljuceni zanki je vsota gonilnih nape­tosti virov enaka vsoti padcev napetosti: W El·R = U ... napetostni viri [V] l·R ... padci napetosti [V A·Q] = Kirchhoffova pravila se najbolj preprosto pojas­nijo s primeri. Poglejmo primer ZAPOREDNE VEZAVE: Imamo dva vira gonilnih napetosti U91 in U92, velja enacba: U91 + U92 = U1 + U2 Najpogosteje imamo le eden vir napetosti u = u91 + u 92 U1 in U2 nadomestimo z omovim zakonom: U = l·R1 + l·R2 Ce s crko R oznacimo nadomestno upornost, dobimo l·R = l·R1 + l·R2 in koncno: R = R1 + R2 Nadomestna upornost pri zaporedni vezavi je enaka vsoti vseh zaporedno vezanih uporov. Naslednji primer je VZPOREDNA VEZAVA: 11 R1 ---+ U1 12 R2 f------ ---+ - u Zanke lahko izbiramo poljubno in vedno velja Kirchhoffovo zancno pravilo. Izberemo prvo zanko -upor R1: U = I1·R1 , torej 11 = U/R1 Ce pa izberemo drugo zanko, dobimo: U = I2·R2 , torej 12 = U/R2 Ker velja 1 = 11 + 12, in 1 = U/R , pri cemer je R nadomestna upornost pri vzporedni vezavi, velja tudi U/R = U/R1 + U/R2 in koncno: -=-+ ­R R1 R2 Poglejmo še SESTAVLJENO VEZAVO: R2 u Predpostavimo, da poznamo napetost U in vse tri upore: R1, R2 in R3 . Izracunati moramo toko­ ve 11, 12, 13 in nadomestno upornost R. Za zgornje vezje velja zancno pravilo. Izberemo si torej lahko poljubno zanko, najprej zgornjo: 12 R2 ­ -- u Gonilno napetost enacimo s padci napetosti: U = U1 + U2. U = I1·R1 + I2·R2 (1) Sedaj izberemo še spodnjo zanko: Stran 11 u V tem primeru pa velja naslednja enacba: U = U1 + U3. U = I1·R1 + I3·R3 (2) Vsekakor velja tudi povezava 1= 11(3) 1 2 + 3 Dobili smo 3 enacbe (1 ), (2) in (3) s tremi nez­ nankami -izracunamo lahko 11, 12 in 13 . Kirner Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (der Karner), kar pomeni tockalo. Zakirnati = tockali. Kisik Simbol O po lat. Oxygenium. V naravi naj­bolj razširjen element, v zemeljski skorji in ozracju ga je 49,4%. V zraku ga je skoraj 21 %. Gostota 1,4 kg/m3 , vrelišce -183 ° C, tališce -219 ° C. Je plin brez barve, vonja in okusa. Ceprav je vez v dvoatomni molekuli 02 zelo mocna, je kisik zelo reaktiven in se spaja skoraj z vsemi elementi. Najvec kisika se proizvede iz zraka s frakcionira­no destilacijo utekocinjenega zraka: utekocinjene­mu zraku dvigujemo temperaturo, dokler dušik ne izhlapi -kisik pa ostane v tekocem stanju. V vodi je kisik raztopljen glede na temperaturo do 8,5 mg/I, majhna vsebnost pa kaže na onesna­ženje z organskimi snovmi, saj ga metabolizirajo mikroorganizmi, ki za življenje potrebujejo kisik. Uporaba: za plamensko rezanje in varjenje kovin itd. Kisik se prodaja v modrih jeklenkah, v katerih je skladišcen pri tlaku 150 bar. Na jekla vpliva kisik zelo škodljivo. Pri O, 1 % vseb­nosti 02 so kristalne meje oksidirane, kar povzroci lom v rdecem (podobno kot pri žveplu). Jeklo z 02 je tudi zelo krhko in ga težko obdelujemo z odrezavanjem. Nepomirjena jekla, ki vsebujejo 02, so tudi mocno nagnjena k staranju, zato jih dezoksidiramo -pomirimo z aluminijem. Tehnicno pomembne spojine kisika so voda H2O, ozon 03 in vodikov peroksid H2O2. Kisline Sodobna je Bnzmstedova definicija kislin: snovi, ki oddajajo vodikov ion (proton). Pomembni sta še definiciji pod gesloma Arrheniusova kislina in Lewisova kislina. Vodne raztopine kislin moder lakmusov papir obarvajo rdece. IUPAC poimenovanje: v molekulski formuli napišemo vodik vedno na prvem mestu. Racionalna imena kislin tvorimo tako, da ima prednost navedba oksid. števila (rimske številke, Stockov nacin). Izpustiti smemo število in ime li­ganda okso, ce ni znanih vec oksokislin pri istem oksidacijskem številu centralnega atoma. Najpo­gosteje se uporablja poimenovanje kislin po cen­tralnem atomu z dodatkom prid. obrazila -ova ali -eva, npr. žveplova(VI) kislina. Stari (še uporabljan) sistem: • koncnica -ova ali -eva velja le za znacilno oksi­dacijsko število; za elemente VII. skupine p. s. je znacilno oksid. št. praviloma +5, za elemente ostalih skupin pa praviloma najvišje oks. št., • za dva manjše oksid. št. jo zamenjamo z -asta, • za še dva manjše oksidacijsko število prikljuci­mo predpono hipa-, • za najvišje možno oks. št. pa k besedi s koncni-co -ova ali -eva priljucimo še predpono Qfil::. Npr.: klorova k. HCIO3 , klorasta k. HCIO2, hipoklo­ rasta HCIO in perklorova kislina HCIO4. Prim. Donor, Bnzmstedova kislina, Lewisova kisli­na. Ant. baze, pnv. NAS. Kit Sredstvo za: 1. Izravnavanje, glej geslo Kitanje -izravnavanje. 2. Tesnenje, glej geslo Kitanje -tesnenje. 3. Pritrjevanje, glej geslo Kitanje -pritrjevanje. Angleška izpeljanka kit pa pomeni komplet, opre­ma, sestav, sklop, garnitura. Npr. ~ za poliranje. Ferdinand Humski Kitanje -izravnavanje S kitanjem odpravljamo neravnosti in gladimo podlago pri popravilih in de­koracijah (npr. ~ avtomobilske plocevine). Pogo­ sto kitamo (izravnavamo) tudi v gradbeništvu (~ sten je priprava za barvanje). Pri avtolicarstvu je kitanje obicajno gospodarnejše od ravnanja majhnih neravnin. Kit se nanaša pred ali Q.Q temeljnem premazu. Zahteve za kit: • biti mora sposoben zapolniti cim vecje nepravil­nosti, pri tem pa se mora med sušenjem kolikor mogoce malo skrciti • dobro se mora prijeti na spodnjo plast • z lahkoto se mora dati brusiti • ne sme prevec repušcati vlago • cim manj mora vpijati gornji premaz • hitro se mora sušiti • z lahkoto se mora dati nanašati Vse zaželene lastnosti seveda ni možno združiti v enem kitu, zato pri avtolicarstvu locimo naslednje vrste kitov: 0 kiti z grobo strukturo, dodatek steklenih vlaken daje izrazito grobo strukturo 0 kiti z manjšo obcutljivostjo na nižje temperature in na povecano relativno vlago 0 kiti s fino strukturo (izravnalne mase) 0 kiti z dobro elasticnostjo (za kitanje plastike) Kiti so praviloma dvokomponentni. Nanašamo jih na golo plocevino ali na temeljno plast, nikakor pa ne na predlak. Vrste kitov pri avtolicarstvu: 1. Poliestrski kit 2. Akrilni kit 3. Nitrokombi kit Sestavina mnogih vrst kitov je stiren. Kitanje -pritrjevanje Nacin nerazstavljivega spajanja dveh delov -podoben lepljenju. Spojna mesta so ponavadi oblikovana tako, da sega poln del v votlino drugega. Spojno mesto se namaže s plasticno snovjo, ki se imenuje kit. Zamazek se namaže v debelih plasteh. Zveze med strjeva­njem ni potrebno stiskati kot npr. pri lepljenju. Kiti VEŽEJO dele NA DVA NACINA: a) Fizikalno, strjujejo se po fizikalni spremembi -npr., ko se posušijo (cementni kiti), ohladijo (ta­ljivi kiti, ki so pri normalni temperaturi trdi: Q§..: catni vosek, kolofonijski kit itd.). Fizikalni kit se uporablja za zvezo steklenega dela žarnice s kovinskim okovom (mešanica umetne smole z mineralnim polnilom in dodatkom alkohola): b)Vezalni kiti pa se vežejo na spajane dele ke­micno: sadra, marmorni cement (za zvezo po­nikljane medene kapice na keramicni okrov ta­lilne varovalke), magnezijev kit itd. Ti kiti dokaj hitro vežejo. Cas strjevanja podaljša dodatek raztopine dekstrina ali galuna. Prim. Varovalka. Kitanje -tesnenje Pogosto s kitanjem tesnimo v mizarstvu, npr. kitanje šip v okenske okvire itd. Kitanje vboklin Tehnološki postopek, ki spada med avtokleparska opravila. Za kitanje vboklin uporabljamo dvokomponentni poliesterski kit. Nanašamo ga na golo plocevino. Delovni koraki: 1. Priprava. Obdelane površine pred kitanjem te­meljito ocistimo z antisilikonskim cistilom in koncno zbrusimo z brusnim papirjem P80. Le tako lahko zagotovimo dober oprijem kita. 2. Mešanje komponent. Poliestrski kit je dvokom­ponentno gradivo, ki se mora pred uporabo te­meljito premešati z 2% do 4% trdilca. ce doda­mo prevec trdilca ali ce se kit neenakomerno Ferdinand Humski premeša, potem se kit ne bo dovolj strdil. Zme­šamo samo toliko kita, kolikor ga bomo lahko porabili v casu njegovega strjevanja. 3. Nanašanje. Uporabljamo tanke, elasticne lopa­tice iz jeklene plocevine razlicnih velikosti. Pri tem moramo paziti na naslednje: • Premešana masa kita se mora pri 20° C pora­biti v casu 5 minut. Višje temperature ta cas skrajšujejo. Pod 5° C se kit ne bo strdil. • Kit nanesemo enkrat v ne predebelem sloju, da ne nastanejo mehurcki ali luknjice. • Nanesti moramo dovolj kita, da je po kitanju mogoca obdelava z brušenjem. Višinska raz­lika med površino, ki jo popravljamo in oko­liško površino, naj bo cim manjša. • Pri ravnih površinah mora biti plast kita v sre­dini višja kot ob robu. • Za zaobljene površine in profile uporabimo gumijaste lopatice ali lopatice iz umetne mase, ki se prilagodijo krivini. • Robove med mestom popravila in okolico ka­roserije naredimo s pomocjo lepilnega traku. 4. Sušenje traja 15 do 30 minut pri 20° C ali 2 do 3 minute, ce sušimo z infrardecim žarilnikom. 5. Brušenje kita. Pred brušenjem moramo paziti, da se je plast kita dobro posušila, sicer se brus­na zrnca vtisnejo v kit. Za brušenje vzamemo suhi brusni papir zrnatosti P80 do P120. Brusne rise izravnamo s P240. Varnost in zdravje pri delu: • Pršec kita na roki moramo takoj odstraniti in umiti z vodo in milom. Trdilec namrec vsebuje organski peroksid, ki ima mocan jedek ucinek. • Pršec mase kita v oci moramo takoj izprati z veli­ ko vode in z raztopino natrijevega bikarbonata. Klada Velik kos kakega materiala, blok. Tudi velik, debel, neobdelan kos debla. Kladica: majh­na klada. Prim. Merilna kladica. Klancina Majhen klanec, prim. Rampa, Drca. Klasifikacija Razvršcanje. Klecno stikalo Glej Prevesno stikalo. Klej Lepilo, pridobljeno zlasti iz nekaterih žival­skih snovi: cevljarski, mizarski, hladni~. Vcasih so ga pripravljali (kuhali) mizarji. Klej se loci tudi po izvoru: glutinski, kostni, kožni, milni itd. Klejenje: premazovanje s klejem, ~ papirja. Prim. Galuni. Sin. lepilo. Nepr. lim. Klema Nepr. izraz, popacenka iz nemšcine (die Klemme): sponka, prikljucek (npr. pri releju), pri­žema, vpenjalo, objemka, spona. Klenkanje Izraz, s katerim oznacujemo neena­komerno zgorevanje (predcasni vžig) zmesi zraka in bencina. Klenkanje se pojavi pri uporabi bencina slabše kakovosti, ki vsebuje alkane z nizkim vnetišcem. Zato pride do predcasnega vžiga na posebno vrocih delih motorja. Zaradi klenkanja motor ne razvije polne moci in se hitreje obrablja. Klenkanje preprecimo z uporabo cim bolj kvalitet­nih goriv in z antidetonacijskimi sredstvi: organske spojine s svincem (zelo omejena uporaba zaradi onesnaževanja okolja), terc-butanol. Prim. Oktansko število. Klepanje Oblikovanje plocevine z udarci kladiva. Kladivo za klepanje se imenuje klepac. Stran 12 ima obicajno locne naseke. Sin. karoserijska pila. Klešce Orodje za oprijemanje, narejeno iz dveh navzkrižnih rocic, npr.: 1 celne klešce šcipalke 2 stranske klešce šcipalke 3 kombinirane klešce (kombinirke) 4 klešce grip (pritrjevalne, samospe­njalne ~, glej Grip Klešce) itd. "2. 3 Poznamo ogromno razlicic klešc (konicaste, okro­g!_§_, plošcateitd.) pa tudi veliko specialnih vrst klešc (v oklepaju je pot do risb): • za kovicenje (geslo Kovicenje, Slepa matica), • za plocevino (za luknjanje, robljenje, stopnice­nje, spajanje, glej geslo Robljenje), • za Seegerjeve obrocke (geslo Vskocnik), • za pritrjevanje kabelskih votlic na žice (Stiskalne klešce) • za pritrjevanje žic v elektricne konektorje (geslo Krimpanje) itd. Klicni znak Oznaka, sestavljena iz crk ali crk in številk, s katero se radijska postaja identificira. Drugi priznani znaki za identifikacijo pa so lahko: ime radijske postaje (npr. Radio zeleni val), mesto oz. lokacija postaje (npr. Radio Maribor) in kakšen drug lahko prepoznavni znak oz. signal (npr. šte­vilka taksi vozila, dolocena melodija), kar je dolo­ceno s predpisi. Klimatska naprava Naprava, ki uravnava tem­peraturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru (avto, stanovanje ipd.). Sin. klimatizator, prim. Kondicionirati. Glavni sestavni sklopi klimatske naprave so: • tokokrog hladilne snovi • sklop za dovod in usmerjanje zraka v vozilu • sklop za krmiljenje (regulacijo) temperature Tokokrog hladilne snovi je podrobneje opisan pod geslom Hladilne naprave. Bistvo delovanja: -kompresor stisne plin (vstop ~3 bar, ~5° C in iz­ LP so cevi od vstopa v uparjalnik do vstopa v kompresor. HP so cevi od izstopa iz kompresorja do vstopa v dušilko oz. ekspanzijski ventil. Po­drobneje glej geslo Cevi za avtomobilske klimats­ke naprave. Na fiksnih delih cevi sta servisna prikljucka (sta tudi HP in LP), ki sta namenjena za zamenjavo ali za dopolnjevanje hladilnega sredstva. Strokov­njak mora prepoznati oba prikljucka. Pri avtomobilskih klimatskih napravah poznamo 2. glavna tipa tokokrogov za hladilno snov: Tokokrog z dušilko: .-u­ DUŠILKA 1 Kompresor 2 Magnetna sklopka 3 Kondenzator 4 Ventilator 5 Dušilka (Drosselventil) 6 Uparjalnik 7 Ventilator 8 Akumulator (rezervoar, sušilni filter) Pri tokokrogu z dušilko je LP prikljucek praviloma namešcen tik pred sušilnim filtrom 8, HP prikljucek pa je obicajno namešcen tik pred dušilko 5. Tokokrog z ekspanzijskim ventilom: EKSPANZIJSKI VENTIL 1 Kompresor 2 Magnetna sklopka 3 Kondenzator 4 Ventilator 5 Tlacni senzor (Druckschalter) 6 Sušilni filter 7 Visokotlacni servisni prikljucek 8 Uparjalnik 9 Ventilator 1 O Ekspanzijski ventil Pri tokokrogu z ekspanzijskim ventilom je LP pri­kljucek praviloma namešcen tik pred kompresor­jem 1 (za ekspanzijskim ventilom), HP prikljucek pa takoj za sušilnim filtrom 6. Sklop za dovod in usmerjanje zraka: izmenjevalnik srednja loputa za ogrevanje toplo1e loputa vetrobranskega stekla stop 16-20 bar, ~110° C); plin se zaradi stiskanja s...t prostora nog zagreje (poviša se mu temperatura), na spodnji risbi rdeca barva; za avtomobilske klimatske naprave se obicajno uporablja aksialni kompre­sor z nihajno plošco, vec o klimatskih kompre­sorjih preberi pod geslom Kompresor -aksialni batni z nihajno plošco -nato se plin dovede v kondenzator, kjer ga ohla­dimo (z ventilatorjem ali z vetrom pri vožnji), zato se utekocini, na spodnji risbi rumena barva -utekocinjen plin se zatem upari (uplini, razširi -ekspandira) v ekspanzijski napravi (dušilka ali ekspanzijski ventil), na risbi modra barva -para sprejema toploto (hladi okoliški zrak), ven­tilator pa hladen zrak dovaja v prostor Gumijaste avtomobilske klimatske cevi so: a)Visokotlacne ali HP (high pressure, ~20 bar) b) Nizkotlacne ali LP (low pressure, ~ 3 bar) loputa stranske zbiralno korito ventilator !obe za zrak Prim. Hladilne naprave, Toplotna crpalka. Klin Palicast, na eni strani priostren kos lesa, železa, ki se v kaj zabije. Tudi podolgovat kovinski predmet z ušesom, ki se zabije v skalo za pomoc pri plezanju. Prim. Zagozda. Klinker Posebna vrsta opeke, glej Glina. Kljucavnicar Kdor se poklicno ukvarja z izdelo­vanjem in popravljanjem manjših kovinskih pred­metov, zlasti kljucev, kljucavnic. Orodni kljucav­nicarizdeluje in vzdržuje orodja za obdelavo ko­vin. Strojni kljucavnicar oz. strojni mehanik zna ravnati s stroji za obdelavo kovin, sestavlja nove stroje in vzdržuje stroje v pogonu. Kljunasto merilo Glej Pomicno merilo. Klobucevina Glej Filc. Ferdinand Humski Klocen Nepravilen izraz, popacenka iz nemšci-crke v pomnilniku binarno kodirani. ne (der Klotz), kar pomeni klada,hlod. A /\,. A /\,. Vska od kodnih tabel razlicno kodira znake. Ra­Klupica Nepravilen izraz, popacenka iz nem-r..2.l zen tega se kodne tabele delijo na enozložne in šcine die Waschkluppe: šcipalka, npr. za perilo. .. .. L. veczložne. Enozložne kodne tabele so lahko 7 bit­ Stran 13 Podobne priprave se uporabljajo tudi za vpenjanje obdelovancev. KM Konjska moc (stara merska enota) po nemš­ki (glej definicijo pod geslom PS) in ne po angl. definiciji (geslo HP). Glej Moc, Sl. KONJSKA MOC: V METRICNIH ENOTAH Kniping Udomacen, a nepravilen izraz za sa­morezni (plocevinski) vijak, glej risbo pod geslom Vijak. Beseda izhaja iz imena podjetja Knipping Verbindungstechnik GmbH, ki proizvaja vezne elemente. Koagulirati Strditi, skrkniti, sesesti, zgostiti se. Koaksialen lstoosen, soosen, koncentricen, na isti osi -prim. Geometricne tolerance. Npr. ~i vijak, ~i kabel: kabel iz izoliranih vodnikov, ki imajo isto, skupno os. Kobalt Težka in zelo redka kovina rdeckasto bele barve, simbol Co, lat. Cobaltum. Tališce 1.493 ° C, gostota 8,9 kg/dm3. Co je zelo krhek, ce pa vse­buje nekaj ogljika, ga lahko lahko obdelujemo in varimo. Je zelo magneticen do 1.150 ° C. Uporaba: kot sestavina zlitin za trajne magnete in trde kovine,kot vezivo pri sintranju karbidnih trdin, kot katalizator.Kalijev kobaltov silikat je barvilo pri proizvodnji stekla, keramike in emajlov. Pod vpli­vom sevanja postane Co radioaktiven, zato se uporablja tudi za obsevanje pri zdravljenju raka­stih obolenj in pri nadzoru kvalitete materialov. V legiranih in hitroreznih jeklih Co prispeva k trdoti orodja pri višjih temperaturah. Legura Co s Cr in W pod imenom steli! rabi za izdelavo hitroreznih materialov. Kot cista kovina se Co uporablja zelo redko. Kod Oddajniku in sprejemniku skupen kljuc (dogovor), ki omogoca, da se lahko prenese infor­macija. Npr. BCD kod, ASCII kod itd. Koda: šifra. Prim. Enkripcija. Kode za recikliranje Oznake, ki identificirajo material na ta nacin, da se olajša recikliranje (pre­delava za ponovno uporabo). Najpogosteje se uporabljajo: • kitajska koda (chinese code) za izdelke iz umet­nih mas, ki so crkovne kratice z velikimi crkami: AB ABAK ABS ACS AEPDS AMMA ASA CA CAB CAP CEF CF CMC CN COC CP CTA E/P EAA EBAK EC EEAK EMA EP EPS ETFE EVA EVOH FEP FF HDPE HIPS LCP LOPE LLDPE MABS MBS MC MDPE MF MP MSAN PA PAA PAEK PAi PAK PAN PAR PARA PB PBAK PBAT PBD PBN PBS PBT PC PCCE PCL PCT PCTFE PDAP PDCPD PEC PEC PE-C PEEK PEEST PEi PEK PEN PEOX PES PESTUR PESU PET PEUR PF PFA PGA PHA PHB PHBV PI PIB PIR PK PLA PMI PMMA PMMI PMP PMS POM PP5 PPC PPDO PPE PP-E PP-HI PPOX PPS PPSU PS 6 PSU PTFE PTMAT PTT PUR PVA PVC 3 PVOH PVB PVC-C PVC-U PVDC PVDF PVF PVFM PVK PVP SAN SB SI SMAH SMS UF UHMWPE UP VCE VCEMAK VCEVAC VCMAK VCMMA VCOAK VCVAC VCVDC VE VLDPE • preglednica RIC (Resin ldentification Codes -kode za identifikacijo smol), ki je številcna ozna­ka znotraj trikotnika s pušcicami PETE HDPE PVC LDPE r.. /'\. r,._ t!!U .o t!!U 8 PET PE-HD v PE-LD /\ I'\ /\ A .. L6. l.!. l.!. pp PS OTHER ABS /'\ r\ A l!!. .o A .p pp PS o ABS Namen zapisovanja kod je pravilna identifikaci­ja polimerov zaradi lažjega recikliranja. Ob kra­tici RIC se lahko pojavlja tudi kratica SPI, ki pomeni Society of the Plastics lndustry. Od številke 8 naprej so umetne mase razvršce­ne po abecednem vrstnem redu. Navajamo sa­mo številke do 20: 8 ABAK 10 ACS 11 AEPDS 12 AMMA13 ASA14 CA15 CAB 16 CAP17 CEF 18 CF 19 CMC 20 C. Kodek Kratica: koder-dekoder ali kompresor-de­ kompresor. Ang. codec. Beseda se nanaša na: • hardverske naprave za kodiranje video in/ali audio signalov, • softverski oz. programski modul z isto funkcijo. Nekomprimirana video ali audio vsebina zahteva veliko prostora. Zaradi tega je pogosto ni možno: • shraniti na vse dostopne medije, predvsem to velja za prenosne medije, • v nekem sprejemljivem casu prenesti preko mrežnih resursov Vsebino je potrebno na neki nacin stisniti, da bi zavzemala manj prostora in s tem zahtevala manj­šo propustnost v Mbps. Funkcijo komprimiranja video ali audio vsebin opravlja kodek. Primer: nekomprimirani 4:3 video signal velikosti 720x576 pikslov formata 4:2:2 z 8 biti zahteva propusnost 216 Mbps. Dve uri takega video zapi­sa zavzame 181 GB. Jasno je, da take vsebine ne moremo shraniti na dvoslojni DVD z 9.4 GB. Kodek lahko deluje na dva nacina: 1. Prvi nacin: zakodiranje signala ali podatkovne­ga toka (za prenos, shranjevanje ali enkripcijo). 2. Drugi nacin: sprejemanje ali odkodiranje za gledanje ali predelovanje podatkov. Poznamo dve vrsti kompresije: a) Z izgubami, ang. lossy:nepovratno odvržemo del informacij, za katere ocenimo, da so od­vecne. S tem tudi izgubimo na kvaliteti zapisa, ki je nikoli vec ne moremo povrniti v originalno obliko. Kvaliteta pada po eksponentni krivulji v odvisnosti od kolicine izgub -temu pravimo kaskadiranje kodeka. b) Brez izgub, ang. lossless:kvaliteta originalne­ga zapisa se ohrani, ker informacij ne izgublja­mo, samo shranjujemo jih na bolj ekonomicen nacin. Seveda je tak nacin manj ucinkovit, koncna velikost zapisa ni tocno dolocena. Popularni audio kodeki:MP3, Real Audio, Win­dows Media Audio, ATRAC, AC3, AAC, aacPlus, Ogg Vorbis, FLAC (lossless). Popularni video kodeki:MPEG-1, MPEG-2 stan­dard (vsebuje vec profilov), MPEG-4 standard (vsebuje vec kodekov), DivX, XviD, Real Video, Windows Media Video, QuickTime, H.261, H.263, H.264 (AVC), Ogg Theora. Kodirati Prevesti podatke v posebne znake, šifre, signale. Npr.: zaporedje binarnih števil 1000001 spremenimo v crko A. Prim. ASCII, Dekodirati. Razi. modulirati, modem. Kodna tabela Tabela, v kateri so predstavljeni znaki in crke v racunalniku. Mi smo se številke, crke in druge znake naucili uporabljati, racunalnik pa vseh teh znakov ne pozna. Pomnilnik v racunalniku pomni le binarno zapisano informacijo, zato so znaki, številke in ne 128 znakov) in 8 bitne (256 znakov). Kogenerator Naprava za socasno proizvodnjo elektricne in toplotne energije. Koherenten Medsebojno odvisen, sovisen, pove­zan, kontinuiran. Koherentne disperzije:delci ene faze so povezani v mrežasto ogrodje, npr. geli. Koherentni filtri: mrežasti skelet celuloznega estra. Ant. nekoherenten, prim. lnherenten. Kohezija Zveza, težnja po združevanju, notranja povezanost telesa,notranja trdnost. Prim. Adhe­zija. Lat. cohaerere: biti povezan, skupaj držati. Kohezijska sila: privlacna sila med molekulami iste vrste ali med agregati (skupki), ki so zgrajeni iz molekul iste vrste. Npr. privlacna sila med molekulami vode. Kokila Kovinska livarska forma. Je trajna for­ma, kar pomeni, da se veckrat uporabi (za raz­liko od pešcene forme). Lahko je litoželezna ali jeklena. Prim. Kalup. Kokilno litje Kovino lijemo v segreto kovinsko formo, ki ji pravimo kokila.Enostavne kokile so g sive litine, kvalitetnejše so jeklene. Jedra so pešcena ali jeklena. Manjše kolicine litine lijemo v kokile z zajemalkami. Prim. Gravitacijsko litje. Prednostikokilnih ulitkov: površina je gladka, me­re ulitka pa so natancne. FIKSNA POLOVICA KOKILE PREMICNA POLOVICA KOKILE EJEKTOR (IZMETAC) LIVNA VOTLINA Koks Trdno gorivo, ki nastane s segrevanjem premoga nad 1 000 ° C(koksanje, piroliza). S seg­revanjem premoga izlocimo vodo, plin, katran in odvecno žveplo. Namenjen je za taljenje železove rude !plavž),grodlja (kupolke)in starega jekla (pri­dobivanje taline pri litju).Gostota 1 ,6 -1 ,9 kg/dm3. Koks pride z vložkom (stara litina, sivi grodelj itd) v neposredni stik. Biti mora dovolj trden, da žarec prenaša težo vsipnega materiala. Obenem pa mora biti dovolj porozen, da prepušca pline, ki nastajajo pri izgorevanju. Zaželeno je, da ima koks zelo malo žvepla. Obstaja tudi petrol-koks oz. "boljši" koks za in­dustrijo aluminija in jekla. To je vzporedni proizvod v rafinerijah nafte -izloca se iz bitumna. V plavžu opravlja koks tri naloge: 1. Kot gorivo proizvaja toploto,ki je potrebna za reakcije v plavžu. Prim. Kurilnost. 2. Deluje kot reducentoksidne rude: posredno v obliki CO (pri ~ 1.100 ° C), pri višjih temp. pa neposredno. To pomeni, da veže kisik iz rude: iz Fe203, Fe304 itd. dobimo FeO in koncno Fe. 3. Naogljici talino:v grodljih je 3,5 -4,2% ogljika. Kolektor Zbiralnik, naprava za zbiranje ali kon­centriranje cesa, npr.: • izpušni kolektor pri motorjih z notr. zgorevanjem • soncni kolektor Ferdinand Humski • pri elektrotehniki je lahko: · del tranzistorja, · drsni obroc,del generatorja izmenicnega to­ ka ali elektromotorja na enofazni izmenicni tok,glej sliko pod geslom Izmenicna napetost; kadar želimo poudariti uporabo kolektorja, na­rišemo poseben simbol: Nekatere literature zamenjujejo izraza kolek­ torin komutator. Kolektorski stroj Elektromotor ali generator, ki ima vgrajeno posebno napravo -kolektor. Prvi elektricni stroji so bili namenjeni le za eno­smerno napetost. Imeli so vgrajen komutator, ki so ga zaradi nepoznavanja izmenicne napetosti ime­novali kar kolektor. Zato se tudi dandanes enos­merni elektricni stroji ponekod še vedno imenuje­jo kolektorski stroji. Kolenska napetost Glej Dioda. Kolesna dvojica Povezava dveh koles pri tirnih vozilih, ki jo sestavljajo kolesa, os ali gred in ležaji. Zavore ali pogon sta dodatna možna elementa. Možne izvedbe kolesnih dvojic: 1. Nosilna (toga) povezava obeh koles z osjo. 2. Povezava koles z osjo ali z mostom, ki se ne vrti skupaj s kolesi. 3. Povezava obeh koles s gredjo (pogonom). 1 Os 2 Monoblok kolo 3 Telo (plošca) kolesa 4 Ko­lesni obroc 5 Zakovni (varovalni) obroc 6 Ohišje ležaja z ležaji Kolicina Število merskih ali drugih enot, množina, eden osnovnih pojmov v fiziki. Lahko je povezana z velicino(~ sile, hitrosti, mase itd.) ali pa tudi ne (~ proizvodov, padavin itd.). Za vsako kolicino mora biti poznan natancen postopek za merjenjein merska enota -ni pa nujno, da jo kakšna enacba povezuje z drugimi kolicinami (kot je to primer pri velicini). Ce se lahko izrazi z enim samim številom, je kolicina skalar (npr. masa, temperatura itd.). Ce pa kolici­no doloca tudi smer, je vektor (npr. pospešek, navor, sila itd.). Kolicina elektricnega naboja Glej Elektrina. Kolicnik Število, ki izraža razmerje med dvema kolicinama oz. število, ki se dobi pri deljenju. Kolinearen Vec tock je med seboj kolinearnih, ce ležijo na isti premici. Pri tehnicni dokumentaci­ji (tudi npr. risanje z racunalniškimi programi) sta lahko tudi dve crti med seboj kolinearni. Dve sili sta k. ce ležita na isti ali vzporedni premici. Kolirati Precediti. Kolo s pomožnim motorjem Kolo, opremljeno s pedali in z motorjem, katerega najvecja hitrost ne presega 25 km/h. Za kolo s pomožnim motor­jem ni obvezna registracija, vendar od 1.5.2017 naprej velja obveznost registracije vseh mopedov, pri katerih trajna nazivna moc pogonskega motor­ja ne presega 4 kW in konstrukcijsko dolocena hitrost ne presega 25 km/h. Po novi definiciji je kolo s pomožnim motorjem le Stran 14 tisto enosledno ali dvosledno vozilo (trikolesniki in štirikolesniki), opremljeno s pomožnim elektricnim motorjem z najvecjo trajno nazivno mocjo 0,25 kW, katerega moc se progresivno zmanjšuje in koncno prekine, ko vozilo doseže hitrost 25 km7h ali prej, ce voznik preneha uporabljati pedala. Kolofonija Naravna smola, nehlapni del smrekove smole. Pridobiva se z destilacijo ter­pentina. Uporaba: za izdelavo lepil, umetnih smol in lakov, kot emulgator v industriji kavcuka in za mazanje lokov za godala. Koloid (koloidni delec) Snov v obliki drobnih razpršenih delcev z velikostjo med 1 in 500 nm. s Koloidne delce sestavlja 10 3 do 1 oatomov v del­cu, ne glede na nacin medsebojnega povezova­nja. Del. linearni -sfericni, molekularni -asociacij­ski, liofilni -liofobni, hidrofilni -lipofilni. Koloidne disperzije (disperzni sistemi) Prosoj­ne disperzije, tvorijo jih polimeri v ustreznem topi­lu. Imajo v disperznem mediju dispergirane delce velikosti od 1 do 500 nm. Vsak delec sestavlja 103 s -1 o atomov. Sin. koloidne raztopine. Koloidne disperzije kažejo Tyndallov efekt: mlec­no moten trak v raztopini, ker se svetlobni žarek na koloidnih delcih razpršuje. Delitev: a) Anorganski (opal) -organski koloidi (npr. mleko) b) Soli -geli. Koloristika Nauk o razporeditvi barv, o mešanju barv in o vidnih efektih, ki nastanejo pri kombina­ciji specificnih barv. Kolotek Razdalja med sredinama pnevmatik dveh koles na isti osi, merjena na vozni ravnini: Kolozija Navzkrižje, trcenje. Kolut Okrogla plošca, ki je zelo tanka v primer­javi s premerom. Npr. zavorni ~, kolutne zavore. Prim. Disk. Kolutno varjenje Vrsta elektricno uporovnega varjenja. Pri kolutnem varjenju naredimo popolno­ma tesne zvare. Postopek je primeren za varjenje cistern in karoserij do debeline 3,5 mm. Prim. Uporovno varjenje. ELEKTRODA POGOH KOLUTA OSNOVIU MATERIAL IZVOR TOKA DOVOD TOKA Kolrnno varjenje Komanditna družba Družba dveh ali vec oseb, v kateri eden družbenik odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komple­mentar), najmanj eden družbenik pa za obvez­nosti družbe ne odgovarja (komanditist). Kratica: k.d. Nemško govorece podrocje to družbo ozna­cuje s kratico KG (Kommanditgesellschafl). Kombi Oblika karoserije za osebna vozila s posebej velikim volumnom za potnike ali za nakla­danje tovora -lahko kombiniramo eno ali drugo: tega gesla Vrste krmilij: logicna ali kombinacijska krmilja. Sin. logicno krmilje. Kombinatoricni diagram Matematicni zapis, ki olajša pregled vseh možnosti v kombinatoriki. Spremlja odlocanja v smeri od izhodaproti vhodu. Kombin. diagram za nalogo pod geslom Odlocitev: Prim. Drevesna struktura, Kombinatoricno drevo. Kombinatoricno drevo Matematicni zapis, ki o­lajša preštevanje možnosti v kombinatoriki. Spremlja odlocanja v smeri od vhodaproti izhodu. Kombin. drevo za nalogo pod geslom Odlocitev: Prim. Drevesna struktura, Kombinatoricni dia­ gram. Kombinatorika Podrocje matematike, ki se uk­ varja s preštevanjem možnosti. Prim. Kombinato­ricno drevo, Kombinatoricni diagram, lzjavnostna tabela, Drevesna struktura. Kombinirani valj Glej Vzmetni akumulator. Komercialno ime Glej Umetne mase -imena. Komora Dobro zaprt, ponavadi manjši prostor. Kompaktprimer Heliosov (Mobihel) izraz za te­melj in predlak v enem -temeljni predlak. Ang. compact: gost, trden. Sin. šprickit, brizgalni kit, površinski kit, tekoci kit. Komparator Primerjalnik, priprava za primerjavo s standardno mero ali kolicino. Primerjamo npr. mere (merilna ura, minimeter), toplotne raztezno­sti, barve tekocin, dve razlicni vhodni napetosti (ojacevalnik) itd. Komparator lahko uporabljamo tudi pri regulaciji, glej geslo Regulacija. Ang. com­pare: primerjati. Kompatibilen Združljiv, ujemajoc se. Izraz se pogosto uporablja v racunalništvu. Pomeni mož­nost zamenjave ali prikljucitveopreme (soflware, hardware) s katero drugo. Kompatibilnost je pogosto povezana z zasluž­kom. Npr.: MS Windows nalašc naredi tako, da nove verzije operacijskih sistemov niso vec kom­patibilne z nekoliko starejšimi uporabniškimi pro­grami, ki jih je programiralo isto podjetje! To nare­di zato, da so njihovi nekdanji kupci prisiljeni ku­povati spet novo programsko opremo. Na ta nacin oni zasužnjijo svoje kupce! Kompenzirati Izravnati, nekaj izenaciti. Kompen­zator:priprava za izravnavanje in odstranjevanje razlik. Npr. kompenzator, ki omogoca temperatur­no raztezanje cevovodov za centralno ogrevanje. Kompilacija Gradivo, ki je zbrano iz razlicnih virov in temelji na tujih ugotovitvah ter dognanjih. Napogosteje so to: • podatki, zbrani na CD (glasbene uspešnice ne­kega avtorja, vec uporabnih racunalniških pro­gramov, zbirka podatkov itd.) • knjižna dela, ki so povzetki razprav ali so sestav­ ljena iz tujih tekstov Obicajno je kompilacija neizvorno in neoriginalno delo. Lahko pa je tudi avtorsko delo, saj je rezul­tat miselnega procesa, ki je temelj ustvarjalnosti. Lat. compilare: skupaj nagrabiti, pleniti. Prim. Apli­kacija. Kompilator: kdor sestavlja kompilacijo, tu­di program za avtomaticno prevajanje tekstov. Kompleksna upornost Glej Impedanca. Komplement Dopolnitev, dopolnilo. Npr.: 1. Matematicno: dopolnitev ostrega kota do prave­ga kota,"kota a in p sta komplementarna, ker skupaj tvorita pravi kot". 2. Komplementarni barvi sta tisti, ki si ne bi mogli biti bolj drugacni. Primer: nek predmet je rdece barve, ce od sebe odbija rdeco svetlobo ­ Ferdinand Humski Stran 15 rdeci barvi komplementarno svetlobo pa vpija.Rdeci barvi komplementarna barva (tista, ki jo rdec predmet vpija) se imenuje cyan. Ce komplementarni barvi medsebojno pomeša­mo, dobimo nevtralni sivi ton. V barvnem krogu se komplementarni barvi vedno nahajata ena nasproti drugi: 0,,,.. .o\'<: 3. Komplement binarnega števila 1011 je število 0100. Dvojni komplement pa napravimo tako: a) Binarno vrednost najprej komplementiramo. Po zgornjem primeru dobimo število 0100. b) Komplementu prištejemo vrednost 1, npr.: 0100 + 1 = 0101. Komplementaren: dopolnilen, dopolnjevalen. Prim. Suplement. Komplet Iz razlicnih samostojnih delov sesto­jeca celota. Npr. komplet orodja. Sin. kit. Prim. Sestav, Sklop, Garnitura. Komponenta Sestavni del, sestavina. Kompozit Gradivo, ki je sestavljeno iz dveh ali vec vrst materialov. Na ta nacin prilagajamo last­nosti gradiva namenu uporabe, npr. povecujemo trdnost, trdoto, žilavost, elasticnost, korozijsko od­pornost itd. Ang. composite: sestavljen. Znacilnosti kompozitov: -niso naravne tvorbe, so delo cloveških rok -so homogeni v makroskopskem in heterogeni v mikroskopskem merilu -delež, oblika in razdelitev sestavin so za dolocen izdelek v naprej nacrtovani -združujejo pozitivne lastnosti posameznih sesta­ vin v enovitem kompozitnem materialu Po vrsti vecinskega materiala poznamo kompo­zite s kovinsko, keramicno in s polimerno osnovo. Po nastanku locimo: • kopolimere,ki nastanejo s povezovanjemrazlicnih vrst monomerov • blends (mešanice), ki nastajajo z mešanjem raz­licnih umetnih mas • compounds (sestavine, zloženke), ki nastajajo zdodatki polnil (stekla, kovin itd.) v razlicnih oblikah (vlakna, prah, tkanina itd.) Glede na razporeditev drugega materiala pa poz­namo: a) Disperzoide, v katerih je dodajni material raz­pršen v obliki majhnih delcev. Izdelujemo jih s sintranjem, notranjo oksidacijo, z mehanskim legiranjem. Npr.: karbidne trdine, kermeti, za­vorne obloge. lamele sklopk, brusne plošce,og­lene šcetke, oksidno-keramicni rezalni materi­ali, trajni magneti itd. b)Z vlakni ojacane kompozite: s kovinsko žico ojacano steklo ali guma (pnevmatike), železo­beton, prednapeti beton, polimeri s steklenimi vlakni (odtocna cev za vodo), karbonska vlak­na, aramidna vlakna, MDF (mediapan) itd. c) Laminate, ki so povezani iz vec plasti: papirni in tekstilni laminati, talne obloge,bimetal ... d) Površinske prevleke so namenjene predvsem kot zašcita proti koroziji: prevleke iz kositra, emajla, umetnih snovi (npr. teflon). Uporaba kompozitov stalno narašca, saj zaradi svojih znacilnosti vedno bolj nadomešcajo klasic­ne materiale. Sin. vezano gradivo. Prim. Gradivo. Kompresijsko razmerje Pomemben podatek pri motorjih z notranjim zgorevanjem, oznaka E. Je prostorninsko razmerje plinov v valjih pred komprimiranjem in po njem: celotni volumen valja [/] s = kompresijski volumen KOMPRESIJSKO KOMPRESIJSKI MERJE VOLUMEN .!I „ _=J,,B :_1 } . ; .,.1 --.-­ r .L r (. o T @ VOLUMEN ...4G _IBANJA BATA SPODNJA MRTVA GORNJA MRTVA LEGA(SML) LEGA(GML) V zgornjem primeru je kompresijsko razmerje enako 8:1, kar pomeni, da se zmes stisne na osmino prvotne prostornine. Obicajni bencinski motorji brez tlacnega polnjenja imajo s od 1 O: 1 do 14:1, starejši motorji in motor­ji na avionski bencin tudi 7:1. Dizelski motorji imajo s od 19:1 do 23: 1, tlacno polnjeni pa od 14: 1 do 18:1. Visoko kompresijsko razmerje je pri dizel­skih motorjih potrebno že zato, da se v valjih stis­njeni zrak ogreje za samodejni vžig goriva. Po dru­gi strani pa je tudi termodinamicni delovni krožni proces ugodnejši, boljši je izkoristek. V avtomehanicni delavnici merimo kompresijski tlak in ne kompresijsko razmerje! Da bo izmerje­na vrednost cim bolj podobna kompresijskemu razmerju, proizvajalci ponavadi predpišejo, da se kompresija meri pri delovni temperaturi, torej pri toplem motorju. Obicajno se v delavniških priroc­nikih podajo tudi minimalne vrednosti kompresij­skega tlaka -ce jih motor ne doseže, je nekaj na­robe s tesnenjem ventilov, batnih obrockov ali je kakšna druga napaka v cilindru. Kompresijsko razmerje je pomemben podatek tudi pri batnih kompresorjih in znaša približno 5:1. Kompresor Delovni stroj, ki stiska (komprimira) pline (stisljive fluide) -mehansko energijo spre­minja v potencialno (tlacno) energijo. Sin. zgošce­valnik. Prim. Tlacilka. GLAVNA PNEVMATICNA PODATKA pri kompre­sorju sta: a) Zmogljivost -kolicina zraka v casovni enoti [L/min, m3/min], ki jo zmore stiskati kompresor. Poznamo: •Efektivno zmogljivost Qe (dobava, izhodna zmogljivost, pretok) -realna razpoložljiva koli­cina stisnjenega zraka, ki je najpomembnej­ši podatek za prakticno uporabo kompresor­ja. Vedno je podana pri dolocenem delovnem tlaku, npr. 290 L/min pri 6 bar. Ce želimo zagotoviti trajno neprekinjeno obra­tovanje pnevmaticnih naprav, mora biti efek­tivna zmogljivost kompresorja vecja od vsote PORAB ZRAKA pri vseh porabnikih, ki de­lujejo hkrati. • Teoreticno zmogljivost Q1 ali O;, ki se lahko teoreticno izracuna, npr. za batni kompresor: 01 = Vk·n [L/min, m3/min] Vk ... volumen kompresorja [L, m3] n ... vrtilna hitrost [min-1] Vcasih jo proizvajalci imenujejo tudi sesalna zmogljivost ali sesanje. ker predstavlja pre­tok vsesanega zraka. Teoreticno zmogljivost je seveda veliko vecja od efektivne zmogljivo­sti, saj v tem primeru kompresor ne stiska zraka na delovni tlak -zato nikar ne zamenjuj­mo obeh strokovnih izrazov! b)Tlak kompresorja: •najvecji nadtlak p v [bar, MPa], ki ga lahko kompresor zagotavlja •primarni tlak, ki je praviloma povezan z efek­tivno zmogljivostjo Pri kompresorjih na elektricni pogon sta pomemb­na podatka tudi moc elektromotorja [W] in Pii.: kljucna napetost (enosmerna, izmenicna). Izko­ristki kompresorjev so od 50% (manjši kompre­ sorji) pa do 80% (vecji kompresorji). Simbol: o Možna simbola za pogon kompresorja: A / l=-0 "---Elektromotor . zgorevanIem V" . ---....._Motor z notranjim Najpomembnejši vpliv na izbiro kompresorja ima­jo porabniki (delovne komponente) -vecja kot je skupna poraba zraka pri izbranem primarnem tla­ku, vecja mora biti efektivna zmogljivost kompre­sorja. Velikost tlacne posode nato dolocimo s pomocjo diagrama (glej geslo Tlacna posoda). Razen zgoraj navedenih podatkov pa NA IZBIRO KOMPRESORJA VPLIVAJO tudi: •vir energije je vedno pomemben: mehanski po­gon, motor z notranjim zgorevanjem ali elektrika (enosmerni, izmenicni, morda celo trifazni tok) •dimenzije kompresorja (sploh pri mobilni upora-bi so pomembne cim manjše dimenzije), •zanesljivost delovanja, hrup in seveda -cena. Kompresorji so lahko OLJNI ali BREZOLJNI. BREZOLJNI kompresorji ne mažejo tesnilnega prostora kompresorja,lahko pa mažejo ležaj ojni­ce z mastjo ali oljem za trajno uporabo (mazivo se ne doliva in ne zamenja). Poznamo: • brezoljne membranske kompresorje in • brezoljne batne kompresorje, pri katerih sta bat in ojnica obicajno v enem kosu Brezoljni kompresorji so pri enaki efektivni zmog­ljivosti / tlaku cenejši in . od oljnih kompresor­jev. So pa tudi glasnejši in ne delujejo tako trajno kot oljni kompresorji -na njih pogosto piše NOSERVIS (ni popravila ob okvari). Lahko pa so dob­ra izbira za obcasno uporabo., npr. za airbrush. OLJNI (oljno mazani)kompresorji imajo olje v blo­ku kompresorja. Ojnicni ležaj, valj in ležaj v bat­nem sorniku se mažejo s pljuskanjem in z oljno meglo (aerosolom). Zato so !.®i. in trajajo nekaj­krat dalj casa kot brezoljni kompresorji. Vendar, po drugi strani se ne moremo izogniti oljnim delcem vstisnjenem zraku, saj olje prehaja tudi v tesnilni prostor -to olje je neuporabno in se mora filtrirati. Kompresorska (tesnilna) rum so lahka olja, ki za­gotavljajo visoke tlake, obenem pa zašcito predobrabo in korozijo. S tem zagotavljajo dolgo živ­ljenjsko dobo kompresorja. Njihovo viskoznost oz­nacujemo tudi po SAE, kot npr. motorna olja. Z oljem ustvarimo tanek oljni film na stenah va­lli!. (zelo kvalitetni kompresorji le 2 do 8 µm), po katerem drsijo batni obrocki. V stisnjenem zraku nastanejo aerosoli z 1 do 3 mg/m3 olja. Ta olja pa so že uporabljena, nimajo vec nobenega mazal­nega ali tesnilnega ucinka in zato nimajo nobene uporabnosti. S filtriranjem se lahko znebimo sko­raj 100% teh delcev, obstajajo celo sterilni filtri. Oljni kompresorji so . in dražji. Za vsakodnev­no uporabo je oljni kompresor edina možna preu­darna rešitev. Kdor pa se želi odreci pripravi zra­ka, se bo pac odlocil za brezoljni kompresor. Zracni tlak lahko dosežemo na 2 nacina: 1. Z direktnim zmanjševanjem volumna (kom­presijo), tako da na izhodu že dobimo zracni tlak. Predstavniki: batni, membranski batni in lamelni (krilni, rotacijski) kompresor. 2. S pospeševanjem hitrosti zraka. Zracnemu toku povecujemo izstopno hitrost, s tem pa ki­neticno energijo,ki se nato spremeni v tlacno šele v nekem zaprtem volumnu. Tlacna razlika Lip med tlakom na vhodu in tlakom na izhodu znaša nekaj 100 mbar. Predstavniki: volume­tricni, vijacni in turbokompresor. Efektivne zmogljivosti in tlacna obmocja za glavne vrste kompresorjev so: Ferdinand Humski Kompresor Qe [m3/h] p [bar] Batni 180 -24.000 1,0 -1.000 Lamelni 270 -15.000 0,2 -13 Vijacni 200 -60.000 0,8 -40 Volumetricni 40 -3.500 0,3 -6 Radialni 300 -230.000 0,5 -300 Stisnjen zrak, ki zapušca kompresor, je vroc,vse­buje vodno paro,onesnažen je z oljem iz kompre­sorja in z umazanimi delci. Zato tak zrak ohladi­mo, nastali kondenzat pa izpušcamo z izloceval­nikom kondenzata. Preostalo vlago pa lahko izlo­cimo iz stisnjenega zraka tako, da zrak sušimo. Izkoristki manjših kompresorjev znašajo 50%, velikih pa do 80%. V praksi kompresorje pogosto povezujemo med seboj. To lahko naredimo na dva nacina: a) Enostopenjsko: vsak kompresor ima svoje se­sanje iz okolice (atmosferski tlak), vsi kompre­sorji pa imajo skupen tlacni del (tlacijo v isto posodo). Tako povecujemo predvsem pretok (bolj kot tlak), pa tudi dobava zraka je bolj enakomerna kot pri enobatnem kompresorju: Enostopenjsko povezana batna kompresorja b) Vecstopenjsko: stisnjen zrak iz prvega kompr. povežemo s sesanjem drugega kompresorja itd. Na ta nacin povecujemo predvsem tlak v pnevmatskem sistemu, pa tudi pretok (sploh ce zrak vmes hladimo). Poznamo dvo-, tri-in vec­stopenjske kompresorje: HLAJENJE Dvostopenjsko povezana batna kompresorja Z vmesnim hlajenjem povecujemo izkoristek kompresorja, nižje temperature pa tudi zmanj­šujejo nevarnost eksplozije. Prim. Puhalnik, Ventilator, Zgošcevalnik. Kompresor -aksialni Lopatice so obrnjene v aksialni smeri, npr. letalski kompresor: AKSIALNI 1URBINA KOMPRESOR ZGOREVALNI GRED PROSTOR Sin. osovinski kompresor. Kompresor -aksialni z nihajno plošco Deluje na enak nacin kot aksialna batna crpalka: POVEZOVALNI NIHAJNA DROG VAU BAT PLOŠCA ROTIRAJOCA / NAGIBNA PLOŠCA Stran 16 Kompresor lahko ima 3 do 1 O batov, ki so krožno razvršceni po obodu pogonske gredi. Obstajata dve izvedbi: • kompresosr z nespremenljivo prostornino • kompresor s spremenljivo prostornino Glavna razlika je v tem, da ima kompresor s spre­menljivo prostornino možnost nastavitve nagiba nihajne plošce, s tem pa se spremeni tudi dolžina hoda batov. Ker zavzema malo prostora, se osni batni kom­presor z nihajno plošco pogosto uporablja za av­tomobilske klimatske naprave, kjer stiska hladilno sredstvo v plinasti obliki (vstop ~3 bar, ~5 ° C in izstop 16-20 bar, ~110 ° C). Mazanje kompresorjev v takih pogojih delovanja je poseben problem, zato se hladilnemu sredstvu dodaja posebno olje za mazanje kompresorjev. Ker je pri klimatskih napravah hladino sredstvo ta­ko v plinastem kot tudi v tekocem stanju, je dobro vedeti naslednje:ce bi v kompresor prispela hla­dilna snov v tekoci obliki (ki je ni mogoce stiskati), bi nastopil tekocinski udar in kompresor bi se po­škodoval in morda pokvaril. Da se iz uparjalnika ne bi v kompresor vracala tekocina, je zelo pomembno, da klimatska napra­va deluje pravilno: ne prevec in ne premalo. Da bi to dosegli, je treba obcasno izklopiti kompresor -temu pravimo krmiljenje kompresorja. Poznamo dve vrsti krmiljenja kompresorjev: • notranje krmiljenje kompresorjev • zunanje krmiljenje kompresorjev Notranje krmiljene kompresorje poganja nare­bren jermen. V jermenico, ki jo poganja jermen, je vdelana magnetna sklopka -delovanje opisuje posebno geslo. Magnetna sklopka vklopi ali izk­lopi kompresor v odvisnosti od tlaka hladilne snovi v notranjosti kompresorja. Zunanje krmiljen kompresor nima magnetne sklopke in se zato vrti tudi takrat, ko hlajenje ni potrebno. Ima pa vgrajen krmilni ventil,ki v odvis­nosti od obremenitve spremeni kot nihajne plošce v kompresorju. Kompresor -batni Pri premikanju rocicnega gonila gor in dol se zrak vsesava ni nato iztisne. Delovanje krmilimo s sesalnimi (vstopnimi) in tlacnimi (izstopnimi) ventili. TLACNI VENTIL BAT KRIŽNIK BATNICA t o SESALNI VENTIL OJNICA Z batnimi kompresorji dosegamo visoke izkoristke in visoke tlake. Kompresor -lamelni Rotor je v ohišju name­šcen ekscentricno. V radialne utore rotorja so vstavljena premicna krilca (lopatice), ki jih cen­trifugalna sila potiska navzven, da tesno drsijo po statorju. Prostor med dvema sosednjima krilcema imenujemo celica. Povišanje tlaka nastane zaradi pomanjševanja volumna v vsaki celici: VSTOP EKSCENTER IZSTOP Prednosti lamelnih kompresorjev: mirno in ena­komerno delovanje (brez vibracij kot npr. pri bat­nem kompresorju) ter majhne dimenzije. Slabost je manjši izkoristek ter obraba lopatic. Kompresor -membranski Delujejo podobno kot batni kompresorji, le da vlogo bata prevzame membrana. Obicajno imajo velik premer valja in kratek gib bata, gospodarni pa so tudi pri majhnih pretokih in nizkih tlakih. Ker ni potrebno mazati tlacnega prostora, je stis­njen zrak cistejši v primerjavi z batnimi kompre­sorji -zato jih uporabljamo v kemicni, prehrambeni in farmacevtski industriji, tudi za airbrush. Vendar -membrano je treba zamenjati. Najboljše membrane imajo življenjsko dobo 4000 do 8000 h. Kompresor -membranski batni Pravijo mu tudi oljni membranski kompresor in je seveda dražji od obicajnega membranskega kompresorja: MEMBRANA Ker ni potrebno mazati tlacnega prostora, je stis­njen zrak cistejši v primerjavi z batnimi kompre­sorji -zato jih uporabljamo v kemicni, prehrambeni in farmacevtski industriji. Kompresor -radialni (turbokompresor) NEPREMICNE VODILNE LOPATICE VRTLJIVE LOPATICE .. o SESANJE Radialni -lahko ga poganja turbina (turbokompresor) Kompresor -vijacni Odlikujejo se po majhnih vgradnih dimenzijah, po manjši koncni tempera­turi stisnjenega zraka in po enakomerni oskrbi z zrakom. TLACENJE Delovanje vijacnega kompresorja Kompresor -volumetricni Zrak se na vstopni strani vsesava v komore, kjer se mu zaradi vrten­ja batov zmanjšuje prostornina in zato narašca tlak do neke dolocene koncne vrednosti. Volumetricni (Rootsov) kompresor Rotorji volumetricnega kompresorja Kompresorska enota Sestav, ki ga samo prik­ljucimo na izvor energije (obicajno na elektriko), pa nam na izhodu že omogoca: • nastavljanje stabilnega delovnega tlaka zraka, • zadostno varnost ob uporabi. Kompresorska enota filtrira samo vstopni zrak,za natancno pripravo delovnega zraka (filter, naolje­valnik itd.) pa so namenjene druge naprave. Sestavni deli kompresorske enote: 2 ---12 --.--------.......-,,:--13 1 zracni filter in vstop zraka 2 kompresor 3 tlacni vod do tlacne posode 4 jermenski pogon (mož­nost) 5 elektromotor 6 tlacno stikalo,ki avtomatic­no izklaplja motor, ko se doseže maksimalni pri­marni tlak v tlacni posodi (obicano je max. tlak 8 ­16 bar) 7 izpustni (varnostni, nadtlacni) ventil SA manometer za primarni tlak 88 regulator tlaka z manometrom (naj bo zavarovan proti nehotenemu odvijanju) 9 razdelilnik s hitrimi sklopkami (mož­ nost), ki omogoca priklop na delovni tlak, lahko pa tudi povezavo tlacne posode z drugim kompresor­ jem 10 zapirni ventil 11 oskrbovalna cev z delovn­ Stran 17 zracevanjem. Na mestu sesanja naj bo zrak ko­likor mogoce hladen, cist in suh. Pravilna po­stavitev je zelo pomembna za zagotavljanje kva­litetnega stisnjenega zraka, redno vzdrževanje kompresorske postaje pa zagotavlja dolgotrajno delovanje ob minimalnih stroških. Kompresorsko hlajenje Glej Hladilne naprave. Komunikacijski protokol Protokol, ki zagotavlja zanesljiv prenos podatkov. S pomocjo komunika­cijskega protokola sprejemnik ugotovi ali je pri prenosu prišlo do napake. Za packe! radio komu­nikacijski protokol predpisuje: ·število okvirjev, ·vsebino okvirjev in ·vrsto okvirjev (nadzorni in informacijski okvirji). Komutativnost Neodvisnost rezultata od zapo­redja elementov, uporabljenih v operaciji. Npr.: 1 + 3 = 3 + 1. Prim. Asociativnost. Komutator Mehanski usmernik, ki pretvarja iz­menicno napetost v enosmerno -mehanski AC­DC pretvornik. Je eden od bistvenih delov eno­smernih elektricnih strojev: generatorjevin elek­tromotorjev. Komutacija:sprememba. Ang. commutate:men­jati smer toka, pretikati. Sin. preticni (prekinjeni) drsni obroc, prim. Kolektor. Komutator je namešcen na osi rotorja in se vrti skupaj z njim. Najenostavnejši komutatorji so se­stavljeni iz dveh lamel,po katerih drsita šcetki,ki v pravem trenutku preklopita: Ferdinand Humski Komutator je še vedno najšibkejši clen vsakega stroja na enosmerni tok. PROBLEMI komutatorja: • šcetke so narejene iz grafita, zato se scasoma izrabljajo in jih je treba po dolocenem casu obra­tovanja zamenjati. • zaradi trenja in iskrenja se scasoma obrablja tudi komutator -obcasno ga je potrebno kontroli­rati in pobrusiti, da se izravna površina lamel: Popolni tek 0,05 mm ali manj. Najvec 0,1 mm. • obcutljivost na preobremenitve:ce preko komu­tatorjevih lamel stece prevelik tok, lahko pride do obloka med vec lamelami (komutatorski ogenj), nastala vrocina pa lahko unici komutator. Koncentracija Vsebnost posamezne sestavine v zmesi oz. vsebnost raztopljene snovi (topljenca) v raztopini. Izražamo jo lahko na razlicne nacine: 1. V prostorninskih odstotkih,predvsem pri opiso­vanju sestave plinskih zmesi. Npr.: zrak vsebu­je 20,95% v/v kisika. 2. V masnih odstotkih, npr.: zrak vsebuje 23, 16 % w/w kisika. Masni delež se lahko oznaci s crko W in se izracuna na naslednji nacin: . snovi m W snovi = msk Pri tem je msk skupna masa zmesi oziroma raz­ 3. Molalnost, ki se oznacuje s crko b in ima enoto mol/kg topila. Molalnost se s temperaturo ne spreminja. 4. Molarnost oz. množinska koncentracija, v kemi­ji zelo pogosto uporabna oblika izražanja kon­centracije in se pogovorno imenuje kar "kon­centracija". Enota je mol/L, oznaka c. pogosto se oznacuje tudi z oglatimi oklepaji.npr. [W]. Ker se molarnost s temperaturo spreminja, jo obicajno podajamo pri 20°C. nsnovi Csnovi = -V-­ razi volumen raztopine, nsnovi pa je Na risbah lahko komutator poudarimo z oznako za množina snovi [mol]: enosmerni tok in s pocrnjenimi krtackami, npr. n = m/M simbol za dinamo: M ... molska masa snovi [kg/mol] m ... masa snovi [kg] 5. Masna koncentracija ima enoto g/L (grami topljenca v litru raztopine) in je definirana kot: msnovi im tlakom za pnevmaticni sistem 12 tlacna poso­da 13 ventil za izpust kondenzata Kompresorsko enoto v pogovoru imenujemo kar ­ kompresor. Razlikuj: kompresorska postaja. Šcetke so namešcene na nevtralno lego, kjer ni Ysnovi = -V-­ razt Kompresorska postaja Prostor s kompresorsko medsebojne indukcije med rotorskim in statorskim Enacbe, ki povezujejo razlicne oblike koncen­enoto in s pripadajoco opremo, ki pripravlja stis­ njen zrak za vecje pnevmaticne sisteme (proiz­navitjem. Pozitivne lastnosti takšne lege šcetk: tracij med seboj, so naslednje: • navor motorja na enosmerni tok je najvecji vodna podjetja, delavnice itd.). Oprema obicajno Wsnovi"Prazt Ysnovi • zmanjša se iskrenje na šcetkah Csnovi = Csnovi = zajema sušilnik, oljni izlocevalnik, filter za odstra­ njevanje necistoc itd. Kjer se obremenitev motorja spreminja, lahko Msnovi Msnovi šcetke namestimo gibljivo -z obremenitvijo se Csnovi · M snovi Ysnovi spreminja tudi nevtralna lega. wsnovi = ---­wsnovi = --­ Prazt prazt Pri vecjih strojih pa je lahko lamel zelo veliko. Prednosti velikega števila lamel: bolj konstantna Ysnovi = Wsnovi.Prazt Ysnovi = Csnovi· Msnovi inducirana napetost(pri generatorjih) ali bolj kon­Prim. Refraktometer. stanten navor (pri enosmernih elektromotorjih, Koncentricen Ki ima skupno središce z nekim npr. pri elektromotorju zaganjalnika): drugim predmetom (likom). Sin. istosreden, isto­osen, koaksialen, soosen. Prim. Ekscenter, Kompresorska postaja naj bo v posebnem, zvoc­lzsrednost, Soosnost(geometricne tolerance). no izoliranem prostoru z dobrim naravnim pre­ Ferdinand Humski Stran 18 Zato se pojavi tlak,ki deluje v nasprotni smeri gi­ SPROŽILNI 1 KONTAKT banja bata,hitrost bata pa zato strmo pade. Koncno stikalo Stikalo, ki: • ga aktivira neka fizikalna velicina (sila, tlak, svet­loba, kapacitivnost, magnetno polje itd.); najpo­gosteje prepozna,kdaj je neki premikajoci pred­ Hwi?.-\lm met zavzel doloceno pozicijo;koncno stikalo ni namenjeno temu, da bi ga aktiviral clovek -C)­ • nato odda signal (pnevmaticni, hidravlicni, elek- I ' NAPETOST Koncentricna kroga Koncina 1. Koncni del, konec. Npr. koncina vijaka (vedno nasproti glave), zatica. Koncina je izdelana za­to, da se vijak lažje uvije in da zašciti navoj pri privijanju ter odvijanju vijaka. Poznamo obre­menjene in neobremenjene koncine. 2.Del telesa ali tehnicnega predmeta, ki se upo­ rablja za prijemanje. Koncnik V splošnem: koncni del, konec -npr. koncni steber pri žicni brajdi. V avtomobilizmu: del krmilnega mehanizma avto­mobila, ki se nahaja na koncu enega od sestavnih delov -npr. koncnik volana, koncnik jarmovega droga (tudi konec jarmovega droga). Glej Krmiljenje vozila. Sin. volanski zgib, krogelni sklep itd. Prim. Clenek. Koncno dušenje cilindrov Z zaviranjem batov na koncu izvleka ali uvleka preprecimo udarjanje batov v pokrov valja, kar povzroca: • poškodbe na batu in na koncnih legah valjev • tresljaje v koncnih legah, kar je seveda neugod-no tako za delovanje kot tudi za hrupnost • preveliko in nepotrebno porabo energije Simbol dvosmernega delovnega valja z nastavlji­vim koncnim dušenjem vidimo tudi pod geslom Pnevmaticni cilindri: DVOSMERNI DELOVNI VALJ Z NASTAVLJIVIM KONCNIM DUŠENJEM Poglejmo enega od možnih nacinov delovanja: A tricni, mehanicni), ki lahko aktivira neko napravo Sestavljata ga: a) SENZOR, ki sprejema vhodne signale in b)STIKALO, ki oddaja signale in je vedno mono-stabilno. Pri tem ne mislimo le na elektricno stikalo, temvec na dajalnike vseh oblik signalov. Tudi npr. potni ventil je stikalo (pnevmaticno stikalo), saj oddaja tlacne signale. Med senzorjem in stikalom je lahko tudi PRET­ VORNIK SIGNALA (npr. iz opticnega v elektricni). Primer uporabe: odpiranje vrat povzroci aktivira­nje koncnega stikala, ki prižge luc. Primeri velicin, ki jih lahko zaznavamo: ·položaj batnice delovnega valja ·višina, npr. dolocanje nivoja tekocine v posodi Katere informacije še lahko daje koncno stikalo: ·cas: kdaj je obdelovanec prispel na položaj za nadaljevanje obdelovalnega procesa ·štetje števila izdelkov ·dolocanje razdalje med obdelovanci itd. Po nacinu zaznavanja pozicije (vhodni signali) DELIMO koncna stikala NA SKUPINE: a) Kontaktna koncna stikala se aktivirajo z direkt­nim fizicnim stikom (mehanicno aktiviranje). Delimo jih na: • mehanska,ki sprejemajo in tudi oddajajo sa­mo mehanicne signale, npr. potni ventil -spre­jemanje pomikov in oddajanje tlacnih signa­lov; prim. Koncno stikalo -mehansko; • elektricna,ki sprejemajo mehanicne signale in oddajajo elektricne signale; glej Koncno stika­lo -elektricno b) Brezkontaktna (brezdoticna) koncna stikala, ki se aktivirajo brez fizicnega stika z objektom. Senzorji sprejemajo brezkontaktne fizikalne ve­licine: svetloba (tudi po posameznih valovnih dolžinah: infrardece IR valovanje, posamezne barve itd.), ultrazvok, elektricno in magnetno polje, radijski valovi (najpogosteje na UHF in VHF frekvencah) itd. Primeri senzorjev: induk­tivni, magneticni, kapacitivni, opticni itd. Oddani signali so praviloma elektricni. Glej geslo Brezdoticno aktiviranje kontaktov. Procesno aktiviranje pa je izraz, ki zajema tako mehanicno kot tudi brezdoticno aktiviranje. SIMBOL koncnega stikala mora vsebovati vrsto senzorja in pozicijo koncnega stikala. Ce se sig­nali pretvarjajo, tedaj simbol prikazuje tudi nacin pretvarjanja signalov. Elektricna in brezdoticna koncna stikala se na elektropnevmaticnih shemah rišejo dvakrat: • na pnevmaticni shemi, kjer je pomembna vrsta in mehanska pozicija senzorja • na elektricni shemi, kjer je pomembna vrsta sti­ kala in vloga v elektricni shemi Ker je smisel simbolov na vsaki shemi drugacen, je tudi simbol istega koncnega stikala na elek­tricni shemi drugacen kot na pnevmaticni shemi. Sin. signalni ventil, mejno stikalo, mejni signalnik, mejni ventil, kontaktno tipalo (mehansko, elek­tricno), pozicijsko stikalo, razvodni ventil. Prim. Senzor, Mikrostikalo. Koncno stikalo -elektricno Koncno stikalo, ki pretvarja vhodni mehanski signal v izhodnega elektricnega. Rišemo ga tako v pnevmaticni kot tudi v elektricni shemi. Pogost nacin mehanicnega aktiviranja je aktivira­nje z drsecim kontaktom (levo). S sprožilni kontakt (desno) deluje na enak nacin, a brez kolešcka: MIROVNI DELOVNI KONTAKT KONTAKT Kot vidimo iz risbe, na elektricnem delu najveckrat uporabljamo menjalni kontakt (NC, NO in C). V pnevmaticni shemi uporabimo simbol, ki vsebu­je tudi pozicijo (romb ali crtica) in pretvornik sig­nala -pretvorba iz mehanskega v elektricni signal: V elektricni shemi pa uporabimo drugacen simbol: . f o-. o--t Od leve na desno si sledijo NO (zapiralni kontakt) ameriški standard, NC (odpiralni kontakt) ameriš­ki standard, NO evropski in NC evropski standard. Primer elektropnevmaticne sheme z elektricnim koncnim stikalom: 1 S1 o 1Y1 1®--1 S1 1 ") 11 Tudi tlacno stikalo se lahko uporabi kot elektricno koncno stikalo. Koncno stikalo -mehansko Pri pnevmatiki je mehansko koncno stikalo najpogosteje potni ven­til, ki se aktivira s kolescem ali s klecnim kole­scem.Ostale možne nacine aktiviranja pa najde­mo pod geslom Potni ventil -nacin aktiviranja, mehanicno aktiviranje. Sin. pozicijsko stikalo. Spodnja risba prikazuje dva nacina risanja pnev­maticnih shem, ki vsebujejo tudi pnevmaticna koncna stikala z mehanskimi kontakti: 1.Direktno risanje kontaktnih koncnih stikal: obi­ ° cajno je potrebno koncna stikala obrniti za 90. Oznaka romba (karo) na zgornji risbi oznacuje položaj, na katerem se koncno stikalo aktivira. Direktni nacin risanja kontaktnih koncnih stikal je zastarel, vendar se ponekod še uporablja. 2. Posredno risanje koncnih stikal: vsako koncno stikalo na shemi oznacimo dvakrat (posebej senzor in posebej stikalo) z isto oznako: najprej poimenujemo položaj mehanskega senzorja -v našem primeru je to položaj pa­ha delovnega valja 1.fil_, ki je oznacen s crti­co in z rombom (lahko tudi brez romba) mehanski kontakt nato skupaj z imenom 1 S1 simbolicno prenesemo na drugo mesto na shemi tako, da na novem polocaju nariše­mo izboceno in šrafirano steno (koleno): Posredni nacin risanja koncnih stikal je pregled­nejši in omogoca jasno predstavitev krmilja tudi pri zahtevnejših shemah ter pri brezkontaktnih koncnih stikalih. Zato je predpisan s standardi. V tem primeru oznacujemo samo pozicijo koncne­ga stikala. Potnega ventila,ki je povezan s to po­zicijo, ne imenujemo posebej -na ta nacin poeno­stavimo krmilno shemo. Kondenzacija 1. Zbiranje, zgošcevanje. Kondenzator: • elektricni (glej geslo Kondenzator -elektricni): naprava, ki zbira oz. shranjuje elektricni naboj • mehanski (glej geslo Kondenzator-mehanski): Stran 19 ja pa je posledica toka polnjenja in zacne nara­šcati od O (oranžna crta); ko se kondenzator napolni, doseže napetost med obema elektrodama kondenzatorja najvec­jo vrednost • kondenzator je skoraj povsem napolnjen po ca- su 5-. Drugi del krivulje prikazuje praznjenje kondenza­torja. Merilo za cas polnjenja ali praznjenja je ca­sovna konstanta .: . = R·C [(V/A)·(As/V) = s] Tok ob trenutku vklopa je 10: 10 = U/R Casovna odvisnost elektricnega toka i0 in nape­tosti u0 je eksponentna funkcija: -pri polnjenju i0 = (e-li.)-U/R U0 = U·(1 -e-li.) -pri praznjenju Ferdinand Humski njenja kondenzatorja. Uporabljamo jih: • za shranjevanje energije, • za zagon elektromotorjev, • kot zaporo za enosmerni tok, • za sklapljanje v radiotehniki, • v elektricnih nihajnih krogih in filtrih, • za kompenzacijo jalovih tokov v porabnikih z in­duktivnostjo, • za odstranjevanje radijskih motenj, • za iskalnike podometnih predmetov (ki spreme­nijo dielektricnost, posledica je sprememba ka­pacitivnosti ter signal iskalniku), • za glajenje utripajocih napetosti, • za ustvarjanje faznega zamika pri izmenicni na­ petosti itd. Konkretni primeri uporabe kondenzatorjev: pri starterjih za fluorescentne žarnice. Znacilna kolicina je kapacitivnost C (kolicnik med elektricnim nabojem Q in elektr. napetostjo U), ki jo obicajno podajamo v mikrofaradih [µF]: naprava, ki paro zgošca v vodo Uo utekocini) Ce je izvor elektricnega toka v istem vezju IZME­C= Q/ U [F =As/V] 2. Sprememba iz plinastega agregatnega stanja v tekoce ali trdno. Kondenz oz. kondenzat: teko­NICNA napetost, pa se kondenzator obnaša kot Ker velja Q = D·A, U=E ·d in D = s,s0 · E, dobimo: cina, nastala s kondenzacijo. Nastane, ko se vlažen zrak (ali kakšen drug plin) ohladi. 3. Vsaka kemicna reakcija,pri kateri se vežeta dve ali vec molekul v vecjo strukturo ob odstra­nitvi manjše molekule (npr. amoniaka, vode). Kondenzator -elektricni Shranjevalnik elektric­nega naboja oz. element, v katerem se shranjuje elektricni naboj. Tehnicna izvedba: kondenzator sestavljata dve kovinski plošci (elektrodi), ki. sta blizu skupaj, vendar se ne stikata. Med njima je izolator (die­lektrik:zrak, povošcen papir, keramika, plastika .. ). Ko elektrodi prikljucimo na ENOSMERNO nape­tost, se na njih nabereta naboja nasprotnega znaka: Namesto upora na zgornji risbi si lahko zamislimo katerikoli porabnik, ki je direktno povezan z bateri­jo in kondenzatorjem (radio itd.). Narišimo zgornje vezje shematicno in dodajmo še ampermeter ter voltmeter: R J_ C Sedaj v tem vezju merimo spremInJanJe elek­tricnega toka in napetosti po casu: t 100 % 63 37 10 t ----­ r POLNJENJE PRAZNJENJE Ko vklopimo stikalo (trenutek O), se kondenzator zacne polniti na naslednji nacin: • tok polnjenja kondenzatorja (modra crta) je naj­vecji prav v trenutku O in nato pada; ko se kondenzator napolni, je tok polnjenja kon­denzatorja enak O • napetost med obema elektrodama kondenzator­ upor s padcem napetosti U0 , skozi katerega tece tok 10 . Razmerje med obema velicinama imenuje­mo kapacitivna jalova upornost: uc = Xc 1 [Q] C Ce bi vezje vsebovalo samo obicajen upor, bi se elektricni tok in napetost spreminjala socasno: 11, 1 Dodan kondenzator pa se tudi pri izmenicni na­petosti polni po podobnih zakonitostih kot je bilo prikazano pri enosmerni napetosti -zato pride do faznega zamika,elektricni tok prehiteva napetost za cetrtino periode (n/2): Pravimo, da ima kondenzator negativen fazni kot. Zaradi elektricnega naboja, ki je shranjen v kon­denzatorju, elektricne naprave delujejo še kratek hip po tem ko jih izkljucimo.Zato je kondenzator podoben majhni bateriji. ki jo lahko polnimo ... PODATKI na kondenzatorju: Možni podatki na kondenzatorju so: kapaciteta, max. napetost, max. temperatura, logotip, serija proizvajalca, vrsta kondenzatorja. Poudarjeno za­pisana sta minimalno potrebna podatka, ki ju za uporabo kondenzatorja potrebujemo. Vecji kondenzatorji (npr. elektrolitski) imajo dovolj prostora in se zato na njih izpišejo podatki v celoti, npr. za kapacitivnost 220 µF. Manjši kondenzatorji (npr. keramicni) uporablja­jo kratice. Vsaka kratica zajema naslednje znake: tri številke, crko in delovno napetost. Številke predstavljajo kapacitivnost v pF: XYZ pomeni XY·10Z, Crka oznacuje toleranco: J = ±5%, K= ±10% in M= ±20% Primer: 473K 330V 47 x 103 pF = 47 nF toleranca K= ±10% delovna napetost: 330 V UPORABA KONDENZATORJEV temelji na mož­nosti polnjenja. shranjevanja elektrine ter praz- A C= s ·s --[As·m2/Vm·m = F = farad] o r d s0 ... influencna konstanta [8,85·10-12 As/Vm] s, ... dielektricnost oz. relativna diel. konstanta [/] A ... površina ene plošce kondenzatorja [m2] d ... razdalja med plošcama kondenzatorja [m] E ... jakost el. polja [V/m] D ... gostota elektricnega polja [As/m2] Kapacitivnost kondenzatorja je torej snovno­geometrijska lastnost. Simboli za kondenzatorje: . . . . ­ kondenzator polariziran elektrolitski splošno kondenzator kondenzator spremenljivi napetostno odvisni kondenzator kondenzator Prim. Kapacitivnost. Kondenzator -elektricni, izvedbe Izvedbe se razlikujejo po materialu dielektrika (papirni, kera­micni, oljni itd), po materialu elektrode (aluminija­sti, tantalov itd.), po obliki (okrogli, plošcati, valja­sti, krogelni) in po nacinu izdelave (vrtljivi oz. spre­menljivi, polariziran, elektrolitski itd.). ALUMINIJASTI TANTALOV ELEKTROLITICNI KONDENZATOR .R . KERAMICNI KERAMICNI NASTAVLJIV DISK KONDENZATORJI V DRAM CIPU Nekatere nacine izdelaverazlicnih tipov konden­zatorjevpa prikazuje spodnja risba: KOVINSKA FOLIJA cg:o DIELEKTRIK PLOŠCA PLASTICNA DIELEK7:.IK ;;@555555%\itmi IZOLACIJA PLOSCA KOVINSKI KERAMICNI PLOSCE BAT „ ROKAV ROTORJA. KOVINSKA LUPINA 11111111111 DRZAJ .E STIK STATORJA Ferdinand Humski Stran 20 Kovinske folije so lahko skupaj z izolatorjem zvite kot rolada. Pri POLARIZIRANIH KONDENZATORJIH nasta­ne dielektrik šele ob prikljucitvi na elektricno nape­tost. Moramo jih pravilno prikljuciti na enosmerno napetost, ni vseeno. kje je -in kje+. Vrste: • elektrolitski kondenzator ima aluminijeve, tanta­love ali niobijeve elektrode, pri prikljucitvi na el. napetost nastanejo oksidi teh kovin (dielektriki) • superkondenzatorji. ki imajo zelo veliko enoto kapacitivnosti glede na prostornino in so po last­nostih zelo blizu baterijam Kondenzator -mehanski Pri toplotnih strojih je to naprava (del parnega stroja, parne turbine, hladilne naprave itd), v katerem se para utekoci­ni. in odda izparilno toploto npr. hladilni vodi, zrakuitd. Pomembna je cim vecja površina za oddajan­je toplote, zato so kondenzatorji obicajno samo mocno zvite cevi. Glej sliko pri geslu Hladilne na­prave. Kondenzatorski motor Glej Asinhronski motor -enofazni, kletkasti rotor.Kondicionirati Uravnavati temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru tako, da bodo izpolnjene zahteve standardov in norma­tivov; klimatizirati. Npr. kondicionirati dvorano. V širšem omenu besede lahko kondicioniramo tudi stanje drugih fizikalnih vecicin ali blaga. Kondukcija Prevajanje, prenos dražljaja ali energije. Prim. Prevod toplote. Konduktanca Glej pojasnilo . Impedanca. Konektor Majhen prikljucek, nastavek za locljivopovezavo vodnika in naprave ali dveh vodnikov. Ang. connect: zvezati, združiti. Prim. Vmesnik, Prikljucek, USB, UTP, VGA, DVI, Jack, Cinc(cinch), RCA, BNC, Searl. Na risbah: 1 serijski prikljucek (COM, RS232, DE-9) 2 USB, podrobneje glej istoimensko geslo 3 jack audio konektor s standardnimi premeri 02,5; 0 3,5 mano; 0 3,5 stereo in 0 6,35 mm; vtic s 0 3,5 mm ustreza vecini zvocnim napra­vam: TV, MP3, MP4, PC itd. 4, 5, 6 in 7 so kabelski cevlji: 4 (vilicast prikljucek) 8 krokodilcek t3t i 1 !!! R II! ll l¦I . SUB-MINI JACK 2.5m. MINI JACK (am··l 3.5 m,1/8" # (!) MONO ,,..-. a· TEREC > MONO . STEREO MONO . STEREO UTP, ang. Unshielded Twisted Pair, je mrežni ko­nektar -namenjen je predvsem za povezovanje naprav v mrežo, npr. od tiskalnika do routerja. UTP prikljucek se prikljuci na UTP mrežne kable: RJ-11 RJ-45 ...l.l.I .l.l...I 1 2 345678 1 2 345678 EIA568A EIA568B Banana prikljucek: Prim. Votlica, RS232. Konfiguracija Razporeditev neke celote,razvršcenost, medsebojna lega. Konfiguracijske datoteke imajo pripono .cfg. V racunalništvu je konfiguracija lahko tudi ureditev(namestitev) pretoka podatkov v mreži, npr.TCP/IP configuration. Konformen Skladen, usklajen, prilagojen, pri­meren. Kongruenten Skladen, ujemalen. Konicaste klešce Podaljšane prijemalne klešce z nazobcano vprijemalno površino. Sin. telefon­ske klešce. Nepr. špiccange. Razlikuj: • klešce posebnih oblik za montažo / demontažo vskocnikov so klešce za Seegerjeve obrocke • klešce za upogibanje žice so okrogle klešce Prim. Vskocnik. C C! F------1 . Konjicek Element stružnice, ki omogoca: -podpiranje daljših obdelovancev, -vpenjanje raznega orodja, npr. svedrov (na ta nacin lahko na stružnici tudi vrtamo). Je tudi element vodoravnega vrtalnega in frezal­nega stroja, prim. Vrtanje in Borverk. Konjicek je tudi hidravlicna naprava za ravnanje karoserije, glej geslo Dozer. Konjugacija Združitev, povezava. Biološkipomen konjugacije: prenos genetskega materiala iz ene celice v drugo. Konjugirati: (z)vezati, (z)družiti; biološko: spariti.Slovnicno: spreganje. Konjugiran: povezan, združen. Matematicno: kompleksno število z = a + bi ima svoj konjugirano kpleksen par z. = a -bi Kemicno: dvojne vezi, ki jih locijo enojne vezi, npr.: H2C=CH-CH=CH2 -konjugirana dvojna vez Konjunkcija Socasnost dveh dogodkov oz. pro­cesov. V zvezi z logicnimi operacijami: IN logicna funkcija. Prim. Logicna funkcija, Disjunkcija,Negacija. Konjunktivna nomenklatura Tak nacin poi­menovanja je redek in zastarel. Konjunktivno imetvorimo tako, da združimo imeni dveh molekul, kista neposredno povezani z vezjo ogljik-ogljik. Ponavadi gre za povezavo neke ciklicne kompo­nente z neciklicno, pri cemer je funkcionalna skupina na neciklicni komponenti. Primer: cikloheksanmetanol \rcHpH Konkaven 1. Vbocen,vbokel, udrt. Npr. konkavno zrcalo. 2. Pomanjševalen, razpršilen (~a leca). 3. Matematicno: krivulja y = f (x) je v tocki M kon­kavna (s konkavno stranjo obrnjena navzgor -proti strani pozitivne smeri osi y), ce je v tocki M drugi odvod funkcije vecji od nic, f"(x)>O : y M o Kako si najlažje zapomnimo pomen izraza: v kon­kavno obliko lahko nalijemo kavo, v konveksno obliko pa kave ne moremo naliti. Ant. konveksen. Konkurenca Tekmovanje, prizadevanje za boljši razultat, tudi v trženju. Nelojalna ~: konkurenca, ki ne upošteva pravnih predpisov, poslovnih obi­cajev in poslovne morale, pripravljena je brez ok­levanja in brezobzirno povzrocati škodo drugemu trgovcu. Lat. concurrentia: teci skupaj. Konsistenca Sprijemljivost (cvrstost) snovi,odvisna od razmerja tekocih in trdnih sestavin. Konstanta Kolicina, ki ne spreminja svoje vred­nosti ali je nespremenljiva ob dolocenih pogojih.Npr. plinska~,~ baze itd. Konstanta baze Merilo jakosti baze.Izhajamoiz ravnotežja pri protolizi baze: H20 + baza tt OH-+ kislina Nastavimo enacbo za ravnotežno konstanto: K= [kislina]·[OH-] [baza]·[H20] Ker je v razredcenih vodnih raztopinah koncen­tracija vode prakticno konstantna, jo upoštevamo v konstanti baze Kb = K·[H20], enota je mol/L: [kislina]·[OH-] K _ b -[baza] Manjša kot je vrednost Kb, šibkejša je baza. Prireševanju nalog pa je praviloma bolj uporabna vrednost pKb, ki je definirana kot: pKb = -log Kb Zapomnimo si: vecjipKb pomeni šibkejšobazo(zaradi negativnega predznaka v definiciji). Nekaj primerov baz in njihovih konstant pri 25°C: NH3 a 3 K= 1,77-10-5 pK= 4,75 C2H5NH2 K= 5,62-10-4 pK= 3,25 (C2H5bNH Ka = 9,55-10-4 pK3 = 3,02 C5H5NH2 Ka a = 3,80·10-10 pKa = 9,42 3 Sin. ionizacijska konstanta baze, disociacijska konstanta baze. Konstanta kisline Merilo jakosti kisline.Izha­jamo iz ravnotežja pri protolizi kisline: 0+ kislina + H20 tt baza + H3Nastavimo enacbo za ravnotežno konstanto: _ [baza]·[H30+] K -[kislina]·[Hp] Ker je v razredcenih vodnih raztopinah koncen­tracija vode prakticno konstantna, jo upoštevamo v konstanti kisline Ka = K·[H20], enota je mol/L: [baza]·[H30+] = Ka [kislina] Manjša kot je vrednost Ka, šibkejša je kislina. Pri reševanju nalog pa je praviloma bolj uporabna vrednost pK3, ki je definirana kot: Pl 1 :3 Kako razumemo (preberemo) neko konkretno konusno razmerje: na 3 mm dolžine konusa se konus razširi za 1 mm. Z uporabo kotnih funkcij lahko izracunamo polovicni kot vrha namišljenega stožca: D -d 1 lan a/2 = = 2T h D -širši premer konusa d -ožji premer konusa 1 -višina (širina) konusa a -kot vrha namišljenega stožca b)S polovicnim kotom konusa (vrha namišljene­ga stožca). Praviloma navedemo stopinje, mi­nute in sekunde. Oznacevanje s polovicnim ko­tom konusa je primernejše v primerih, kadar ko­nus stružimo z malimi sanmi -v tem primeru se na stružnici nastavlja prav ta kot in zato ni treba preracunavati kota iz podanega razmerja. Ce je potrebno polovicni kot izracunati iz raz­merja na risbi, tedaj uporabimo zgornjo zvezo med tg a/2 in x, izracunamo tg a/2 in iz tega a/2. Primer: pri konusnem razmerju 1 :5 znaša polo­vicni kot (kot nagiba) konusa a/2 = 5 ° 42'38". Razi. Nagib, Zoženje. Nem. der Kegel. Konus -standardizacija Za KONICNE DRžAJE ORODIJ se uporabljajo naslednji standardi: 1. Morse konusi, oštevilceni od O do 6. 2. Metrski konusi, oznake 80 do 200. 3. Strmi konusi: ISO 30, 35, 40, 45, 50. Morse in metrski konus sta samozaporna, kar pomeni: ce sestavimo notranji in zunanji del, ju ne moremo vec razstaviti brez dodatne sile. Strmi konus pa je samorazstavljiv; ce sestavimo notranji in zunanji del, ju lahko tudi na enostaven nacin in brez vsake dodatne sile razstavimo. MORSE KONUS je standardizirana oblika konusa (SIST ISO 1119) za vpenjanje orodja: vecjih sve­drov, povrtal, vpenjalnih glav, trnov, strocnic za frezala itd. Omogoca pravilno samocentriranje orodja in hitro prepenjanje (zamenjavo) orodja, obenem pa orodju zagotavlja trdnost in oporo. Navor se od notranjega dela vretena (pinole) na držaj orodja prenaša samo s trenjem zaradi pri­tiska, oprijemanja. Morse konus ima 7 standardnih velikosti: od MK0 do MK6, izdelujejo pa se tudi vmesne veliko­sti, MK7 ter MK8. Na odrezovalnih strojih uporab­ljamo Morse konus od MK2 do MK6. Premer roca­ja je od 9 do 63 mm. OBLIKE morse konusa: 1. Oblika A (orodje -zunanje mere} in C (puša -notranje mere} z navojem za privijanje. Ferdinand Humski i c:f 2. Oblika B (orodje) in D (puša) z razklanim jezic­kom za izbijanje. Kako PREPOZNAMO ŠTEVILKO Morse konusa Izmerimo najširši del puše (D) ali stebla (D1). Že približne vrednosti zadošcajo za pravilen izbor: MK0 MK1 MK2 MK3 MK4 MK5 MK6 D::::: D1 9,0 12,1 17,8 23,8 31,3 44,4 63,4 Izracunano konusno razmerje ni natancno 1:20 in znaša od 1 :19,002 do 1 :20,047. Kot nagibaa/2 (polovicni kot vrha stožca) pa v povprecju znaša od 1°25'43" do 1°30'26". Ker je kot nagiba pri razlicnih Morse oznakah raz­licen, ne smemo sestavljati Morse konusov z razlicnimi oznakami (npr. orodje MK2 na pušo MK3), saj ne bo oprijemanja!!! REDUCIRNE PUŠE (TULKE) praviloma nosijo oznako zunanjega in notranjega konusa, npr. MK4-MK3. Uporabljajo se kot vmesni kosi orodja, kadar je Morse konus na orodju (npr. na svedru) premajhen ali prevelik za luknjo na pinoli stroja: SVE_DER TULK) .SESTAVLJENO . . ORODJE VRTALNA GLAVA METRSKI KONUSI ME za premere D od 60 do 200 mm imajo konusno razmerje tocno 1 :20. Kot nagibaa/2 (polovicni kot vrha stožca) znaša 1°25'56". Prepoznavanje je preprosto: oznaka je enaka izmerjenemu D. Npr.: ME 80 ima izmerjen premer D enak 80 mm. STRMI KONUSI po ISO 7388-1 in DIN 69871 se najpogosteje uporabljajo za vpenjalne trnein pi: nolefrezalnh strojev. Pri strmih konusih se uporablja konusno razmerje 7 /24 (številke so mišljene v colah), kar po naših standardih pomeni 7: 24 oziroma oznaka konusa C> 1 : 3,428. Izracunamo kot nagiba (polovicni kot vrha stožca) a/2 = 8° 17'50". Strme konuse oznacujemo z oznakami ISO 30 do ISO 60. Vcasih naletimo tudi na oznako SK (iz nemške besede za strmi konus: Steilkegel,npr. SK 30). ISO številko vpenjalnih trnov prepozna­mo, ce vsaj približno izmerimo premer D: Stran 24 ISO 30 40 45 50 60 D [mm] 31,75 44,75 57, 15 69,85 107,95 Konvejer Viseci krožni transporter. Konvekcija Prenašanje energije (toplote, elek­trike) zaradi gibanja snovi, npr. od radiatorja na gibajoci se zrak, od motorja z notr. zgor. na hladil­no vodo, v napeljavi centralne kurjave (od vroce vode na cevi in radiatorje). Prim. Prestop toplote. Konveksen 1. Izbocen,izbokel. Npr. konveksno zrcalo. 2.Lecast, povecevalen, zbiralen (~a leca). 3. Matematicno: krivulja y = f (x) je v tocki M kon­veksna (s konveksno stranjo obrnjena navzgor -proti strani pozitivne smeri osi y), ce je v tocki M drugi odvod funkcije manjši od nic, f"(x)<0 : y o X Ant. konkaven. Konvencionalen Splošen, obicajen, klasicen. Npr. ~ni obdelovalni stroji; stroji, ki niso CNC. Konvencija: splošno priznano pravilo. Konvertor Sin. konverter: 1. Grelno telo, ki prenaša toploto s konvekcijo. 2.Hruški podobna .. ki jo lahko obracamo okoli horizontalne osi. Visok je 4-8 m in ima premer 3-6 m. Uporablja se za pridobivanje jekel (žilav­ljenje).Del.: -Bessemerjev konvertor je v svojem casu moc­ no pocenil proizvodnjo jekla; v notranjosti ima oblogo iz kislesiliko opeke,vsebuje pretežno kremen (SiO2); za ta postopek uporabljamo beli grodelj (z malo P) s precej Si, ki je pri zgoreva­nju glavno kurivo za segrevanje (1 % zgorelega Si dvigne temperaturo za 200° C, 1 % Mn pa za 45° C); konvertor vzdrži 1 .000 -2.000 žilavljenj; ŽLINDRA POLNJENJE ZGOREVANJE PRAZNJENJE Bessemerjev konvertor se prazni dvakrat: naj­prej se izprazni žlindra, nato pa v drugo posodo odlijemo jeklo. -Thomasov konvertor, ki ima bazicnodolomitno oblogo,zato lahko grodelj vsebuje vecje kolicine P (do 2,2 % P), vzdrži 350 -400 žilavljenj; -kisikovi konverterji imajo tudi bazicno (magne­zitno in dolomitno) oblogo; kisik se dovaja pod tlakom 6-15 atmosfer; uporabimo lahko tudi ok­sidirano staro železo in okujino; vrste: LD, LDAC, Kaldo, Rotor itd. Konvertirati(convert): spreminjati iz ene oblike v drugo, ~bilna valuta. Prim. Žilavljenje. Konzervirati Preprecevati spreminjanje ali raz­padanje cesa, je posebna vrsta vzdrževanja. Npr. motorji z notranjim zgorevanjem se konzervirajo, kadar vemo, da jih dalj casa ne bomo uporabljali: med drugim tudi zgorevalni prostor napolnimo z mastjo, da ne pride do korozije. Konzola 1. Nosilna podpora,podstavek, nosilec. 2.Rac.: komandna miza oz. komandni pult. Kooperacija Sodelovanje, predvsem poslovno. Kooperant:poslovni sodelavec, ki dela, sodeluje v kooperaciji (npr. pri proizvodnji nekega izdelka). Koordinacijska vez Razlicica atomske vezi, pri kateri izvira vezni elektronski par le od enega in ne od obeh atomov, ki ju vez povezuje. Razli­kovanje od atomske vezi je pogosto nebistveno. Primer: okonijev ion H3o+ -vse tri vezi kisikovega atoma so povsem enake, ceprav so nastale na razlicne nacine: tretja vez je nastala kot koordina­tivna vez -proton W se je vezal na prosti (sams­ki) elektronski par kisika v molekuli vode. Raš kemijska vez, prim. Kompleksne spojine. Koordinacijske spojine Spojine višjega reda, katerih molekule (ioni) so zgrajene tako, da je centralni atom (ion) enakomerno obdan z vec lig­andi (atomi, at. skupinami, manjšimi ioni ali molekulami). Število ligandov znaša iz prostorskih razlogov najveckrat 4, 6 ali 8. Z nastankom kom­pleksov nastanejo nove vrste ionov (redkeje nev­tralni kompleksi), zaradi cesar reakcije potekajo povsem drugace kot s prvotnimi ioni. Po IUPAC-u tvorimo pri koordinacijskih spojinah izkljucno racionalna imena, ki jih ne krajšamo. Pri tem se držimo NAS, zaporedje in NAS, število atomov. Nekatera dodatna pravila pri poimeno­vanju kompleksnih spojin: Negativni ligandidobijo koncnico ::Q oz. -idoali : ato(npr. disulfido). Nevtralni ligandipa nimajo koncnice,takim kom­pleksom dodamo le pripono, npr.: • akva-za vodo (H2O), •amin-zaamoniak (NH3), • karbonil-za ogljikov monoksid (CO) • nitrosil-za dušikov (II) oksid (NO). Pri oznacevanju števila ligandov uporabljamo grške števnike. Sin. kompleksi, kompleksne spojine. Prim. Koor­dinativna vez, Koordinacijsko število. Koordinacijsko število 1. Število atomov(ionov ali molekul), ki so (prvi) sosedjeatoma (iona ali molekule) v kristalni mreži. Vsaka kristalna mreža ima znacilno ko­ordinacijsko število -npr. koordinacijsko število za kristalno mrežo diamanta je 4 (oglišca tetra­edra), za NaCl pa 6 (oglišca oktaedra). 2.Število ligandov,ki so v kompleksih geometrij­sko pravilno razporejeni okolicentralnega iona oz. centralnega atoma. Prim. Kristalizacija, Kompleksne spojine. Koordinata Podatek, ki doloca lego, npr. tocke na premici, na ploskvi ali v prostoru (v nekem ko­ordinatnem sistemu oz. soredju). Koordinirati: usklajevati, urejati. Koordinator: usklajevalec. Prim. Odrezavanje -koordinatni sistemi, Odreza­vanje -koordinatna izhodišca. Koordinatni merilni stroj Merilna naprava, ki meri dolžino po razlicnih koordinatah, npr. po X, Y in Z osi: MERILNA LESTVICA (SKALA)ZA: Poglejmo, kako naprava premeri merjenec: Koplanaren Ki leži v isti ravnini. Kopoliester Spojina (umetna masa) s kemicno formulo, ki jo lahko opišemo kot spremenjen (modificiran) poliester. Razlicni novi kopoliestri (npr. tritan kopoliester) se razvijajo s ciljem, da se odpravi uporaba BPA. Kopolimer Polimer, ki ga sestavljata dva ali vec razlicnih monomerov. Razi. homopolimer. Koprecipitacija Soobarjanje npr. dveh ali vec oborin pri kemijski reakciji. Koprocesor Dodatna racunska moc glavnemu mikroprocesorju, ce le-ta ne zmore dovolj hitro iz­vesti zahtevnih racunskih operacij. Zmore izjemno hitro racunanje aritmeticnih operacij s plavajoco vejico (seštevanje, odštevanje, množenje, delje­nje, korenjenje, trigonometricne in logaritmicne funkcije ... ). CPU nalaga ko procesorju "delo" in nato iz njega jemlje rezultate. Prim. Hardware. Ang. coprocessor. Koracni diagram Diagram, ki ima na vodoravno os nanešene korake, npr. diagram pot-korak, funkcijski diagram itd. Koracni motor Motor, ki se premika korakoma, pod vplivom impulzov. Prim. Servomotor. Obicajni motorji se vrtijo takoj, ko vkljucimo sti­kalo in mu dovedemo napetost. Vrtijo se, dokler ne izkljucimo stikala. Ko pa koracnemu motorju dovedemo napetost, se obrne samo za en korak, npr. za 0,72° . Zato tak motor potrebuje za eden celoten vrtljaj 500 kora­kov. Uporabljamo jih zato, ker so natancni. Vrste koracnih motorjev glede na konstrukcijo: a) Koracni motor s premanentnim magnetom. b) Reluktancni motor oz. koracni motor s spre­menljivo "reluktanco", ki ima rotor iz ferita. c) Hibridni koracni motor, ki ustvarja moment na oba nacina: po metodi permanentnega magne­ta in tudi po metodi spremenljive reluktance. d) Lavetov koracni motor, ki je enofazen in ima le eno smer vrtenja. Glede na vrsto (izvedbo) tuljav oziroma glede na nacin krmiljenja poznamo: 1. Unipolarne koracne motorje, ki imajo dve na­Yilli na eden polov par (vsako za eno stran vrte­nja) in se krmilijo z enim preklopnim stikalom: +-- Zaradi poenostavitve se obicajno uporablja bifi­larno navitje. 2. Bipolarne koracne motorje, ki imajo eno samo navitje na eden polov par in se krmilijo z dvema preklopnima stikaloma: Stran 25 L!!J . N ® s s ® N Prednost bipolarnih koracnih motorjev: na istem prostoru lahko uporabimo debelejšo žico za na­vitje, posledica pa je nižja upornost. To pa po­meni, da imajo bipolarni motorji okoli 40% vecji navor od enako velikih unipolarnih motorjev. Pomanjkljivost pa sta dve preklopni stikali. Glede na število faz pa locimo enofazne, dvofaz­ne, trofazne in petfazne koracne motorje. Koracni motor s permanentnim magnetom Poglejmo sestavne dele in nacin delovanja korac­ ° nega motorja s korakom 0,72! Najpomembnejša sestavna dela sta stator in rotor: ROTOR 1 ROTOR sestavljajo trije deli: zobati rotor 1, zo­bati rotor 2 in trajni magnet. Trajni magnet je namagneten v osni smeri tako, da imata zobata rotorja 1 in 2 nasprotne pole -ce je rotor 1 sever, potem je rotor 2 jug. Na zunanjem premeru vsakega rotorja je 50 zob, kar pomeni 7,2° po zobu. Razen tega so zobje rotorja 1 in rotorja 2 medsebojno zamaknjeni za polovico zoba,torej za 3,6° . STATOR ima npr. 1 O magnetnih polov z navitjem -tako, da je vsako navitje povezano z navitjem na nasprotni strani. Ko stece tok skozi takšen par navitij, nastaneta na nasprotnih straneh dva na­sprotna pola (ce je na eni strani sever, je na drugi strani jug). Nasprotna pola sestavljata eno fazo. Ker imamo 1 O polov, vezanih po parih, je to 5 faz­ni koracni motor. ce bi bila porazdelitev ena­komerna, bi bile faze zamaknjene za 36° : GRED FAZAA Tako kot rotor ima tudi stator svoje zobe, ki so ta­ko razporejeni, da se prilegajo zobem rotorja: Ferdinand Humski S crno barvo so narisani zobje rotorja 1 (sever, oz­naka N -north). S crtkanimi crtami rdece barve so narisani zobje rotorja 2 Uug, kratica S -south). Kot vidimo na desni sliki, je faza B namenoma še do­datno zamaknjena za O 72° ,torej skupaj 36,72° . Ko pošljemo elektricni tok skozi eno navitje stator­ja (torej: skozi dva magnetna pola), pravimo temu namagnetenje. Štrleci del statorja, ki ga namag­netimo, imenujemo magnetni pol. Ker dva mag­netna pola sestavljata fazo, lahko pole in magnete poimenujemo na enak nacin, npr.: faza (magnetni pol) A, B, C, D, E itd. Majhen zob pa je zob na rotorju ali statorju. PRINCIP DELOVANJA: Namagnetimo fazo A, ki se polarizira južno in zato: • pritegne zob rotorja 1, ki je polariziran severno • odbija zob rotorja 2, ki je polariziran južno. Obe sili sta torej v ravnovesju in zato motor stoji. Pojavi se situacija na levem delu prejšnje risbe. V tem trenutku magnetni pol B ni namagneten, na­mešcen pa je tako, da so njegovi zobje premak­njeni za 0,72° glede na fazo A. Ko preklopimo namagnetenje od pola Ana pol B, se faza B polarizira severno.Zato privlaci zob ro­torja 2, odbija pa zob rotorja 1. Da bi prišlo do ° ravnovesja, se mora rotor premakniti za 0,72. Tako se namagnetenje preklaplja še na fazo C, D, E in nazadnje spet na A. Na ta nacin se koracni motor zelo precizno vrti v korakih po 0,72° . Za primerjavo poglejmo še, kako izgleda 2 fazni koracni motor: FAZ.AA FAZAA Koracni motor -uporaba Primeri uporabe ko­racnih motorjev so: prestavljanje zracne lopute pri klima napravah, samodejno prestavljanje dušilnih loput, elektricno nastavljanje vzvratnih ogledal pri avtomobilih, nastavljanje položaja avtomobilskih sedežev, krmiljenje satelitskih anten, preprostih CNC strojckov, pogon industrijskih strojev ali teh­noloških linij, pogon papirnih, magnetnih in drugih trakov, nastavitev ostrine pri kamerah, avtomat­sko tehtanje in oznacevanje, za digitalno-analog­ne pretvorbe (npr. v urah) itd. Pogosto so poveza­ni s polževim gonilom z veliko (pocasno) prestavo (i>1 ). Koracno krmilje Glej Krmilje (vrste krmilij). Korak Glej Diagram pot-korak. Korak navoja Glej geslo Navoj. Korekcija Pri vzdrževanju je mišljeno predvsem izboljšanje, predelava -ne le obicajno popravilo. Prim. Vzdrževanje -vrste. Koren Osnova, temelj, izvor (~ problema, lasni ~, izracunati matematicni ~), nosilec osnovnega pomena (~ besede). Koren zvara:glej zvar. Korozija Naravni proces: razjedanje ali razkraja­nje materiala zaradi kemicnih ali elektrokemicnih reakcij s snovmi iz okolice.Izhaja iz lat. corrodore: glodali. Eden od korozijskih procesov je tudi oksi­dacija. Hitrost korozije je odvisna od: • vrste materiala, Ferdinand Humski • površine (hrapavosti) materiala, • snovi (plina), ki obdaja ta material ter od • temperature in tlaka, pri katerih se proces odvija. Popolne zašcite proti koroziji se ne da doseci. Glede na nacin nastanka locimo kemicno in elek­trokemicno (kontaktno) korozijo. KOROZIJA PO NACINU NASTANKA KEMICNA ELEKTROKEMICNA nastane pod vplivom ki­slin, lugov, raztopin soli ali plinov (npr. kisika). Na površini nastane plast kemicne spojine iz kovine in ucinkujocega medija. Ce je nastala korozijska plast brez luknjic,ce ne prepušca vode in plinov, lahko prepreci napredo­vanje kemicne korozije in ucinkuje kot zašcitna plast -npr. pri aluminij. Pri luknjicasti korozijski plasti,ki prepušca vodo, pa se bo korozija nadaljevala,dokler gradivo ne bo razpadlo -glej geslo Rjavenje železa. Korozijo, ki nastaja v vodi, locimo na: -površinsko korozijo, ki jo povzrocajo v vodi raz­ topljeni plini, -lokalno korozijo, ki jo povzrocajo: kotlovec, elek­tricni tokovi itd. Korozijo, ki jo povzrocajo dimni plini, delimo na: a) Nizkotemperaturno korozijo, pri temp. kotla pod 60 ° C. Para dimnih plinov kondenzira na stenah kurišca. Kapljice vode in SO2 iz dimnih plinov tvorijo kislino,ki razjeda stene kurišca. b) Visokotemperaturno korozijo. Nastopi pri temp. dimnih plinov nad 600 ° C. Vanadij (sest. del pe­pela) razjeda kovinske stene: kurišce in dimnik. IELEKTROKEMICNAI (KONTAKTNA) KOROZI­JA oz. ELEKTROKOROZIJA se pojavi pri stiku dveh razlicnih kovin ob prisotnosti elektrolita (npr. tekocine, ki vsebuje kislino, lug ali sol). Nastane galvanski clen. Višina nastale napetosti je odvis­na od lege kovin znotraj elektrokemicne napetost­ne vrste (elektricnega potenciala). VEC MANJ KOROZIJE KOROZIJE K Na Ca Mg AI Zn Fe Sn Pb Cu Hg Ag Au BOLJ MANJ ELEKTROPOZITIVEN ELEKTROPOZITIVEN Po višini napetosti [V] izmerjenega elektricnega potenciala se kovine razporedijo tako: +1,50 zlato +0,86 platina +0,80 srebro +0,79 živo srebro +0,74 ogljik +0,34 baker +0,28 bizmut +O, 14 antimon 0,00 vodik -O, 13 svinec -O, 14 kositer -0,23 nikelj -0,29 kobalt -0,40 kadmij -0,44 železo -0,56 krom -0,76 cink -1,10 mangan -1,67 aluminij -2,40 magnezij-2,71 natrij -2,92 kalij -2,96 litij Po abecednem vrstnem redu pa se kovine raz­poredijo tako [V]: aluminij -1,67 antimon +O, 14 baker +0,34 bizmut +0,28 cink -0,76 kadmij -0,40 kalij -2,92 kobalt -0,29 kositer -O, 14 krom -0,56 litij -2,96 V magnezij -2,40 mangan -1, 1 O natrij -2,71 nikelj -0,23 ogljik +0,74 platina +0,86 srebro +0,80 svinec -O, 13 vodik 0,00 zlato +1,50 železo -0,44 živo srebro +0,79 Razdelitev elektricnega potenciala po višini na­petosti je razvidna iz gesla Redoks vrsta. Napetost med evema kovinama je toliko vecja, ko­likor dalje druga od druge ležita v elektrokemicni napetostni vrsti. Manj plemenita kovina ima nižjo vrednost elektricnega potenciala in bo zato vedno porušena oz. odvzeta. Delcki, ki se ob tem spro­stijo, lahko z elektroliti tvorijo kemicne spojine. Lahko pa tudi elektroliti reagirajo kemicno z gradi­vom na njegovi površini -takrat nastane socasno Stran 26 tudi kemicna korozija. VLAGA Zn-Zn­ CINK==-.INK RAZKRAJA SE JEKLO+ PREVLEKA -CINK Obstojna protikorozijska zašcita VLAGA Neobstojna protikorozijska zašcita Konkreten primer kontaktne korozije najdemo pri motorjih z notranjim zgorevanjem: stik med motor­nim blokom in valjevo pušo (ki sta praviloma izde­lana iz razlicnih materialov), hladilno sredstvo pa je odlicen elektrolit: BLOK MOTORJA, GGL (SIVA LITINA Z PUŠA, GG Z LAMELNIM GRAFITOM) DODATKOM KROMA HLADILNA TEKOCINA­GGL JE MINUS POL IN SE RAZKRAJA Elektrokemicna korozija je veliko bolj nevarna od kemicne korozije.Predstavlja okrog 95 % vse ško­de. PREPRECIMO jo tako, da: a) Mesto stika med dvema kovinama zašcitimo pred elektrolitom. b) Naredimo galvanski clen, v katerem je kovina z višjim potencialom vezana kot katoda (negativ­na elektroda) -tako zmanjšamo njen potencial in s tem tudi kontaktno korozijo. c) Ustvarimo elektricno napetost, ki deluje v na­sprotnem smislu kot tok, ki povzroca korozijo. d) Kovino, ki jo želimo zašcititi. povežemo z manj plemenito kovino. Primer: ce dve razlicni jekleni plocevini privijacimo s posebnim vijakom iz legi­ranega jekla, imamo 3 razlicne materiale. Dob­ro je med obe plocevini vstaviti tanko plocevino iz cinka. Manj plemenita kovina (cink) se oksidi­ra in razpada, je t.i. žrtvovana elektroda. VRSTE KOROZIJE po nacinu napredovanja: KOROZIJA PO NACINU NAPREDOVANJA ENAKOMERNA LUKNJICASTA MEDKRISTALNA Enakomerna površinska korozija:kovina je pov­sod porušena približno paralelno s površino, ne­odvisno od hitrosti spreminjanja korozije. Pri nosil­nih konstrukcijah (npr. mostne konstrukcije) se znižanje trdnosti upošteva pri dimenzioniranju. Luknjicasta korozija:potek korozije na nekaterih mestih hitreje napreduje, kar vodi k poglobitvam v obliki kraterjev ali igel, v koncnem stanju pa nasta­nejo ozke luknje skozi gradivo. Medkristalna korozija je korozija med kristalnimi zrni. Nastane pri zlitinah vzdolž meje med kristal­nimi zrni, pri cemer nastajajo kot las debele in ocem nevidne razpoke.Znacilen primer je korozi­ja med kristali železa in cementita: ZAŠCITA PRED KOROZIJO: postopki so našteti pod geslom Protikorozijska zašcita. KOROZIJSKI TESTI se uporabljajo za dolocanje relativne korozijske obstojnosti materialov in nji­hovih zašcit v kontrolirani slani (slana komora), mokri in industrijski atmosferi. Ocenitev rezultatov poteka po mednarodnih standardih. Merimo hi­trost korozije in debelino prekrivne plasti, ocenimo pa kakovost nanešene prevleke. Prim. Rjavenje železa, Obraba. Korozijska obstojnost Obstojnost gradiva proti agresivnim medijem,npr. proti kislinam, lugom in solem. Agresivni mediji ne smejo povzrociti merlji­vih sprememb na površini korozijsko obstojnega gradiva. Korozijsko zelo obstojen je kositer. Korund Zelo trd mineral (trdota 9 po Mohsovi trdotni lestvici). Po sestavi je aluminijev oksid Al2O3. Kemijsko cist je brezbarven, kovinski oksi­ di pa ga obarvajo npr. v rdeci rubin ali modri safir. V elektropeci pridobljen kosast aluminijev oksid pa se imenuje elektrokorund oz. plemeniti korund B. Uporaba: za izdelavo brusilnih izdelkov, za abrazivna sredstva (npr. brušenje, peskanje, poli­ranje itd.). Kositer Simbol Sn, lat. Stannum, tališce 232 ° C, gostota 7,3 kg/dm3 , atomsko število 50, relativna atomska masa 118,69. Specificna toplota 0,227 kJ/kgK, toplotna prevodnost 65 W/mK, linearna temp. razteznost -20-10-6 K-1. Poznan je že iz bronaste dobe. Pridobiva se z redukcijo kositrov­ca (kasiterita) z ogljem ali koksom v plamenskih peceh pri 1 .000 ° C: SnO2 + 2 C . Sn + 2 CO Alotropske modifikacije kositra: a) a-kositer oz. sivi kositer je siva kubicna pol­kovina. Obstojen je pod 13 ° C. Izdelki iz a-kosi­tra pocasi razpadajo v siv prah -"kositrova ku­ga". Temu se izognemo tako, da Sn legiramo z inhibitorji, npr. bizmut, svinec, antimon. Dodatki nekaterih drugih kovin (npr. AI, Mn) pa proces pospešijo. b) J3-kositer: obstojen v temp. obmocju 13-161 ° C, ima tetragonalno kristalno mrežo. Srebrno bela, svetleca, duktilna težka kovina. Pri obicajnih temperaturah se lahko razvalja v zelo tanke foli­je. Je zelo mehak, ceprav trši od svinca. Dobro se vliva in spajka, na zraku je zelo obstojen. Ob upogibanju je slišati škripanje, kar je posledica trenja med kristali kovine. c) y-kositer (nad 161 ° C) je zelo krhek in lahko prehaja v prah. Novejše raziskave kažejo, da te modifikacije ni, zanjo znacilne lastnosti pa so le posledica necistoc. Prehod iz kositra J3 v a je praviloma pocasen, na kovini se pojavijo temne lise (t.i. kositrova kuga), poteka pa hitreje pri nižjih temperaturah. Kemijske lastnosti: kositer je pri obicajnih temp. obstojen na zraku in ne reagira z vodo. Obstojen je tudi proti mnogim kemikalijam, celo proti šibkim kislinam in sestavinam živil (pomembno zaradi uporabe kositrove embalaže in kositrove posode). Ob mocnem segrevanju na zraku zgori v kositrov oksid SnO2. Uporaba kositra: • za belo plocevino:pokositrana jeklena plocevi­na, npr. za konzerve,tudi za plocevinke za pija­ce, kajti kositer je korozijsko zelo obstojen, kosit­rove spojine pa so prakticno nestrupene; • za belo kovino (ležajna kovina), • za izdelavo tub in tankih folij (staniol,ki je iz kosi­tra, danes vse bolj zamenjuje cenejši aluminij), • za okrasne letve na vozilih. Pomembne Sn zlitine so kositrovi broni, rdeca liti­na, ležajne zlitine in spajke (loti). Zlitine kositra in (30-40%) bakra so surovina za izdelavo orgelskih pišcali. Od kositrovih spojin sta kositrov(II) klorid SnCl2 in kositrov(IV) klorid SnCl4 pomembna ka­ talizatorja in pomožno sredstvo v barvarstvu; kosi­ trov(IV) oksid SnO2 je polirno sredstvo za steklo in jeklo, pa tudi sestavina mlecnega stekla in emajla. Kositranje Prevlecenje kovine s kositrom. Postopki kositranja so: • galvansko kositranje, glej Kositranje galvansko • kemicni postopek, glej Kositranje kemicno • Reflow postopek, glej Kositranje Reflow • s potapljanjem, glej Kositranje s potapljanjem • z lotanjem, glej Kositranje z mehkim lotanjem Kositranje galvansko Obdelovanec se potopi v kositrov elektrolit. Elektricni tok povzroci, da se površina obdelovanca prevlece s kositrom. Postopek se lahko izvaja tudi v galvanskih bobnih, na izdelke iz medenine, bakra, grafita in na jeklo. S tem postopkom je možno nanašati zelo tanke plasti kositra, debelina le nekaj µm. Galvansko kositranje ima velik pomen za prehrambeno industrijo (bela plocevina), prav tako pa tudi za elektronske komponente (bakrene kontakte, bak­rene trakove in tudi za mikroskopsko tanke žicke). Kositranje kemicno Obdelovanec potopimo v raztopino kositrovih soli, npr. v raztopino kositro­vega sulfata z žvepleno kislino in nekaterimi dodatki. Površina debeline nekaj µm je zelo glad­ka se prevlece s kositrom brez uporabe elek­tricnega toka. Zaradi enostavnosti se lahko postopek uporablja tudi doma. Vendar, zaradi zelo tanke plasti kositer scasoma difundira v baker in dobimo na površini baker-kositrovo leguro. Kositranje Reflow Postopek, ki je kombinacija galvanskega kositranja, ki mu sledi toplotna obde­lava preko tališca kositra. S tem postopkom se povezujejo prednosti galvanskega postopka kosi­tranja s prednostmi kositranja s potapljanjem. Kositranje s potapljanjem Jekleno plocevino najprej dobro ocistimo in razmastimo (luženje in izpiranje v vodi). Ocišceno plocevino nato potap­ljamo v kopel z raztaljenim kositrom, temp. 250­2800 C. Kopel je pokrita s soljo, da preprecimo oksidacijo. Ponavadi uporabljamo dve kopeli: prvo iz necistega in drugo iz cistega kositra.Kositer se oprime obdelovanca in ostane na njem tudi, ko obdelovanec dvignemo. Po ohlajevanju ostane na obdelovancu trdno oprijeta plast kositra. Prednost kositranja s potapljanjem je ekstremno dobra trdnost oprijema kosotrove plasti. Pokositrano plocevino imenujemo tudi bela ploce­vina.Uporabljamo jo predvsem za konzerve, ker je Sn odporen proti organskim kislinam in je po­polnoma nestrupen. Ce je kositrov zašcitni sloj prekinjen, se razjedanje na tem mestu pospeši. Po predobdelavi (cišcenje, razmašcevanje ipd.) se obdelovanci potopijo kopel z raztaljenim kosit­rom, podobno kot pri pocinkanju. Kositranje z mehkim lotanjem Postopek, ki se uporablja za koncna popravila avtomobilskih poš­kodb (glajenje oz. ravnanje površine). Lot je kositrova palica, ki jo sestavlja: • 67% svinca in 33% kositra, tališce 248° C ali • 70% svinca in 30% kositra, tališce 255° C Talilo je kositrova pasta. Potrebujemo še rocni gorilnik (lahko tudi za avtogeno varjenje) s sorazmerno veliko šobo (da grejemo cim vecjo Stran 27 površino), mehko krpo, leseno lopatico in kleparsko pilo. POSTOPEK: Posebno pozornost posvecamo pripravi površin: skrbno cišcenje z odstranjevalcem silikona, bru­šenje in odstranjevanje brusnega traku s krpo. Uporabimo še cisltilno sredstvo, ki preprecuje na­stajanje nove plasti oksida med segrevanjem. Nato s copicem nanesemo kositrovo pasto (talilo) in jo z gorilnikom (mehek plamen s presežkom acetilena) ogrejemo, da dobi rjavkasti barvni ton in se kositrova plast srebrno lesketa. Ostanek talila takoj odstranimo z mehko krpo. Mesto popravila se sedaj sveti srebrno zaradi kositrove plasti. Kositrovo palico in mesto popravila izmenicno QQ..: revama,dokler se lot ne zmehca. Celotna površi­na, ki jo popravljamo, mora biti enakomerno seg­reta. Ce plocevino prevec segrejemo, se lahko skrivi. Nanašanje lota:mehek konec palicastega lota po­tisnemo na poglobljeno mesto plocevine. Lot na­našamo v obliki tock in ga gladimo z lesenim gla­dilom. Pri tem je potrebno nanesti vec lota, kajti naknadno nanašanje je težavno in zamudno. / KOSITRANJE 1/ Oblikovanje:kositrov lot je ves cas ogrevamo in ga držimo v testastem stanju, da ga lahko z lese­nim gladilom zgladimo in oblikujemo. Gladilo iz trdega lesa je namazano z oljem,ki ne vsebuje kislin ali s cebeljim voskom. Na ta nacin prepreci­mo vžiganje lota v les. Lot ne sme biti prevec te­koc, da ne bi odtekel. Oblikovati ga moramo tako, da se prilega s ploskvijo okolice plocevine. Zatem se mesto popravila pocasi ohladi. Prilagajanje površine: nazadnje mesto popravila obdelamo še s karoserijsko pilo, da dobimo prvot­no konturo karoserije in ni opazen prehod z lota na plocevino. Napacno: cinjenje, cinanje, ciniti. Prim. Lotanje, Kovinske prevleke. Nekoc je imel postopek kositranja plocevine pred­nost pred kitanjem s poliestrskim kitom. Kositrov sloj se namrec odlicno sprime s kovinsko podlago. Vendar, proizvajalci avtomobilov vcasih prepove­dujejo kositranje,predvsem pri: • jeklenih plocevinah z visoko trdnostjo, ker ta plocevina z ogrevanjem izgublja trdnost • aluminijastih plocevinah. Kosovna proizvodnja Glej Proizvodnja. Kosovnica Seznam vseh delov oz. gradiv, vgra­jenih v nek izdelek. Vsebuje predvsem naslednje podatke o posameznih sestavnih delih izdelka: • številka pozicije na sestavni risbi in/ali zapored­na številka • kolicina enakih delov pod to pozicijo in masa • enota mere (EM: kos, m, kg, 1 itd) • naziv in standard (ce obstaja) • ident in/ali številka risbe • standardna oznaka materiala, iz katerega je sestavni del izdelan • opombe Ferdinand Humski Po potrebi lahko dodamo še druge podatke, npr. cena (za izracun kalkulacije), dimenzije itd. Kosovnico uporabljamo, ko potrebujemo podat­ke o sestavnih delih, npr. pri nabavi materiala, pri iskanju tehnicnih podatkov, pri izracunavanju ce­ne izdelka itd. Lahko je del sestavne risbe. Pri zahtevnejših izdelkih vsebuje kosovnica tudi drevesno strukturo. Sin. tabela sestavnih delov. Prim. Konstrukcijska dokumentacija. Kot Del ravnine, omejen z dvema poltrakoma, ki imata skupno izhodišcno tocko S. Prim. Ravninski kot (del ravnine), Radian, Prostorski kot (neskon­cen stožec), Steradian. Razi. kota: KOT KOTA Kot klina Glej Odrezavanje -geometrija rezalne­ga orodja. Kot vzpona navoja (vijacnice) Glej Navoj. Kot zoženja Glej Odrezavanje -geometrija rezal­nega orodja. Kot nagiba premnega sornika Glej Nagib prem­nega sornika. Kot razlike zasukov koles Kot, za katerega je kolo na notranji strani ovinka bolj zasukano od kolesa na zunanji strani ovinka. Oznacujemo ga z grško crko o (delta), glej risbo pod geslom Acker­mannovo nacelo. Dolocimo pa ga pri zavrtitvi kolesa na notranji strani ovinka J3 = 20° . Kot razlike zasukov koles potrebujemo pri preiz­kušanju morebitnih napak krmilnega trapeza, npr. zvit jarmov vzvod ali jarmov drog. Kot zaostajanja Poševna lega vrtilne osi (poglej posebno geslo) proti navpicnici na vozišce, gle­dano na vozilo od strani. 1 I 1 1 Levo je zaostajanje kolesa pri servisnem vozicku, desno pa pri avtomobilskem kolesu. Kot zaostajanja se oznacuje z grško crko E, dolži­no zaostajanja pa z oznako na [mm]. NEGATIVNI KOT POZITIVNI KOT ' ZAOSTAJANJA ZAOSTAJANJA (PREDTEK) SMER VOŽNJE <== DOlŽINA ZAOSTAJANJA Razlikujemo: 1. Pozitivno zaostajanje oz. pozitivni kot zaosta­janja, ce je je dotikališce vrtilne osi s cestišcem pred dotikališcem kolesa. S pozitivnim zaosta­janjem se kolesa poravnajo, kar zagotovi stabil­nost zasukanih koles. Takšno krmiljenje se upo­rablja pri vozilih z zadnjim pogonom. 2. Negativno zaostajanje oz. negativni kot zaosta­janja, ce je dotikališce kolesa pred dotikališcem vrtilne osi s cestišcem. Uporablja se pri vozilih s sprednjim pogonom. Kot zoženja Kot na stružnem nožu. Kota Izpeljanka iz nem.: die Kote, kotieren. Pri tehniških risbah je to mera, ki se nanaša na: 1. Doloceno RAZDALJO na risbi. To je lahko raz­dalja med dvema tockama, med ravnimi ali ukrivljenimi robovi, med tocko in crto, oznacuje lahko premer. polmer kroga, loka itd. Zelo pomembna je SMER te razdalje, npr. smer Ferdinand Humski x (dolžina), y (širina), z (višina) itd. Dve koti sta isti samo v primeru, ce: -se nanašata na isto razdaljo na predmetu -prikazujeta isto smer Pri preverjanju ali sta dve koti isti ali ne, ni po­membno: -na katerem pogledu (naris, stranski ris, tloris) je kota narisana -kako dalec je kota odmaknjena od merjene razdalje. Zgornja risba prikazuje 3 razlicne kote saj so kotirane v razlicnih smereh: dolžina, širina in višina. Kote so razlicne ne glede na to, da so njihove kotirne mere enake (30 mm). ODVISNA KOTA o LI) LI) -'---+---­ 150 150 RAZLICNI KOTI 55o. RAZLICNI KOTI ISTI KOTI Ce lahko neko koto izracunamo iz ostalih kot, jo imenujemo odvisna kota in je praviloma ne ko­tiramo. 2. Dolocen KOT na risbi. Prim. Notranja mera, Zunanja mera, Toleranca, Merska enota, Meritev. Razi. kot. Kotel 1. Velika, navadno okrogla ali valjasta, odprta ali zaprta kovinska posoda za kuhanje. uparjanje, segrevanje ali za kemicne postopke. Npr. ba­kren, medeninast, impregnirni, žganjarski~. 2. Naprava nekaterih pogonskih strojev, v kateri se voda z dovajanjem toplote spreminja v paro za tehnološke namene ali za gretje. Npr. parni ~ (nizkotlacni, srednjetlacni, visokotlacni). Koterm Trgovsko ime za HDPE (trdi polietilen), lastnik znamke je ISOKON d.o.o. Slovenske konji­ce. To je t.i. tehnicna plastika, ki v mnogih upora­bah zamenjuje les in kovine. Kotiranje Oznacevanje z merami, vpisovanje mer, dolocanje kot (mer -glej posebno geslo). Podpoglavja z zacetno besedo Kotiranje: • Kotiranje -elementi kotiranja • Kotiranje -nacini (vzporedno, zaporedno) • Kotiranje -nepravilno in pravilno • Kotiranje -posebnosti • Kotiranje -pravila • Kotiranje -sistematika, zaporedje • Kotiranje debelin • Kotiranje okroglih oblik • Kotiranje simetricnih teles Kotiranje -elementi kotiranja Celoten ZAPIS KOTIRANJA sestavlja: Stran 28 . POMOŽNA. o KOTIRNA CRTA ._J 21 KOTIRNA CRTA j7mm i::-1 2 i ... r---=Jo-T1--RN :tRA KOTIRNA PUŠCICA a) Pomožne kotirne crte so polne tanke crte B. Rišemo jih od roba telesa ali srednjice do kotir­ne crte in še 2 mm preko. b) Kotirna crta, ki je polna tanka crta B. c) Kotirna pušcica, ki ponazarja zacetek in konec kotirne crte. Je dolžine 3-4 mm, širši del pušci­ce ima debelino 1,5 do 2 mm. Pri majhnih raz­daljah med pomožnimi kotirnimi crtami !pod 1 O mm na risbi) obrnemo pušcici navznoter. Ce pa kotiramo vec kratkih mer v vrsti in ni prostora za pušcice, nadomestimo pare pušcic s pikami. Pušcice po celotni svoji dolžini ne smejo prekri­vati vidnih robov. Ce pa je to nujno, tedaj prekri­ti vidni rob ob pušcici prekinemo. d) Kotirna mera, ki jo lahko sestavljajo trije znaki: 1. znak:.. R, . ali prazno mesto. Z znakom «I>oznacimo kotirni rob, ki je projek­cija kroga. Uporabimo ga le v primeru, ko v danem pogledu ni jasno razvidno, da gre za okroglo obliko. S crko R oznacujemo polmere krožnih lokov. Z majhnim kvadratkom . oznacujemo kotir­ni rob, ki je projekcija kvadrata. 2. znak: ŠTEVILKA, ki je vedno enaka DEJAN­SKI DOLŽINI PREDMETA. To ni mera, ki bi jo izmerili na risbi!!! Praviloma je brez merske enote, kar v strojništvu pomeni, da je merska enota milimeter [mm]. Ce kotiramo kot, doda­mo oznako za stopinje [°], npr. 45° _ 3. znak:toleranca (npr. g6) ali prazno mesto. NAVODILA ZA kvalitetno KOTIRANJE: • Navpicne kotirne mere vpisujemo tako, da se nagnemo na levo (preberemo jih z desne strani) • Obvezno kotiramo celotno dolžino, celotno širino in celotno višino predmeta. Izjema so lahko predmeti, ki so na koncih zaokroženi -v tem primeru pa poskušamo kotirati vsaj do zad­njega središca kroga (loka) • Trudimo se kotirati tako, da pomožnih kotirnih crt ne rišemo znotraj predmeta • Poševnih mer praviloma ne kotiramo, razen ce je to nujno potrebno • Nevidne robove kotiramo le izjemoma. Ob vsem tem ne smemo pozabiti na standarde: pravilna oddaljenost kotirne crte od konture, zapo­redno ali vzporedno kotiranje, kotiranje od simet­rale, po nepotrebnem ne sekamo kotirne crte s po­možnimi crtami, kot ne kopicimo na enem mestu, izogibamo se kotiranju nevidnih robov itd. Kotiranje torej sploh ni tako enostavna naloga! Kotiranje -nacini (vzporedno, zaporedno) Najenostavnejši nacin kotiranja je zaporedno ali verižno kotiranje. Odstopanja posameznih mer nimajo posebnega vpliva na funkcionalnost pred­meta. Pri tem nacinu kotiranja si kote sledijo ena ob drugi, seveda pa mora biti vzporedno podana tudi najvecja dolžina (celotna zunanja mera) predmeta -v našem primeru je to 800: t = 2 205 138 115 _.HQ___ 800 Pri vzporednem kotiranju pa si kote sledijo po velikosti ena pod drugo. Tako kotiramo zahtev­nejše strojne dele (osi, gredi, orodja itd.), kjer so predpisana tolerancna obmocja pomembna: 12 18 Kotiranje -nepravilno in pravilno Primeri ne­ pravinega in pravilnega kotiranja: PRAVILNO je kotirati tiste mere, ki jih je najlažje izmeriti. Primer: pri luknjah bomo @i.§_ kotirali Q.@.: mere kot polmere,saj jih je lažje izmeriti. Pri zao­krožitvah pa bomo raje kotirali polmere. NEPRAVILNO PRAVILNO 40 14 10 40 Ce je le možno, kotiramo na najbližji rob in ne cez element: Kotiranje -posebnosti Ce nimamo dovolj pro­stora za kotirni pušcici in številko, rišemo kotirni pušcici obrnjeni eno proti drugi na podaljšku kotirnih crt. Kotirno mero lahko vpišemo nad podaljškom kotirnih crt: 2/45 ° ' Ce nimamo dovolj prostora za kotirni pušcici, ju nadomestimo s piko: 5 6 Ce med pomožnima kotirnima crtama nimamo dovolj prostora za številko, jo zapišemo na zuna­nji strani na podaljšku kotirne crte ali pa uporabi­mo kazalno crto: 10 12 34 5/45 ° POSEBNE MERE: • Podcrtane mere ne ustrezajo merilu. Mere, kotirane v skrajšanem pogledu, ne podcrtamo. • Pomožne mere so tiste, ki na risbi niso potreb­ne. Zapišemo jih v oklepaju. Na risbo jih vriše­mo, ce z njimi pomagamo pri izdelavi predmeta. • Kontrolne mere so pomembne, ker jih je treba posebej kontrolirati. Zapisane so v okvirjih. .2-5. (55) 1 • ·w ·w MERE, KI NE POMOZNE KON1ROLNE US1REZAJO MERE MERE MERILU Kotiranje -pravila PRAVILA KOTIRANJA: 1. Na delavniških risbah morajo biti podane vse potrebne mere za izdelavo narisanega pred­meta. Nobena mera (kota) ne sme manjkati. Kotiramo tudi v primeru, ce se v nekem pogle­du dva robova pokrivata -kajti, morda gre le za majhne razlike, ki jih prosto oko ne loci. 2. Iste kote na risbi ne kotiramo dvakrat. Pono­vitev (npr. v drugem pogledu) je upravicena le, ce s tem postane risba razumljivejša. 3. Ce je neko mero možno izracunati, je pravilo­ma ne kotiramo. Obstajajo pa tudi izjeme, npr.: kotiranje konusov, pomožne mere (ki jih zapiše­mo v oklepaju) ipd. Kotiranje -sistematika, zaporedje Zaradi pre­ glednosti je pri kotiranju zelo priporocljivo, da se DRŽIMO SISTEMATIKE, npr.: A Najprej preverimo: je narisan predmet simet­ricen ali rotacijski? Simetricnim in rotacijskim predmetom ne pozabimo narisati srednjice oz. simetrale. S tem bomo bistveno zmanjšali števi­lo kot (mer) -oblike, ki so na obeh straneh si­metricne, bomo kotirali le na eni strani. B Proucujemo predmet. S tankimi crtami (da bo­mo kasneje lahko brisali) si zapišemo zunanje mere predmeta (najvecja dolžina, najvecja širi­na in najvecja višina predmeta). Med seboj locimo ravne in krožne oblike na predmetu. C Najprej kotiramo krožne oblike (krogi, krožni prehodi, loki, zaokrožitve). Najprej kotiramo manjše mere. Vsakemu kotiranemu polmeru (premeru) takoj kotiramo tudi položaj njegove­ga središca in mejne tocke (ce obstajajo). D Kotiramo ravne dimenzije po zaporedju: • zacnemo s kotiranjem vseh dolžin, • zatem kotiramo vse višine in nazadnje • kotiramo vse širine. Odlociti se moramo za vzporedno ali zapored­no kotiranje. Spet zacnemo s kotiranjem manj­šihmer, nazadnje pa obvezno kotiramo še vsako celotno dimenzijo (skupno dolžino, širi­no, višino).Ce pa se predmet zakljuci s krožno Stran 29 obliko, tedaj kotiramo do središca. Poševnih mer ne kotiramo, ce to ni nujno po­trebno -kotiramo jih le, ce s tem poenostavimo izdelavo izdelka ali prostorsko predstavo. Posebej preverimo še mere, pri katerih se robo­'li v dolocenih pogledih prekrivajo. Pokrivanje robov namrec ni garancija za to, da so kote enake -lahko se razlikujejo le za malenkost. Zato v takih primerih raje veckrat kotiramo. E Kotiranje kotov, ce je to zahtevano. Ce poseb­nih zahtev ni, tedaj kotov obicajno ne kotiramo. Posnetja (faze) lahko poenostavljeno kotiramo z eno mero le ce so robovi posneti pod kotom 45 ° (dolžina in kot: 2/45 ° oz. 3x45 ° ). F Nazadnje kotiramo nagibe, zoženja in konuse. Po zgoraj opisanem postopku lahko tudi izvede­mo kontrolo, ali je predmet pravilno kotiran. Kotiranje debelin Kadar ima predmet enotno debelino, jo lahko kotiramo tako, da uporabimo crko t ali grško crko o : N o =2 .,.. o N 14 10 40 ' t =2 N .... • o N 14 10 40 Kotiranje krožnih oblik Krožnim oblikam (krog, krožni lok itd.) moramo vedno dolociti: 1. Lego središca. To naredimo tako, da kotiramo položaj srednjic (crte G). 2. Dimenzijo krožne oblike: a) Krogu kotiramo premer -znak «I> pa uporabi­mo samo tedaj, ko kotirani krog ni narisan (vidimo ga iz drugega pogleda). b) Ce imamo zakrožitev,tedaj kotiramo polmer. c) Ce imamo krožni lok,tedaj kotiramo polmer in kot, ki oznacuje zacetek in konec loka. 3. Globino ali višino krožne oblike. Luknji, izdelani s svedrom, narišemo še stožcasti konec s kotom 120 ° , ki pa ga ne kotiramo! Poglejmo primere pravilno kotiranih lukenj: N "' & + 14 30 N & . t· N 14 2 30 40 Ferdinand Humski Kotiranje simetricnih teles Simetricen predmet razdelimo s tanko crto G (simetralo) tako, da je risba na obeh straneh simetrale enaka. Simetrija vpliva na nacin kotiranja in na izdelavo. Oblike, ki so na obeh straneh simetrale enake, kotiramo le na eni strani: 32 Kotlovec Trdna usedlina, ki se nabira na stenah posod, v katerih se kuha ali segreva voda. Del.: a) Vodni kamen, ki nastane iz karbonatnih soli. b) Kotlovski kamen, ki nastane iz nekarbonatnih soli in je koroziven. Sin. gipsni kamen. Kotlovec, ki se nabira na stenah ogreval, poslab­šuje prenos toplote. Posledica tega je lokalno pre­grevanje površin za prenos toplote. Kotna hitrost Kolicnik med kotom zasuka telesa ep [rad] in casom rotiranja t [s]: (O= ­t Pri enakomernem kroženju je kotna hitrost kon­stantna. SI enota za kotno hitrost co je [rad/s]. Pri enem vrtljaju je kot ep enak 2·n radianov. Pri u vrtljajih je kot ep enak 2·n·u radianov in dobimo: co = 2·n·u/t u ................... število vrtljajev [vrt] t .................... cas [s] co ................... kotna hitrost [rad/s] Ker velja n = u/t, dobimo direktno povezavo med vrtilno frekvenco in kotno hitrostjo: co = 2·n·n pri tem je co [rad/s] in n [vrt/s]. Ce pa v zgornjo enacbo vstavimo n [vrt/min], dobimo co [rad/min]. Upoštevamo še: 1 = cp·r in v= 1/t pri tem je 1 [m] dolžina loka, ep [rad] je kot, r je polmer [m], v je obodna hitrost [m/s] in t je cas [s]. Ce upoštevamo definicijo in zgornji dve enacbi, dobimo povezavo med co [rad/s] in v [m/s]: v (O= ­r Obodna hitrost v [m/s] je tirna hitrost pri kroženju tockastega telesa po krožnici s polmerom r. Prim. Krožna frekvenca, Vrtilna frekvenca. Kotni pospešek Sprememba kotne hitrosti na casovno enoto, enota je [rad/s2]: -sprememba k. hitrosti [rad/s] kot. pospesek = -. . . cas spremmJanJa [ s l Ce uvedemo imena spremenljivk, dobimo za ena­komerno pospešeno vrtenje enacbo: C02 -C01 a=--­ t a kotni pospešek [rad/s2] co2 koncna kotna hitrost [rad/s] co1 koncna kotna hitrost [rad/s] cas [s] Ferdinand Humski Vcasih je potrebno izracunati koncno ali zacetno kotno hitrost:: co2 = co1 + a·t oziroma co1 = co2 -a·t Ce je zacetna kotna hitrost co1 enaka O, tedaj na­mesto co2 pišemo co in enacbe se poenostavijo: co = a · t Kotnik Merilni pripomocek, podoben crki L, za preverjanje pravih kotov, standardno pa uporab­ljamo tudi 45° , 60° , 120° in 135° kotnike. Nepr. vinkel. Z nožastim kotnikom lahko na 50 mm dolgem kosu vidimo zracno režo, ki z ravnino tvori kot 1 '. Prislonski kotnik uporabljamo za zarisovanje vzporednih crt na manjših obdelovancih. Nastavljivi kotniki pa služijo za prenašanje kota na kakšen drug del. ° Kako preizkusimo tocnost 90kotnika: na precizni ravni površini ga postavimo ob tuširno (npr. priz­maticno) ravnilo -pri tem ne smemo opaziti reže. Kotno gonilo Glej pojasnila pod geslom Diferencial -avtomobilizem. Kotnost Lastnost crte ali površine: najvecji odmik od idealno (pod kotom) ležece linije ali površine. Prim. Geometricne tolerance. Primeri zapisov kalnosti na tehniških risbah: Primer 1: Pojasnilo: tolerirana os poševne luknje mora ležati med dvema ravnima vzporednima crtama, ki oklepata z referencno osjo A-B kot 60° in sta raz­maknjeni za t = 0,2 mm. Tolerancno podrocje je v opazovani ravnini povr­šina med dvema ravnima crtama, ki tvorita z ref. linijo kot a in sta razmaknjeni za razdaljo t. Primer 2: L 0,2A Pojasnilo: tolerirana os poševne luknje mora ležati med dvema ravnima vzorednima crtama, ki okle­ ° pata z referencno površino A kot 60in sta raz­maknjeni za t = 0,2 mm. Tolerancno podrocje je v opazovani ravnini površi­na med dvema ravnima crtama, ki tvorita z ref. površino kot a in sta razmaknjeni za razdaljo t. Primer 3: Pojasnilo: tolerir. površina mora ležati med dvema vzporednima ravninama, ki oklepata z refer. povr­ ° šino A kot 45in sta razmaknjeni za t = O, 1 mm. Tolerancno podrocje je volumen med dvema Stran 30 vzporednima ravninama, ki tvorita z referencno površino kot a in sta razmaknjeni za razdaljo t. Nacin kontrole kotnosti: s kotomerom. Kotomer Geometrijsko, merilno ali zarisovalno orodje, namenjeno za merjenje, risanje in zariso­vanje kotov poljubne velikosti. Pri merjenju kotov moramo biti pozorni na to, kaj priše na skali kotomera: skala je lahko od O do 180°, od O do 90 in nato nazaj do 0°, od 90 do O ° in nato nazaj do 90. Razen tega je vcasih kot potrebno izracunati iz odbirka, npr.: ° V zgornjem primeru je odbirek 75, izmerjen kot ° na merjencu pa je: 180° -75= 105° . Tudi kotomer lahko ima nonij: SKALA k .T .HERA KOTOMER Seveda poznamo veliko vrst kotomerov. Za manj natancne meritve uporabljamo enostavne koto­mere, univerzalni kotomeri pa imajo obicajno locljivost 5' (dvanajstinski nonij). Oglejmo si še razlicne nacine merjenja kotov: ' !:t:: , '.------.-' -=--------- Kotva Strojno: sidro. Elektricno: del stroja (na­prave), ki reagira na elektromagnetno polje: a) Kos a železa (ferit), ki ga priteguje trajni ali elektromagnet. Npr. rele je pritegnil kotvo: b) Rotor z navitjem, ki je del elektromotorja ali generatorja. V njem se inducira napetost (eno­smerna ali izmenicna) ali nastane gibanje. Glav­ni sestavni deli so gred, kolektor ali komutator in navitje. Kotva enosmernega generatorja: ROTOR (KOTVA) Ang. rotor, nem. Anker. Kovalentna vez Glej Atomska vez. Kovalo Del kovalnega stroja, s katerim se nepo­sredno udarja po kovini. Prim. Nakovalo. Kovanje Oblikovanje (gnetenje) kovine z udarci kladiva ali s sunkovitim strojnim stiskanjem.Kovni materiali so: jeklo, aluminij in njegove zlitine, ba­ker, med in bron. Jekla kujemo v avstenitnem podrocju. pri tem­peraturi difuzijskega žarjenja jekel. Razlog: auste­nit je najbolj RAZTEGLJIVA struktura jekla. VRSTE KOVANJA: 1. PROSTO kovanje a) Rocno kovanje, pri katerem sta najpomemb­nejši orodji kladivo in nakovalo. Pomožno ko­vaško orodje pa so mnoge izvedenke kovaš­kih kladiv, kovaških klešc in utopna plošca. b)Strojno kovanje je kovanje s strojnimi kladivi ali s kovaškimi stiskalnicami. Rocna sila pri dimenzijah nad . 50 mm ne zadostuje vec. Delo kovaškega kladiva in nakovala prevza­meta oven in nakovalo,na katera sta pritrje­na zgornje in spodnje sedlo. Pri protiudarnih kladivih se gibljeta oba dela, zato govorimo o zgornjem in spodnjem ovnu.Prim. Kovalo. ,.,o::::;;@ 2. Kovanje in stiskanje V UTOPIH: segret mate­rial se stlaci ali zgnete v oblikovalno orodje, ki se imenuje utop in se tako prilagodi njegovi ob­liki. V bistvu je ta nacin kovanja zelo podoben prostemu strojnemu kovanju, le da imamo na oven/ nakovalo pritrjen zgornji/ spodnji utop na­mesto zgornjega/ spodnjega sedla. Kovanje v utopih ima velike prednosti pred prostim kovanjem: izkovki so natancnejši, pro­duktivnost dela je vecja, stroji so bolje izkori­šceni in stroški izdelave se znižajo. Prim. Utop. DPOMIK ® SPODNJI UTOP GRAVURA ODKOVEK POMEMBNO:gibanje ovna NE SME BITI pov­sem doloceno z rocicnim mehanizmom!!! V tem primeru bi morebiten prevelik ali prehladen obdelovanec onemogocil polni delovni gib ovna, kar lahko vodi do preobremenitve in zloma stroja. Zato so kladiva zracna, parno-zracna ipd., hidrav­licna kladiva pa imajo posebno vzmetenje. Zaradi plasticne obdelave dobijo kovani izdelki vlaknasto strukturo, ki sledi obliki predmeta. V litih izdelkih ni vlaknaste strukture, saj dobijo pred­meti obliko že v tekocem stanju. Z odvzemanjem materiala (struženje, frezanje ... ) pa vlakna pre­kinemo. Zato je kovan predmet trdnostno boljši, bolj odporen proti utrujenosti materiala, boljša je žilavost, ima tudi manjše zarezne ucinke. Najpogosteje kujemo jekla z vsebnostjo ogljika od 0.05 do 1.7 %. Najbolj kovna so jekla s kar naj­manjšim odstotkom ogljika. Žveplo in fosfor sta škodljivi primesi: S povzroca rjavkaste razpoke v rdece užarjenem jeklu, P pa povzroca krhkost pri hladnem gnetenju. S in P skupaj ne smeta pre­segati 0.1 %. Siva litina ni kovna, ker postane pri segrevanju krhka. Materiale za kovanje zagrevamo na temperaturo pod tališcem. Pri višji temperaturi je specificni deformacijski odpor praviloma manjši: pri jeklih s 1.100 ° C je kar 3 x manjši kakor pri 800 ° C. Ce so temperature kovanja previsoke, pride do pregrevanja in odgorevanja materiala ter do g!Q: boke oksidacije. Material postane krhek, razpoka, izgubi prvotne lastnosti in ni vec uporaben. Pri prenizkih temp. pa je preoblikovanje oteženo. Natancne temp. kovanja predpisujejo jeklarne. Ker se material med kovanjem ohlaja, moramo pri doseženi spodnji temperaturi kovanje prekiniti in material ponovno segreti. Cim manj ima jeklo ogljika, tem višja je zacetna temperatura kovanja: zacetna koncna temperatura in kovna užarjenost ogljikovo 1.250 ° C 750 ° C konstrukcijsko jeklo bela temno cešnjevo rdeca ogljikovo orodno 1.000 ° c 800 ° C jeklo rdeca svetlo cešnjevo rdeca hitrorezno jeklo 1.150 ° C 900 ° C svetlo rumena svetlo rdeca Okvirne temp. preoblikovanja ostalih materialov: Medenina 800 ° C, AI zlitine za gnetenje 400 ° C -480 ° C, Mg zlitine za gnetenje 250 ° C -400 ° C. NAPAKE PRI KOVANJU: • crni lom (previsok % ogljika pri nizki temperaturi) • rdeci lom (prevec kisika in žvepla v jeklu pri rdecem žaru) • modri lom (kovanje med 200 ° C in 500 ° C) • mrzli lom (prevelika vsebnost fosforja in žvepla pri hladnem kovanju) • pri segrevanju velikih kosov je treba paziti, da se dobro pregreje tudi notranjost. Primeri kovanih izdelkov: kabelski cevlji, kon­takti, ojnice in bati motorjev z notranjim izgoreva­njem, orodja za montažo (kljuci: naticni, zaprti, od­prti, momentni ... ), izdelki pri kmetijski mehaniza­ciji (sestavni deli brane, podrahljac ... ) itd. Prim. Žveplo, Mangan, Stiskanje,Difuzijsko žarje­nje, Normalizacijsko žarjenje, Zakovati. Kovar Zlitina Fe-Ni-Co. Prim. lnvar. Kovaško varjenje Najstarejša oblika varjenja. Predmete najprej segrejemo na kovaškem ognji­šcu do belega žara. Nato jih stisnemo v nelocljivo celoto z udarci kladiva ali s stiskanjem. Na ta nacin najlaže varimo jeklo z nizkim odstot­kom ogljika (kovaško jeklo), ker je dobro gnetljivo. Jekla z vecjim odstotokom ogljika pa na ta nacin ne moremo uspešno variti. Predmete moramo pred varjenjem ustrezno pripraviti. Glede na pripravo locimo socelno, prekrovno in vstavljeno kovaško varjenje. Ker razžarjeno jeklo hitro oksidira, moramo varil­na mesta pred segrevanjem posipati s praški za Stran 31 varjenje. Prim. Toplo varjenje s stiskanjem. Kovica Vezni element, ki ima glavo in steblo,pri montaži pa se plasticno preoblkuje,dobi novo ob­liko. Prav s svojo novo obliko kovica opravlja svo­jo osnovno funkcijo -trdno veže dva dela med se­boj. Uporablja se za spajanje enakih ali razlicnih materialov. Pri demontaži se kovica unici, je torej nerazstavljiv vezni element. Kovicno zvezo v vzdolžnem prerezu najpreproste­je narišemo tako: Ce je pomembna aerodinamicna oblika ali zunanji videz, kovicimo izravnalno.V tem primeru se spoj­no mesto na oko zelo težko opazi,ce je material kovice podoben materialu plocevine. Primer izrav­nalnega kovicenja prikazuje zgornji del risbe: Izravnalno lahko kovicimo tudi tanke plocevine,v katere predhodno naredimo jamice. Pri tem upo­rabimo posebno orodje: grezilo ali kovico pritisne­mo proti posebej oblikovanemu podstavku, da pravilno preoblikujemo plocevino. Nato kovicimo, kovicni spoj pa prikazuje spodnji del risbe: VRSTE KOVIC Po PREMERU in NAMENU locimo: a) Kleparske kovice (d <10mm) in b) Konstrukcijske kovice (d . 1 O mmm), ki jih po­navadi zakujemo vroce. Glede na OBLIKO GLAVE locimo kleparske ko­vice s polokroglo (a), z ugreznjeno (b,f -polvotla kovica), z lecasto (c), s plošcato (d -votla kovica) in z nizko polokroglo (e -polvotla kovica) glavo. Pri konstrukcijskih kovicah uporabljamo kovice s polokroglo in kovice z ugreznjeno glavo. Po VRSTI STEBLA locimo polne. polpolne in vol­j_§_ kovice: H--:,---+-D b) 1 -.--c) 1 t:$,:3 O · .;LI D---:/° Glede na VRSTO OBREMENITVE locimo: -trdne, konstrukcijske oz. nosilne kovicne zve­ze: prenašajo velike sile in jih uporabljamo za jeklene konstrukcije (mostove, žerjave itd.) -neprodušne, tesnilne oz. posodne kov. zveze, ki trdnostno niso obremenjene, pac pa morajo tesniti (posode, rezervoarji, cevi, žlebovi itd.) -trdne in neprodušne oz. kotelne kovicne zve­ze: prenašajo velike sile in morajo tesniti (ladje, parni kotli itd.) TESNOST kovicne zveze se povecuje: a) Ce se med spojene dele vstavlja papir ali plat­no, natopljeno v olju ali firnežu. b) Ce se robovi kovicene zveze in glave kovice po kovicenju zadletijo. Dletijo se predvsem zveze: • z debelino pod 6 mm Ferdinand Humski • s poševno posnetimi robovi obeh plocevin • pri katerih kovica ni prevec oddaljena od roba • je nagib roba med 1 :3 do 1 :4. Za spajanje jermenov ali trakov iz usnja, tekstila ali umetne snovi uporabimo jermenske kovice z nizko ugreznjeno glavo, premer stebla 3-5 mm. Za kovicne spoje, ki so DOSTOPNI LE Z ENE STRANI (npr. pri ceveh) uporabljamo: • slepe kovice z vlecnim trnom • slepe kovice NASTAVNO OROIJJE PRIVIJANJE NASTAVNO ORODJE 1 Ferdinand Humski NASTAVNO ORODJE 1 Z ene strani dostopne kovice so lahko jeklene, aluminijaste ali bakrene. Na zelo podoben nacin in tudi s podobnim orod­jem kot slepe kovice se pritrdijo tudi slepe matice (glej istoimensko geslo). Izravnalno lahko kovicimo tudi z ustreznimi slepi­mi ali razpirnimi kovicami,npr.: .---.-----> Votle kovice se kovicijo tako, da jih z ene strani razpremo: Votle kovice se na široko uporabljajo tudi v tekstil­ni industriji. Eksplozijske kovice pa se kovicijo tako: .PLOZNHI+ .ABOJ . PRED PO SEGREVANJU IN SEGREVANJEM EKSPLOZIJI NABOJA Kovica za štancanje si sama prebije luknjo skozi plocevino: CD 0 0 ESTIC F OVICA ATRICA Posebna oblika kovice je prebojna (prebijalna) kovica, ki prebije eno plocevino, nato pa deformi­ra drugo plocevino in samo sebe. Taka zveza je neprodušna. Stran 32 F ŠTANCAN MATERIAL PREOBLIKOVANJE IZDELAN KOVICNI KOVICE SPOJ Nepr. net. Kovice -oznacevanje Standardna oznaka kovic: kovica d x I standard Primer: kovica 1 O x 32 DIN 660 ""C Za kovice ne rišemo delavniških risb, ker je veci­na kovic standardnih. Kovice -prednosti in uporaba Glavne pred­nosti kovicenja pred varjenjem: • omogoca spoje brez strukturnih sprememb in zato se na mestu spoja ne zmanjšuje trdnost materiala, tudi krhkost se ne povecuje • povezujemo lahko takorekoc vse materiale in tudi povsem razlicne materiale med seboj • spajanje je možno tudi pri samo enostranski dostopnosti • majhna poraba energije, ni nevarnosti zaradi plinov ali svetlobnega sevanja • lahko ga uporabljamo tudi za gibljive zveze Kovicene zveze uporabljamo predvsem za veza­vo gradiv, ki jih med seboj ne moremo variti ali lo­tati, pri lepljenju pa tudi ne dosegamo zadovoljivih rezultatov. To so zveze kovinskih in nekovinskih materialov Ueklo -les, jeklo -steklo, siva litina -guma, spajanje tekstila itd.), zveze kovinskih ma­terialov z zelo razlicnimi lastnostmi Ueklo -baker, siva litina -kositer itd.), za tekstil, mostove, ladij­ske trupe ipd. V letalski industriji je kovicenje nezamenljivo, ker se uporabljajo veckrat utrjene AI legure, ki jim pod vplivom visokih temperatur (varjenje, lotanje) mocno pade trdnost. V avtomobilski industriji prednjaci varjenje, ki je skoraj povsem izodrinilo kovicenje. Vendarle kovi­cenje še vedno uporabljamo za pogonske verige. za pritrjevanje zavornih oblog na celjusti bobna­stih zavor, pri avtomobilskih šasijah ipd. Tudi pri povezovanju plocevin se vse bolj povecuje pomen kovicenja. Kovicar Zakovalno orodje. Ko vstavimo kovico v izvrtino, je potrebno stisniti oba spojena dela. To naredimo s pomocjo nastavnega nakovala in kovicarja. Prim. Kovicenje (risba). Razi. glavicar, Kovicenje Spenjanje ali vezanje s kovicami, izje­ ma je le grezilno kovicenje (kovicenje brez kovic), glej istoimensko geslo. Kovicena zveza je nerazstavljiva.Ne uporablja se le za vezanje kovinskih delov, temvec tudi za nekovinske dele ali za vezanje razlicnih materi­alov med seboj, npr. za usnje, tekstil, plasticne mase, zavorne obloge, stole itd. Primerjava z var­jenjem je pojasnjena pod geslom Varjenje -primerjava tehnologij za spajanje. Sin. zakovice­nje, zakovati. ZAKOVANJE KOVIC: L. Kovice se kovicijo hladne ali vroce. 1. Hladno kovicimo jeklene kovice do. 1 O mm in nejeklene kovice (npr. iz AI ali Cu). Luknje v materialu morajo biti ravno tako velike, da lah­ko vanje potisnemo kovico. •Jeklene kose poprej pripravimo: izvrtamo luk­nje, robove lukenjpa grezimo,da se glave ko­vic dobro uležejo. Luknje manj obremenjenih zvez ne grezimo. Na tanki plocevinilahko luk­nje za kovice tudi vtisnemona stiskalnici ali s posebnim vlecnim orodjem za kovice. •Ce je potrebno, jeklene kose spnemo s spona­mi, vijaki ali s primeži. •Kovico potisnemov luknjo rocno ali s klešcami, zakujemo pa jo z vlecnim orodjem (kovicni vlec­nik, zatezalo) ali z udarjanjem (glej nadaljeva­nje: rocno kovicenje) 2. Vroce kovicimo razbeljene jeklene kovice nad . 1 O mm in pa tiste, ki morajo tesniti. Luknje najprej zvrtamo, nato jih grezimo. Ce je potrebno, jih tudi povrtamo. Premer lukenj mora biti 1 mm vecji kot je premer surove kovice, saj lahko le tako potisnemo razžarjeno steblo kovice v luknjo. Kovice segrevamo v oglju, plinu ali v peceh. Pe­ci morajo biti majhne, da so cim bliže delavcu, ki kovici. Postopki pri toplem kovicenju so enaki kot pri hladnem. Sklepno glavo moramo hitro nakrciti,ker se stebo hladi. Skovicena zveza se pri ohlajevanju krci, zaradi cesar kovica dobro poveže oba dela. !.!.... Kovicimo lahko rocno ali strojno: a) Rocno preoblikujemo kovico na dva nacina: z udarjanjem: (a) kovico vstavimo v izvrtino, (b) že oblikovano glavo kovice nastavimo na nastavno nakovalo,s kovicarjemstisnemo oba spojena dela, (c) z mocnimi, enakomernimi in navpicnimi udarci kladiva nakrcimo steblo, (d) s kladivom grobo oblikujemo sklepno glavo in (e) z glavicarjemdokoncno oblikujemo glavo a) b) Strojno kovicimo: • s strojnim udarjanjem (potrebujemo nastav­no nakovalo in napravo za elektricno, pnev­matsko ali hidravlicno udarjanje) • s posebnimi strojnimi stiskalnicami. Posebna oblika strojnega kovicenja je orbital­no kovicenje -kovicenje z orbitalno (taumel) kovicno glavo, ki ekscentricno kroži okoli centra kovice. Pri tem je os kovicnega orodja nekoliko nagnjena proti osi obdelovanca in kovico krož­no valja. Na ta nacin lahko ustvarjamo trdne in tudi premicne zveze. DEMONTAžA KOVIC: -zatockamo sredino -izvrtamo luknjo skozi sredino kovice -grezimo glavo kovice -odstranimo glavo kovice -z izbijacem izbijemo kovico Nepr. net. Prim. Zakov. Kovicenje kot popravilo Priporoceni nacin po­pravila s kovicenjem prikazujeta spodnji dve risbi. ZAKOVl.EN VLOŽEK Kovicni spoji -trdnostni preracun !.,_ STRIŽNO OBREMENJENI kovicni spoji Stran 33 1. Kontrola na fildg 2. Kontrola na površinski tlak 3. Kontrola porušitve osnovnega materiala Dolocitev mer surove in zakovane kovice Iz izkustvenih enacbdobimo mere surove kovice: d = -2 mm .J 50·srnin 1 = Is + (1 ,2 do 1,9)-d d ..... premer stebla surove kovice [mm] srnin .. debelina najtanjše plocevine v za kovu [mm] Is .. skupna debelna vseh plocevin [mm] 1 ...... dolžina stebla surove kovice [mm] Standardne premere lukenj v kovicenih delih d1 najdemo v preglednici g d1, obe meri sta v [mm]: 11,051,2_ 1,251A 1,451.§. 1,651,I 1,752.2,1 2....§. 2,6 2..& 2,7 . 3,1 M 2,6 . 4,2 §. 5,2 §. 6,3 I 7,3 l!. 8,410 10,512 13 1415 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 27 28 30 31 33 34 36 37 Pri premerih nad 1 O mm že uporabljamo enacbo: = d + 1 mm KONTROLA kovic NA STRIG: d1 F .s = A---s; .sdop 1 -m·n F ...... celotna obremenitev kovicnega spoja [N], glej spodnjo risbo .s ...... strižna napetost v kovici [M Pa] ... dopustna strižna napetost kovice [MPa] .dop m ...... število strižnih ploskev [/] m = 1 za enostrižnikovicni spoj m = 2 za dvostrižnikovicni spoj n ...... število kovic za kovu [/] n·d 2 A1 = --1 ... prerez zakovane kovice [mm2] 4 d1 ..... premer zakovane kovice [mm] Ce preuredimo zgornjo enacbo, lahko izracunamo tudi minimalno potrebno število kovic: F n. ---­A1 ·m-.dop KONTROLA POVRŠINSKEGA TLAKA: F p = d ·s . ·n s; Pciop 1 min F n. ----­ . d1·srnin Pciop F .... celotna obremenitev kovicnega spoja [N], glej zgornjo risbo p .... površinski tlak med kovico in plocevino [M Pa] .... dopustni površinski tlak med kovico in plocevino [MPa] srnin .. debelina najtanjše obremenjeneplocevine v zakovu [mm] n ..... število kovic v za kovu [/] d1 .... premer zakovane kovice [mm] Pciop Kontrola porušitve OSNOVNEGA MATERIALA: Vezni deli (plocevina, profili) so oslabljeni zaradi izvrtin. V strižno obremenjenem kovicnem spoju je osnovni material obremenjen na nateg, gre torej za normalno napetost crn: Ferdinand Humski crn ... natezna napetost v osnovnem materialu [N/mm2] crdop ... dopustna napetost osnovnega materiala (plocevine) [N/mm2] Dejanski potek nateznih napetosti: F F .C Predpostavljeni potek napetosti v izracunu: cr= n n·A s; crndop crn ... natezna napetost v kovici [N/mm2] ... dopustna natezna napetost gradiva kovice [N/mm2] A ... precni prerez kovice [mm2] n ... število vseh kovic v kovicnem spoju [/] F ... celotna obremenitev kovicnega spoja [N] Ce pa sila F deluje tako, da se neenakomerno porazdeli na posamezne kovice, tedaj je potrebno pri trdnostnem izracunu najprej dolociti ustrezne obremenitve posameznih kovic in šele nato trd­nostno kontroliramo kovice. Kovinar Delavec, zaposlen v kovinski industriji. Kovinarska libela Glej Libela. Kovine Okrog 75 elementov, ki imajo podobne fi­zikalne lastnosti: kovinski sijaj, neprozornost, viso­ka toplotna in elektricna prevodnost, medsebojna topnost (zlitine), trdno stanje pri sobni temperaturi (razen Hg) in zgradbo iz mikroskopskih kristalov. crndop KOVINE RAZDELIMO NA: -železna gradiva: lita železa in jekla -neželezna gradiva: lahke(p<5 kg/dm3) in težke kovine (p>5 kg/dm3) Med lahke barvaste kovine štejemo aluminij AI, magnezij Mg in titan Ti. Težke barvaste kovine F so baker Cu, svinec Pb, kositer Sn, cink Zn, nikelj Ni, krom Cr, kobalt Co, kadmij Cd, molibden Mo, ffi • IQ <=1 volfram W, vanadij V, mangan Mn, antimon Sb in živo srebro Hg, težke žlahtne kovine pa so zlato F ... celotna obremenitev kovicnega spoja [N] F1 ... obremenitev ene kovice v zvezi [N] Au, platina Pt, srebro Ag, iridij lr in paladij Pd. Pri oblikovanju zakova je vrstni red nalednji: n ..... število kovic v zvezi [/] Zelo pomembno je vedeti, da kovinsko gradivo sestavljajo ATOMI, ki se v trdnem stanju povezu­1. Dolocitev mer surove in zakovane kovice .... št. kovic v vrsti v obravnavanem prerezu [/] n1 2. Dolocitev števila kovic s kontrolo na strig 3. Kontroliranje površinskega tlaka d1 .... premer zakovane kovice [mm] jejo v KRISTALE. Kristali se povezujejo v ZRNA, b .... širina plocevine [mm] ki pa se vežejo v STRUKTURO. 4. Kontrola porušitve osnovnega materiala s .... debelina plocevine [mm] Zaporedje pri kontroli že oblikovanega zakova: Ferdinand Humski STIIU(lURA ZRNO (RISTAL AlOM Pri proucevanju kakovosti kovine je najbolj pomembno poznati zrna. Opazujemo: 1. Velikost kristalnih zrn. Vedno si prizadevamo za drobnozrnato strukturo, saj so kovine z drob­nozrnato strukturo približno izotropne. 2. Enakost / razlicnost kristalnih zrn v strukturi: a) Homogena strukturaje sestavljena iz enakih kristalnih zrn (npr. raztopinski kristali). b) Heterogena strukturaje sestavljena iz razlic­ nih kristalnih zrn (npr. evtektik, evtektoid). Prim. Gradiva, Raztopine. Kovinska vez Atomi kovine oddajo po en ali vec elektronov, nastale pozitivno nabite ione obkroža­jo v kristalni mreži prosto gibljivi elektroni. Raš kemijska vez. MORJE ELEKTRONOV POZITIVNI IONI Kovinske prevleke Pri površinski zašciti kovin s kovinskimi prevlekami razlikujemo vec postopkov: a) Potapljanje v kovinski kopeli b) Galvaniziranje c) Platiranje d) Difuzijski postopki zašcite pred korozijo e) Metalizacija Glede na uporabljene kovine pa locimo: cinkanje, kositrenje, nikljanje, svincenje, kromanje, bakre­ni.§., kadmiziranjein alitiranje. Prim. Površinska zašcita, Oplemenitenje. Kovna litina Glej temprana litina. Kovnost Glej Preoblikovalnost,Duktilnost. Kožni pojav Pojav, da je gostota el. toka vecja na površini vodnika kot v njegovi notranjosti. Razlog je indukcija v spremenljivem magnetnem polju. Posledica k.ožnega pojava je nezaželeno povecanje vodnikovega upora. Pojav postane izrazit pri visoki frekvenci. Sin. skin efekt. Krak Vsaka od dveh premic, ki omejujeta kot. Tudi okoncina s podobnim ogrodjem, npr.: dve palici, ki sta na enem koncu zvezani (~ šestila, žabji ~ itd.). Prim. Premni krak (premnik). Kratki stik Direktni medsebojni stik dveh ali vec vodnikov ali prikljuckov brez vmesnega vezanega porabnika. K.s. povroci prevelik elektricni tok, ki lahko poškoduje omrežje. Vrste kratkih stikov: enopolni ali zemeljski(fazni vodnik je v stiku z zemljo), dvopolni (stik med dvema fazama), dvopolni zemeljski(stik med dvema fazama in zemljo), tripolni(stik med vsemi tremi fazami), tripolni zemeljski(stik vseh treh faz in zemljo). Kratkosticna kletka Glej Asinhronski motor -tri­fazni, kletkasti rotor. Krcna mera Mera, ki upošteva krcenje materi­ala, npr. pri litju (ohlajanje litine): ulitek je za krcno mero manjši od svojega modela. Prim. Model. Krcni nased Tesni ujem, pri katerem sta gred in pesto izdelana z nadmero U.Zaradi nadmere pri­de po vgradnji na kontaktnih površinah med gred­jo in pestom do površinskega tlaka p, ki zagotav­lja potrebno silo trenja F1, za prenos vrtilnega gi­ banja. hkrati pa lahko takšna zveza prenaša tudi doloceno aksialno (osno) silo. V praksi uporabljamo 3 postopke za nastanek Stran 34 krcnega naseda: 1. Mehanski postopek: gred in pesto sestavimo v hladnem stanju z montažno silo Fm in s hitrostjo stiskanja gredi v pesto približno 50 mm/s. Fm

PROSTO delujoca krmilja -na vhodu se lah­ ko pojavijo velicine v poljubnem zaporedju. Funkcijska odvisnost med vhodnimi, notranji­mi in izhodnimi velicinami je poljubna, lahko tudi analogna. Npr.: krmilje, ki išce praštevila med števili 1 in 100. > KORACNA krmilja -delovna naloga se izve­de po korakih, ki si sledijo v tocno dolocenem zaporedju. Vsak naslednji korak se pricne še­le potem, ko se prejšnji korak zakljuci. De­lovanje krmilja sproži zacetni korak. Obicajno se zaporedje ciklicno ponavlja -ko­rake lahko združimo v delovni cikel. Primeri koracnega krmilja: delovanje pralnega stroja, tudi pnevmaticna in hidravlicna krmilja so najpogosteje koracna. Snovanje koracnih krmilij je sistematicno delo, vse možnosti podrobno analiziramo z diagra­mi gibanj. Primer analize koracnega krmilja -glej geslo Nacrtovanje pnevmatskih krmilij. Pri koracnem pnevmatskem krmilju lahko te­žave povzrocajo bistabilni ventili -glej geslo Škarjasti signal. Prim. Nacrtovanje krmilij. Razi. krmilnik. Krmiljena nepogonska toga prema Najeno­stavnejši in najcenejši nacin obešenja krmiljenih koles. uporabimo lahko togo premo z vilicami, s pestom ali s stolpom, glej risbo pod geslom Premnik. Primer izvedbe: PROSTI PRETOK Lf J';:':": :ls VSTOP NI PRETOKA / VSTOP PRETOK ZARADI VPLIVA KRMILNEGA VODA KRMILNI VOD Krmiljenje Upravljanje (uravnavanje) neke izhod­ne oziroma krmiljene velicine X na ta nacin, da: 1. Sistem sprejema podatke o vhodni (krmilni) velicini Y. Primer: volan obrnemo v desno. 2. Sistem odreagira: sprememba vhodne velicine vpliva na spremembo izhodne (krmiljene) ve­licine X. Primer: avto zavije v desno. 3. Za krmiljenje je znacilno, da samo Y (krmilna velicina) vpliva na spremembo X (krmiljene velicine), obratnega vpliva ni! Pravimo, da je pretok informacij ENOSMEREN -od vhoda proti izhodu. Osnovni nacini krmiljenja CNC strojev so opisani pod posebnim geslom: CNC -nacini krmiljenja. Zelo pomembno je poznati razliko med besedama KRMILJEN (uravnavan, voden, npr. krmimljena velicina X) in KRMILNI (velicina, ki poveljuje oz. center, iz katerega gredo povelja; v našem primeru velicina Y). Krmiljena in krmilna velicina sta prva podatka, ki ju je potrebno prepoznati pri vsakem obravnava­nem krmiljenju! Razen vhodne (krmilne) velicine so vplivne velicine tudi motnje Z, ki se spreminja­jo brez našega nadzora, so torej nezaželene: z y X s Nacelo krmiljenja ali ODPRT E ZANKE VODENJA: sistem S pod vplivom vhodne (krmilne) velicine Y in motenj Z spreminja izhodno velicino X. Primeri krmiljenja: 1. Krmiljenje temperature prostora (krmiljena, iz­hodna velicina X) z rocno (približno) nastavitvi­jo primernega pretoka tople vode (krmilna oz. vhodna velicina Y), ki kroži skozi radiator. Ta si­stem nima povratnih informacij o temperaturi prostora in tudi ne reagira na motnje. 2. Ogrevanje prostora samo tedaj, ko senzor za­zna gibanje: tudi to je krmiljenje. ceprav je zaje­ manje podatkov avtomatizirano. Gre namrec za avtomaticno zajemanje (merjenje) VHODNIH, ne pa izhodnih podatkov. 3. Casovni krmilnik za nocno javno razsvetljavo. Cesto osvetlimo ob doloceni vecerni uri, ne gle­de na povratno informacijo, ali je cesta res ust­rezno osvetljena. Tudi podnevi se lahko pojavi potreba po osvetlitvi (npr. ob megli). Dodatna vhodna informacija je lahko tudi morebitna uni­cena svetilka, pregorela žarnica itd. Poznamo tudi casovno krmiljenje ogrevanja prostorov itd. Pogosto se zgodi, da merimo neko velicino. ki ni izhodna velicina opazovanega sistema (npr. cas, gibanje, ovire ob premikanju vrat itd.). V odvisnosti od take meritve nato spreminjamo vhodne velicine sistema (najpogosteje ga vklo­pimo -izklopimo), brez vsake primerjave z že­leno izhodno vrednostjo. V vseh tovrstnih pri­merih gre za krmiljenje in ne za regulacijo. 4. Eden krmilni ali regulacijski sistem lahko krmili drugega, npr.: s casovnim krmilnikom krmilimo pretok tople vode skozi radiator in na ta nacin temperaturo v prostoru. Casovni krmilnik ima vhodno (cas) in izhodno velicino (pretok tople vode), ki je že vhodna velicina naslednjega kr­milnega sistema. Skupen rezultat: radiator bo grel le ob dolocenem casu. Z1 X y sl referenca krmilna krmiljena velicina velicina Ce se koraki vrstijo eden za drugim, imenujemo tako krmilje koracno. Primer koracnega krmilja je upogibanje plocevine v dveh korakih: Ang. control, nem. e Steuerung. Prim. Regulacija. Krmiljenje -direktno, indirektno Glej Nepo­sredno (Posredno) krmiljenje aktuatorjev. Krmiljenje vozila Upravljanje predvsem prednjih koles v želeno smer vožnje. Naloge krmiljenja vozila: • usmerjanje koles v želeno smer • omogocanje razlicnih kotov zasuka levega in desnega kolesa • prenos in okrepitev navora pri usmerjanju koles -od volana (roke voznika) do koles Izvedbe krmiljenja vozila: -krmiljenje z vrtilnim podstavkom (na spodnji risbi levo, tako se krmilijo vozovi in prikolice) -krmiljenje premnikov (krmiljena prema -desno) VR"JILNIA OS, 1 PODS"JAVEK I JARMOV VZVOD Delovanje: JARMOV DROG Stran 37 Sin. kretni mehanizem. Prim. Optika. Krmilna shema Glej Vezalna shema. Krmilni diagram Diagram, ki prikazuje stanje signalov na posameznih vodih (prikljuckih), v od­visnosti od korakov ali od casa. Prim. Funkcijski diagram. Obravnavani prikljucki morajo biti tako na krmil­nem diagramu kakor tudi na na krmilni shemi se­veda obvezno ustrezno oznaceni (oštevilceni) -sicer hitro pride do zmede. S krmilnimi diagrami najpogosteje prikazujemo signale na izhodih iz krmilnih ali delovnih potnih ventilov, seveda v odvisnosti od koraka ali casa. Krmilni diagram v odvisnosti od korakov za potni Ferdinand Humski še 14, tedaj bo delovni vod 2 pod tlakom, ce bo stisnjen zrak v obeh krmilnih vodih: v 12 in še v 14. Takšen primer je pri dvotlacnem ventilu: 2 12 14 H 2. S crkami X, Y, Z (starejši standard). Dvotlacni ventil bi po starem standardu oznacili tako: A X y H Glej Cevi za pnevmaticno omrežje (krmilni vod), Potni ventil -prikljucki (krmilni prikljucek). Krmilni trapez Trapez, ki omogoca krmiljenje vozila. Sestavlja ga jarmov drog, dva jarmova vzvoda in osnovnica krmilnega trapeza, ki jo doloca toga prema ali stabilizator (pri neodvisnih obesah). ventil 1 S2 iz primera 2, geslo Diagram pot-korak: Koraki VZVOD DROG 2 3 4 5 152 o ___,,______,_I ______J_______._I ------'-1 r V zgornjem primeru zadošca oznaka 1 S2 zato, ker ima ta potni ventil eden sam izhod. Ce pa je izhodov na obravnavanem potnem ventilu vec, tedaj je potrebno navesti, za katerega gre. Krmilni diagram v odvisnosti od casa za Primer 3 iz gesla Diagram pot-korak, ventil 1 V3, izhod 4: I 1 Koraki o 2 3=1 1 1V3 1 izhod 4 1 0 o 0,5 1,0 1,5 2,0 cas [sek] Prim. Diagrami gibanj, Diagram pot-korak, Dia­gram pot-cas, Funkcijski diagram. Krmilni elementi Elementi, ki krmiljeno velicino vodijo. Lahko so: a) Mehanski:volan in podobni krmilni mehanizmi, potni ventili pri pnevmatiki ali hidravliki itd. b) Elektricni: stikala, releji, kontaktorji, motorska zašcitna stikala, stikala na diferencni tok (glej FID), inštalacijski odklopniki (nadtokovna zašci­ta), bremenska stikala (v industriji: glavna stika­la brez zašcite), mocnostni odklopniki (v indust­riji: glavna stikala z nadtokovno zašcito), odmic­na, približevalna, mikro-in koncna stikala. c) Elektronski:triac, tiristor, mocnostni tranzistor. d) Pnevmaticni,npr. potni ventili. e) Hidravlicni,npr. krmilniki poti. f) Programirljivi:PLK. g) Kombinirani: elektropnevmatski, elektrohidrav­ licni itd. Krmilni mehanizem Glej Krmiljenje vozila. Krmilni prikljucek, vod Vod, ki se uporablja le za krmiljenje, npr. za krmiljenje dvotlacnihin izme­nicnih nepovratnih ventilovali za aktiviranje potnih ventilov.Rišemo ga s crtkano crto: Krmilni vod Krmilni prikljucek oznacujemo: 1. Z dvema številkama npr. 1 O, 12, 14 (novejši standard). Pri tem oznaka za krmilni vod 12 pomeni, da bo delovni vod 2 pod tlakom, ce bo v krmilnem vodu 12 stisnjen zrak. Ce na isti napravi uporabimo krmilna voda 12 in Krmilni ventil prikolice Naprava, ki je sestavni del zracnih zavor. Naloge: • preko glavnega zavornega valja krmili zaviranje prikolice • krmiljenje zavorne naprave prikolice z ventilom parkirne in pomožne zavore • oskrba zavorne naprave prikolice s stisnjenim zrakom 42 12 A21 11 22 SIMBOL Položaj med vožnjo:prikljucka 41 in 42 sta odzra­cena. V prikljucku 43 deluje tlak napajanja iz tlac­ne posode. Tudi v prikljucku 22 ni nadtlaka zraka. Položaj pri zaviranju:ce z delovnim zavornim ven­tilom 41 krmilimo zavorni tlak, se zavorni vod do prikolice ustrezno odzraci. Ce aktiviramo parkirno zavoro, upade tlak na pri­kljucku 43 na tlak okolice, na prikljucku 21 pa de­luje delovni tlak napajanja. Krmilnik Naprava, ki upravlja zunanje naprave po v naprej dolocenem nacrtu delain brez upo­števanja morebitnih motenj. Sin. kontroler, up­ravljalnik. Deluje tako, da: 1. Sprejema podatke o vhodnih velicinah. 2. Podatke nato obdela (pretvori) po neki predpi­sani zakonitosti npr. z logicnimi funkcijami ipd. 3. Rezultat obdelave so ustrezni signali, ki jih krmilnik oddaja (izhodne velicine). Splošni simbol krmilnika, prim. Prenosna funkcija: Ker je prilagodljiv, je krmilnik osnovno orodje za avtomatizacijo industrijskih procesov in naprav. Posebna oblika krmilnikov so PLK -programabil­ni logicni krmilniki, ang. PLC -Programmable Lo­gic Controller in nem. SPS -Speicherprogramier­bare Steuerung. To so krmilniki, ki jih je mogoce programirati -osnovno orodje za avtomatizacijo industrijskih procesov in naprav. Pogosto jih za­menjujemo z mikrokontrolerji, mikrokrmilniki oz. mikroracunalniki: Ferdinand Humski Stran 38 VHODI IZHODI MIKRO'::!-C.NALNIK .1 I Tudi del CPU (mikroprocesorja) v racunalniku je krmilna enota. NC krmilnik pretvarja programska navodila vGIBANJE. Naloge NC krmilnika so: UKAZI OBDELOVALNI NC KRMILNIK POVRATNA INFORMACIJA STROJ -POGON -SISTEM ZA MERJENJE POTI l ZAPOREDNO BRANJE UKAZOV PROGRAM -ob zagonu programa prevaja vhodne podatke v signale, ki krmilijo motorje za glavna in poda­jalna gibanja, -sprejema in obdeluje povratne informacije s stroja, npr. o dejanski poziciji orodja/ obdelovan­ca in ostale podatke, ki so pomembni za pravil­no delovanje stroja, -sproti primerja vhodne podatke in povratne in­formacije, nato pa na osnovi prejetih navodil sprejema odlocitve in na ta nacin upravlja stroj, dokler program ni koncan. Preprosti NC krmilniki ne sprejemajo povratnih in­formacij od stroja -pravimo, da je povezava med strojem in krmilnikom ODPRTA (glej geslo CNC). CNC krmilnik pa vsebuje tudi poseben racunal­nik, ki izvaja preracune, zato omogoca izvajanje zahtevnejših ukazov in sprotno popravljanje pro­gramskih navodil. Proizvajalci CNC krmilnikov in njihova imena: Sie­mens Sinumerik, FANUC, Haas, Heidenhain, Ma­zak, Rexroth lndraMotion MTX (skupina Bosch) ... Sin. krmilna enota, kontroler, controller, PLC (Programmable Logic Controller), PLK (programa­bilni logicni krmilnik). Prim. NC, CNC, Post­procesor, DCS. Razi. krmilje. Obdelava podatkov v krmilniku praviloma poteka v racunalniku, sploh pri zahtevnejših zakonitostih. Pogosto je za obdelavo vhodnih podatkov potre­ben poseben racunalniški program. Ta software prav tako imenujemo krmilnik. V pogovoru je dobro lociti, kateri krmilnik imamo vmislih -softwarski krmilnik ali fizicni krmilnik: PC PLC KRMILJENANAPRAVA D o i D HARDWARE A{J, B CiJ' OJ Q (D SOFTWARE 1 -programski (soflwarski) krmilnik (naložen v PC ali v mobilni telefon), pogosto ga imenujemo tudi aplikacija 2 -program, naložen v krmilniku Prim. PLC -programiranje. Krmilnik je lahko tudi priprava za krmiljenje doma­cih živali (~ za pujse, krave itd.). Krmilnik diskov Naprava, ki povezuje procesors trdim diskom. Digitalne signale racunalnika pret­varja v obliko, primerno za magnetni zapis: Prvi krmilniki diskov so bili na posebnih karticah ali pa integrirani v maticno plošco. Moderni krmil­niki diskov so integrirani v diskovne pogone. Prim. Racunalniško vodilo, RAID. Krmilnik poti Glej Potni ventil (pnevmatika) ali Hidravlika -krmilniki poti. Krmilnik tlaka Glej Regulator tlaka, Regulator tlaka -zracne zavore. Krmilnik toka Glej Tokovni ventili. Krmilnik vžiga Naprava, ki samodejno uravna­va pravilno nastavitev trenutka vžiga pri motorjih z notranjim zgorevanjem. Cas zgorevanja znaša 1 do 2 ms, iskra pa mora vžgati zmes v tistem trenutku, ki bo zagotovil, da bo najvišji tlak zgore­vanja dosežen tik za zgornjo mrtvo lego. Poznamo dve vrsti krmilnikov vžiga: -centrifugalni krmilnik in -podtlacni krmilnik Krmilnik zavorne sile. Regulator sile zaviranja. Krogelni sklep Glej Koncnik. Sin. kroglasti sklep, prim. Krogelni zgib. Krogelni ventil Zapirni ventil, ki regulira pretokfluida s preluknjano kroglo. Da zagotovimo tes­nost, sta krogla in sedež ventila izdelana ali pre­vlecena s teflonom. Obstajajo tudi podobni ventili, ki imajo namesto krogle preluknjan valjcek. Sin. ~ pipa, kroglicni ventil. Prim. Pipa. Krogelni zgib Krogelni sklep z možnostjo pritr­ditve (vpenjanja) v razlicnih položajih. Uporaben je npr. za prilagodljive primeže, za fiksiranje položaja zaslonov, kamer ipd.: Sin. kroglasti zgib, nepr. krogelni zglob, prim. Kro­gelni sklep. Kroglicno vreteno Glej Vreteno. Sin. kroglicno navojno vreteno, brezzracno krogelno vreteno. Krojiti Dajati cemu obliko, bistvene znacilnosti.Razen obleke in obutve lahko krojimo tudi pred­mete iz lesa, kovine (npr. plocevine) itd. Prim. Prirezovati. Krom Simbol Cr, lat. Chromium. Tališce 1 .875°C, gostota 7, 19 kg/dm3 . Zelo trda in krhka težka ko­vina modrikasto bele barve. Že minimalne primesi C ali AI v kromu pa so vzrok za njegovo izredno trdoto. Proti zraku in vlagi je bolj odporen od nik­lja. Jeklu zmanjša magnetne lastnosti, zviša pa trdnost in trdoto. Pospešuje nastanek ferita. Kromove spojine Šestvalenten krom je toksicen in rakotvoren. Kro­mov(VI)oksid CrO3 je mocan oksidant, rdec in s kristalno strukturo. S segrevanjem nastane kro­mov(II I)oksid Cr2O3 , ki se uporablja za izdelova­nje barv in kot polirno sredstvo za kovine. Krom tvori dve vrsti kislin: kromova(VI) kislina H2CrO4 in dikromova(VI) k. H2Cr2O7. Kromove(VI) spojine reagirajo z vodnimi raztopinami hidroksidov (npr. z NaOH) do kromatov(VI) (npr. Na2CrO4). Med halogenidi je znan predvsem kromov fluorid CrF6 , ki nastaja iz neposredne sinteze pri 400°C. Uporaba: v jeklarstvu za izdelavo nerjavnih indrugih legiranih jekel. Ta jekla so zelo trda, ker tvori krom z ogljikom trde karbide. Kromiranje. tudi orodij in meril. Cr prevleke so protikorozijska za-šcita: galvansko nanašajo na poprej pobakreno jeklo 500 µm debelo plast kroma ali pa s tanko (0,3 µm debelo) plastjo kroma zašcitijo ponikljane predmete. Kromanje Kovinska prevleka. Vrste kromanja: a) Dekorativno kromanje je galvanski postopek za polepšanje predmetov, obenem pa je s tem dosežena tudi zašcita proti koroziji. Debelina nanosa Cr znaša le 0,25 do 1 µm. Primeri upo­rabe: okrasni deli avtomobilov. b)Trdo kromanje je tudi galvanski postopek z bistveno vecjo debelino nanosa. Glede kemic­nih in fizikalnih lastnosti pa med dekorativnim in trdim kromanjem ni razlike. S trdim kromanjem dosežemo: • visoko oprijemljivost, • visoko obstojnost proti obrabi (glavni razlog za trdo krimanje), • visoko trdoto (64 H Rc -11 00 HV, 2 do 3-krattrša površina kakor zašcitna plast iz niklja), • dobro korozijsko zašcito: površina je kemijskozelo odporna proti zraku, kislinam, lugom, • visoko temperaturno obstojnost, • visoko kakovost površine (gladkost), posledi- ca cesar je tudi nizek koeficient trenja.Debelina nanosa: 5 µm do 1 mm (odvisno od po­treb oz. zahtev, tudi vec mm). Posebno skrb po­svetimo pripravi površine na kromanje: • dobro ocišcene predmete najprej namakamo v trikloretilenu in nato izpiramo v vodi, • nato predmet namakamo v posebni kopeli za- to, da dobi grobo površino (anodni postopek). Šele po pripravi površine predmet pokromamo v kopeli, ki vsebuje kromovo kislino H2CrO4 z dodatki žveplove kisline, temperatura 32-42°C. Uporabimo elektricni tok 1.000 -1 .500 A/m2 in napetost 2-3 V. Kromane dele še izpiramo v vo­di, sušimo in brusimo na dokoncno mero. Za­šcitna plast ima malo motno, srebrnkasto barvo. Trdo kromamo razlicne vrste materialov: vsa jekla (tudi nerjavna), jeklene in sive litine, baker,medenino, bron. Uporaba trdega kromanja: merilne naprave, vidni deli vodovodne napeljave (pipe ipd.),notranji deli cevi pri strelnem orožju. notranjost valjev, bati, batnice, orodja (za plastiko, livarst­vo, rocna orodja: naticni kljuci ipd.), vodila,ležajna mestaitd. c) Difuzijsko kromiranje. Uporablja se naslednja zmes: zmleti FeCr (40-45 %), zmleti šamot (45­50 %) + 3-5 % AICl3 . V tej zmesi žarimo jeklo 1 Odo 15 ur pri temperaturi 1.100-1.150°C. Drugi nacin difuzijskega kromanja je 5-6 ur iz­postavljanja obdelovanca kromovemu kloriduCrCl3 pri temperaturi okrog 1000°C. Tekoca in plinasta sredstva uporabljamo bolj redko.Takšni deli so odporni proti oksidaciji do 900 °C, razen tega so odporni proti koroziji kislih raz­topin in morske vode. Uporaba: vakuumsko difuzijsko kromiranje mehkega železa za releje. d)Crno kromanje je tudi galvanski postopek.Poteka pri visokih gostotah elektricnega toka,kar povzroci, da se krom izloca v crni barvi. V kopeli uporabljamo posebne dodatke (Cr6+),obdelovanci pa se nazadnje sušijo v peci. De­beline nanosa pod 1 O µm so duktilne (razteglji­ve), barva je svetleca ali matirana. Je zelo dob­ra korozijska zašcita medenine in bakra. Izrazane smemo zamenjati s crnim kromatiranjem! Vcasih krom nadomešcamo s kadmijem ali cin­kom. Sin. kromiranje. Razi. kromatiranje. Kromaticen 1. Barven, v barvah. Kromatika: veda o barvah. 2. Poltonski glas, ~a lestvica -lestvica, sestavlje­ na iz poltonov. Kromatiranje Za razliko od kromanja to ni niti galvanski in niti difuzijski,temvec je KEMICNI postopek površinske zašcite. Pomemben je šestvalentni krom. Na kovinsko po­vršino deluje kromova kislina H2CrO4 ali raztopina CrO3 v koncentrirani H2SO4, ki kemicno reagira s površino! Zaradi tega se na površini ustvarjajo soli (kromati, od tod tudi ime -kromatiranje). Ta sloj štejemo med vrste anorganskega nekovin­skega pasiviranja. Pri kromatiranju se torej odvija kemijska reakcija namesto galvanizacije ali difuzije. Najpogosteje se kromatiranje uporablja za cink, pocinkano jekloin aluminij. Po barvi locimo crno, rumeno, modro, zelenoitd. kromatiranje. Na AI dobimo sloj, ki mocno izboljša korozijsko odpornost in oprijem barve na površino (brez mehurckov in odstopanj). Razi. kromanje. Kromiranje Glej Kromanje. Kronicen Dolgotrajen -ki se pocasi razvija in dolgo traja. Prim. Akuten. Krožna frekvenca Parameter pri harmonicnem nihanju, ki pove, kolikšen del nihaja se opravi v 1 sekundi. Definirana je kot 2n-kratnik frekvence: 2·1t co = 2·n·v = ­ to co ... krožna frekvenca [rad/s] v ... frekvenca (1/t) [1 /s, s-1, Hz] 0 t... nihajni cas, tudi T [s] 0 Ce je krožna frekvenca enaka 2 · n rad/s, tedaj neko harmonicno nihanje v eni sekundi opravi natanko eden nihaj. Krožna frekvenca se pogosto uporablja tudi pri izracunih z izmenicno napetostjo in je analogna kotni hitrostipri strojništvu. Krožna žaga Glej Žaganje. Sin. cirkularka. Krožni proces Vsak ponovljiv proces, ki ob pret­varjanju energije vraca sistem v zacetno stanje. Krožni proces je skupek najmanj treh znacilnih termodinamicnih preobrazb. Poznamo delovne ali desne krožne procese ter toplotne ali leve krožne procese. Krožni tek Glej pojasnilo in primere pod geslo­ma Popolni tek in Preprosti tek. Krožnost Lastnost obodne linijev vsakem prec­nem prerezu tolerirane ukrivljene površine: naj­vecji odmik od idealne krožne oblike. POZOR:razlikuj krožnost od krožnega teka, ki vsebuje tudi referencni element (os vrtenja)! Pri krožnosti lahko os poljubno premikamo! Primer zapisa krožnosti na tehniški risbi: ra10,1 1 .. . a@w- Pojasnilo:v vsakem precnem prerezu elementa mora obodna linija tolerirane površine ležati zno­traj dveh koncentricnih krogov, ki sta razmaknjena za t = 0,1 mm. Tolerancno podrocjev opazovanem prerezu je površina med dvema koncentricnima krogoma, ki sta razmaknjena za razdaljo t = 1 mm. Nacin kontrole krožnosti: z vijacnim merilom, z merilno uro. Krtacenje Glej Šcetkanje. KS Kratica: konjska sila (konjska snaga), glej KM. Ksenonova žarnica Glej Razelektritvene žarnice. Kuglager Nepravilen izraz, nemška popacenka (der Kugellager) in pomeni kroglicni ležaj. Kulisa Str.: del mehanizma, ki z žlebom ali z iz­rezom doloca gibanje vzvoda, droga. Glej geslo Mehanizmi in sliko pri opisu kulisnih mehanizmov. Kupe Avtomobilska karoserija zaprtega tipa z dvema vratoma. Kupirati Odrezati, skrajšati, npr. ~ psu ušesa. Prim. Dekupirati, npr. dekupirna žaga. Kuplunga Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (die Kopplung: vezava, sklop) in pomeni sklopka. Kupolka Talilna pec za proizvodnjo litega železa (npr. za sivo litino) iz sivega grodlja. V njej kurimo s koksom (kemicna energija). Prim. Lito železo. Stran 39 SIVI GRODELJ STARO ŽELEZO APNENEC KOKS KUPOLKA Kurativa Ukrepanje šele takrat, ko je nekaj naro­be, ko se nekaj pokvari. Npr. ~o vzdrževanje, ~ zdravljenje (kurativna medicina). Ant. preventiva. Kurbelvela Nepravilen izraz, popacenka iz nem­šcine (die Kurbelwelle) kar pomeni rocicna gred. Kurilnost Razlika entalpij udeleženih snovi pred zgorevanjem in po njem, pri konstantnem tlaku. Poenostavljeno, ce ne upoštevamo opravljenega dela: toplota ki se sprošca pri zgorevanju.Izraža se na enoto mase goriva, oznaka H. Tocne vred­nosti dobimo z merjenjem v kalorimetru. Locimo: a) Spodnjo kurilnost H; -kolicina toplote, ki jo dobimo pri popolnem zgoretju 1 kg goriva. b)Zgornjo kurilnost ali zgorevalno toploto H­ 5 kolicina toplote, ki jo dobimo, ce razen H; izko­ ristimo tudi kondenzacijsko toploto vodne pare v nastalih dimnih plinih: H5 = H; + 2499 · mH,o [kJ/kg] 2499 kJ/kg je kondenzac. toplota vode pri 0° C, mH,o pa je masni delež vode v dimnih plinih [/]. Vrednosti H; v [MJ/kg]: acetilen C2 H2 48,3; bencin 42,7; biodiesel 37; butan 45,5; CO 1 1; crni pre­!!lQQ. 27,2 -34, 1; diesel 42,6; etan 47,5; etanol 26,8; etilen 47, 1; koks 27,8 -30,3; kurilno olje 41,2; les 14,7 -16,7; metan 50,0; metanol 19,9; plinsko olje 41,9: propan 46,4; rjavi premog 8,4 ­20, 1; vodik H2 120,0; zemeljski plin 32-45; Prim. Potencialna energija. Kurzor Znak na zaslonu, ki oznacuje mesto na­slednje operacije. KV Kratki val SW, HF, prim. AM. KV diagram Glej Veitchev diagram. Kvarc Glej Kremen. Kvint Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (das Gewinde), kar pomeni navoj. KVM Switch Stikalo, ki racunalniški interaktivni komplet povezuje z vec racunalniki: Kratica KVM pomeni keyboard(tipkovnica), video monitorin mouse(miška). Kvocient Število, ki se dobi pri deljenju, kolicnik. Inteligencni ~: s številom izraženo razmerje med starostjo in stopnjo umske razvitosti. KVS diagram Glej Veitchev diagram. L 1 Dovod elektricnega toka, faza, linija. Kratica izvira iz ang. Line. Ostale oznake poglej pod ges­lom Oznacevanje vodov. Ferdinand Humski Ladder diagram Posebna oblika shem, ki se uporablja za ponazarjanje delovanja industrijskih kontrolnih logicnih sistemov. Tako se imenujejo, ker so znaki podobni lestvi (ang. ladder): diagram vsebuje dve vertikalni stranici (pola) in toliko hori­zontalnih preck, kot jih potrebujemo. Sin. lestvicna shema, relejska shema. Zelo preprost ladder diagram izgleda tako: L1 L2 1 ST.LO 1 Pola sta L1 (fazni vodnik) in L2 (nevtralni vod). Izvor toka ni oznacen, zaradi enostavnosti. Osnovni vhodni in izhodni simboli: VHOD -KONTAKTI _J L-DELOVNI KONTAKT 1 1 NORMALL Y OPEN NO MIROVNI KONTAKT 2 1 7/ f-NORMALL Y CLOSED NC ­ IZHOD -RELEJI }--RELE AKTIVIRAN, CE JE --{ TOKOKROG SKLENJEN --{/}--RELE AKTIVIRAN, CE JE TOKOKROG ODPRT KONTAKTI RELEJEV SO NA VHODU Tako izgleda logicna funkcija ALI: L1 A , ' B Funkcija IN: 1 t.A-1 --i1 .2 Funkcija NE (normally closed): L1 L2 1. fr_______,n,,_________.1 Funkcija NAND: L1 A ' , B Funkcija NOR: L1 L2 A B 1 '----J1-1-J1 2 rJ ' , Vežemo lahko poljubne kombinacije, npr. EX-OR: L1 L2 A B Vezalne sheme lahko spreminjamo v Ladder dia­grame: Ferdinand Humski .l E2 .E1 Ali Al E2. A1 Al /H. VEZALNA LADDER SHEMA DIAGRAM Sin. kontaktni nacrt. Ladijski vijak Glej Propeler. Lak Tekoc ali praškast material, ki se na tanko nanese na površino predmetov, nato pa se zaradi kemicnih reakcij ali fizikalnih procesov spremeni v neprekinjeno, trdo in elasticno prevleko. Kemicne reakcije so lahko oksidacija na zraku, polimerizacija zaradi povišane temperature ipd. Fizikalni proces je npr. izhlapevanje topil in raz­redcil (sušenje). Uporabne funkcije prevleke so: • zašcita pred vplivi okolice • opticni ucinek:barvni efekt, polepšanje ipd. • posebne površinske funkcije,npr. sprememba elektricne prevodnosti materiala ipd. Glej Dolocanje potrebne kolicine laka. Prim. Emajl. Kemicno je lak disperzija (raztopina, koloid, emul­ill ali suspenzija). Vsebuje: 1. Nehlapne sestavine ustvarjajo trdno prevleko: • veziva (topljenci): naravne ali umetne smole, olja, voski, tvorci filma • mehcala,ki povecujejo elasticnost filma • polnila,ki zapolnijo vbokline, izboljšajo bruše­nje ali preprecujejo usedanje pigmentov • barvila ali pigmenti • dodatki,ki povecujejo sijaj, izboljšujejo brus­nost in razlivanje, absorbirajo UV žarke, pos­pešijo sušenje ali strjevanje (sikativi, trdilci itd.), podaljšajo rok skladišcenja (protimikrob­ni dodatki) itd. 2. Hlapne sestavine po lakiranju hitro izhlapijo: • topila • razredcila:alkohol, bencin, voda, nitro topila • reakcijski produkti VRSTE LAKOV: a) Glede na vrsto veziva (topljencev): • oljni laki (oljnate barve, oksidativno utrjevanje -spajanje s kisikom) • nitrocelulozni ali nitro laki (utrjevanje s fizikal­nim sušenjem -z izhlapevanjemtopila) • laki iz umetnih smol: duroplasti:duroplasticne akrilne smole, alkid­ne smole, melaminske smole (oksidativno utr­jevanje -spajanje s kisikom, lahko z dodat­kom utrjevalcev -sikativov; dodatna možnost pa je utrjevanje pri povišani temperaturi) termoplasti: termoplasticne akrilne smole (enokomponentne -strjevanje zaradi kisika, pospeševanje s sušenjem v peceh; dvokom­ponentne -kemijska reakcija in pospeševanje s sušenjem v peci). poliestrska smola (utrje­vanje s fizikalnim sušenjem -z izhlapevanjem topila) b) Glede na vrsto topil proizvajalci praviloma raz­delijo lake najprej na dve skupini: • vodni laki • topilni laki:alkoholni laki, nitro laki, laki na acetonski bazi itd. Razlog za takšno razdelitev: ker je vodne lake izjemno težko odstraniti, ko se enkrat posušijo (zanje ni topil, potrebno je brusiti). c) Glede na delež nehlapnih sestavin: • MS laki • HS laki d) Glede na agregatno stanje laka: • tekoci laki • prašnati laki e) Glede na število komponent: • enokomponentni laki • dvokomponentni laki f) Glede na nacin utrjevanja: • laki z utrjevanjem zaradi izhlapevanja topila • laki z oksidativnim utrjevanjem • laki s kemicnim utrjevanjem Stran 40 g) Glede na ucinek: • enobarvni laki • laki s kovinskim ucinkom Nekaj pomembnih mejnikov (odkritja, napredki) v zgodovini razvoja lakov: 1913 -uvedba proizvodnje popolnoma umetnih smol za lakiranje -fenolne smole PF (pred tem so se uporabljala rastlinska olja,npr. laneno olje) 1918 -laki iz secninskih smol 1920 -nitrocelulozni laki, 1921 se pojavi serijska proizvodnja z nitroceluloznimi laki 1925 -zracnostrjevalni laki 1927 -laki iz alkidnih smol 1940 -termoplasticni akrilni laki 1948 -laki iz epoksidnih smol 1949 -izdelava prvih lakov na vodni bazi 1970 -dvokomponentni 2K laki (izocianati) 1980 -HS (high solid) laki 1990 -uporaba vodnih lakov Nekateri laki vsebujejo fenolne smole in se sušijo šele pri povišani temperaturi. Žgano lakiranje po­meni, da površino po lakiranju postavimo v vroco komoro s temperaturo ~130 ° C. Tako lakiramo tudi aluminij. Laki na osnovi vinilnih smol so mehki in zelo od­porni proti kemikalijam. Emajlne in barvne lake dobimo tako, da omenjenim lakom dodajamo an­organska barvila (cinkovo ali titanovo belilo, kro­movo rumeno barvo, železovo rdeco barvo itd.). Prim. Oljnate barve, Izracun kolicine laka. Protikorozijska zašcita z laki je opisana pod ges­lom Zašcita z barvnimi in lakastimi premazi. Razi. Emajl. Lak -avtolicarstvo V avtolicarstvu locimo pred­vsem dva tipa lakov: • predlaki • pokrivni laki oziroma površinski laki Lak -dolocanje kolicine Glej Dolocanje potreb­ne kolicine laka. Laki iz umetnih smol To so laki, pri katerih se kot veziva uporabljajo: • duroplasti (alkidna smola, melaminska smola), ki se strjujejo pod vplivom kisika v zraku • termoplasti (akrilni laki in laki iz poliestrske smole), ki se strjujejo z izhlapevanjem topila in se lahko s pomocjo topil ponovno omehcajo Laki s kovinskim ucinkom Laki, ki poleg barv­nih pigmentov vsebujejo tudi sljudo ali listice alu­minija v bazicnem laku. Ker ti dodatki odsevajo na padajoco svetlobo, nastane kovinski ucinek na površinskem laku. Po nanosu bazicnega laka se takoj nanese prozorni lak za zašcito bazicnega laka (postopek »mokro na mokro«). Lakiranje Prekrivanje neke površine z lakom. Lakiranje na prehod Poseben nacin lakiranja, ki od licarja zahteva tudi nekaj spretnosti. Poprav­ljeni del karoserije lakiramo z mehkim barvnim prehodom na staro lakiranje. Na ta nacin naredi­mo razliko v barvnem odtenku novega in starega lakiranja za oci cim bolj nevidno. Poznamo vec metod lakiranja na prehod: • lakiranje na prehod v sosednji del • lakiranje na prehod v samem delu • Spot-Repair Lakiranje v serijski proizvodnji Glej Licenje v serijski proizvodnji. Lakirna kabina Zaprt prostor, namenjen za laki­ranje ali za sušenje. Namen: da preprecimo pri­sotnost prahu,škodljive barvne megle in vonja po laku na okolico. Da je nanos laka kvaliteten in da lahko med postopkom lakiranja natancno opazu­jemo barvni odtenek, je v lakirno-sušilni komori nujno potrebna jakost osvetlitve 750 do 1000 luxov z lucjo, podobno dnevni svetlobi. Luci so obicajno fluorescentne, ki se ne smejo blešcati in morajo biti hermeticno zaprte. Glede na uporabljeno snov, ki cisti zrak, locimo: • suhe kabine,kjer zrak precišcuje lesna ali stek­lena plasticna volna • mokre kabine,kjer zrak precišcuje pralna tekoci­na (kabine z vodno zaveso oz. z vodnim odsesa­vanjem) Prednosti mokrih kabin: • varnost pred požarom, • odlicna odstranitev onesnaženega zraka, plinov in delcev barvil, • možnost regulacije prezracevanja brez prepiha, • popolna konstantnost odsesavanja. Obstajajo tudi lakirno-sušilne komore,v katerih je možno oboje: lakiranje in sušenje. PAINT-STOP FILTER V notranjosti kabine mora vladati rahel nadtlak, ki preprecuje dostop prahu iz zunanjosti v kabino, kadar npr. odpiramo vrata. Da se ne bi v notranjosti prostora nabiral prah, mora biti notranjost kolikor mogoce gladka in brez ostrih kotov. Stene je treba prekriti s posebno mastno snovjo, ki se ne suši -nanjo se prilepi prah. Mastno prebvleko moramo obcasno oprati in obnoviti. Lakirna pištola Glej Brizgalna pištola. Lakmus Naravno barvilo iz lišaja Race/la fuci­formis (severna Afrika, Kanarski otoki). Vodne raz­topine l. so uporabne kot indikatorji za kisle ali ba­zicne raztopine: v kislinah je lakmus rdec, v bazah pa moder. Prehodni interval indikatorja (obmocje preskoka) je pri pH = 5-8. Razlicna sinteticna bar­vila so za dolocanje kislosti ali bazicnosti raztopin primernejša in obcutljivejša kot lakmus. Lamela Tanka, navadno podolgovata plošcica, kovinski (leseni) listic, jezicek, kolobar, trakec ipd. Npr. ~ sklopke (sklopni kolut), ~ komutatorja, ro­torja asinhronskega motroja itd. Lamelirati: iz la­mel sestavljati nov proizvod: ~ les, plocevino. Pa­pirni, tekstilni in lesni laminati so z umetno smolo napiti, med seboj lamelirani in temperaturno utr­jeni trakovi. Lamelna brusilna plošca V primerjavi z obicaj­no brusilno plošco ima dolocene prednosti: ne poškoduje plocevine, ima visok ucinek odstranje­vanja pri majhni obrabi (velika vzdržljivost), ide­alen delovni kot, mirnejši tek, nižja stopnja hrupa. Ena od oblik lamelnih brusilnih plošc je pahljaca­sta brusilna plošca. Sin. lamelni brusni disk. Laminaren V plasteh, plastast. Lat. lamina: plošca, list, deska. Npr. laminarni tok:gibanje, pri katerem se posamezne plasti tekocine ali plina gibljejo druga ob drugi, ne da bi se med seboj mešale. Celo neskoncno tanke plasti drse druga po drugi brez mešanja. Pravimo, da so tokovnice pri laminarnem gibanju fluida vzporedne: Laminarni tok Hitrost tekocine na steni je enaka O, prva plast pa že ima neko hitrost. Hitrost druge plasti je še ne­koliko vecja itd. -zato je hitrost tekocine v sredini cevi najvecja. Eksperimentalno je dokazano, da laminarno giba­nje tekocine prehaja v turbulentno pri dolocenem razmerju vztrajnostnih sil in sil notranjega trenja, tj. pri kriticnem Reynoldsovem številu. Za tok v okroglih ceveh velja Rek, = 2320. Laminat Splošno: vrsta kompozita -ploskovni izdelek g dveh ali vec med seboj zlepljenih pred­vsem umetnih plasti,npr. tekstilni ~, lesni ~, ~ iz umetnih mas itd. Prim. Textolite (tekstolit), Steklo­lit, Pertinaks, Vitroplast. Pogovorno pa je laminat pohodna plošca: Stran 41 A -posebej odporen zašcitni film (UP, SMC, GFK, GRP, kvalitetnejši laminati so prevleceni celo s ke­vlarjem), ki je stisnjen skupaj s smolnatim dekor­jem (folija:poliestrske smole UP, epoksidne smole EP, fenolne smole PF itd.) in s papirjem z narisa­nim vzorcem, B -visokokvalitetna plošca HDF (mediapan), C -material, ki zavira širjenje vlage (paronepropustna plast), D -zvocna izolacija. Laminatna plošca Papir z okrasnim dekorjem, ki je impregniran z melaminsko in fenolno maso, ki se nato v vec plasteh pod visokim tlakom ter pri visoki temperaturi stiska v razlicno debele plošce. Laminatna plošca se najpogosteje nalepi na suro­vo iverno plošco in se nato uporablja za notranje pohištvo -še posebej za tiste površine, ki so po­gosto izpostavljene udarcem, cišcenju z vodo ipd. (kuhinjski pulti, mizne površine, kuhinjske oma­rice). Sin. ultrapas, dekorativni laminat, HPL (high pressure laminate). Prim. MF -umetna smola. Laminiranje Zlepljanje ploskovnih materialov v tekstilne, lesne ipd. izdelke brez pomožnih snovi. Primer: Za laminiranje se lahko uporablja folija, ki je ob nabavi že prevlecena z lepilom. Ce pa nabavimo posebej folijo in posebej lepilo, je to kaširanje. V praksi se izraza kaširanje in laminiranje pogosto zamenjujeta. Vrste laminiranja: 1. Laminiranje v hladnem Uporabimo lahko folijo, ki je že prevlecena z le­pilom, ki deluje brez zagrevanja. Hladno laminiranje je tudi postopek za popravi­lo izdelkov iz umetnih mas, glej Rocno lamini­ranje, Laminiranje s poliestrsko smolo. 2. Vroce laminiranje Pred laminiranjem je potrebno laminat zagreti na 80 -120° c. Ko plasti stisnemo skupaj, nas­tane nerazstavljiva zveza. Takšen primer je vroce laminiranje papirja, ki se na ta nacin zašciti pred necistocami, vodo, pred gubanjem, staranjem ali razbarvanjem: jedilni listi, vizitke in dokumenti, ki se pogosto primejo v roke. FOLIJA PAPIR 3. Laminiranje s stiskanjem Potrebujemo vroco in hladno prešo. V vroci pre­ši se umetne mase pri visoki temperaturi stisne­jo, pri tem se folije povežejo. S stiskanjem v hladni preši dosežemo popolno nerazstavljivost laminata in obenem pravilno obliko (brez nezaželenih zvitih oblik). Postopek s uporablja npr. za izdelavo osebnih dokumentov, RFID cipov itd. Laminiranje s poliestrsko smolo Popravljamo lahko zarjavele avtomobilske ali strešne plocevi­ ne, dotrajano plastiko, colne, surfe, kmetijske stro­ je, zapolnitev lukenj ipd. Potrebujemo poliestrsko smolo, trdilec, stekleno Ferdinand Humski tkanino, loncek, copic, valjcek, locilno sredstvo, po potrebi še zunanjo prevleko, delovno obleko, delovne rokavice, nitro razredcilo ali aceton za cišcenje orodja. Podlago moramo predhodno ocistiti in razmastiti. Ukrojimo stekleno tkanino tako, da je nekaj cen­timetrov vecja od poškodovanega dela. Nato pripravimo mešanico poliesterske smole. 1 Negativna forma 2 Locilno sredstvo 3 Prevleka, ki daje zunanji vidni sloj laminatu 4 Tekstil, npr. steklena vlakna, mreža ali tkanina 5 Valjcek za nanašanje 6 Dvokomponentna smola Pomembno je, da si pripravimo toliko mešanice kot jo bomo porabili v približno 1 O do 15 minutah, saj se smola po tem casu zacne strjevati. Poliestersko smolo pripravimo tako, da jo potreb­no kolicino natocimo v loncek in smoli dodamo pri­bližno 2 % trdilca. Pri pripravi mešanice moramo biti pozorni tudi na temperaturo: pri nižji tempera­turi dodamo vec trdilca, pri višji temperaturi pa manj. Trdilec vmešavamo približno 2 minuti, tako da se popolnoma razpusti in umeša. ce izdelujemo formo, moramo najprej nanesti locilno sredstvo in zunanjo prevleko. Pri popravilih pa poškodbo direktno premažemo s smolo. Na tako pripravljeno podlago postavimo stekleno tkanino, nato pa vse skupaj premažemo z smolo. Ta postopek lahko ponovimo veckrat. Z vec sloji dobimo vecjo trdnost. Po tako opravljenem delu pocakamo, da se izde­lek posuši -to je približno 2 uri. Nato formo izvlecemo, popravilo pa lahko še naprej obdeluje­mo: brusimo, kitamo, pobarvamo. Nizka delovna temperatura pod 15 stopinj upo­casni strjevanje smole. Smolo lahko prej ogreje­mo na delovno temperaturo od 20 do 25 stopinj. Pri delu se je dobro zašcititi s primerno obleko in rokavicami,prav tako pa je treba uporabiti zašcit­no masko. Orodje, ki smo ga uporabili, ocistimo z nitro raz­redcilom ali z acetonom. Pozor: orodje se zelo hitro posuši in se ga naknadno ne da ocistiti. Sin. Armiranje poliestrskih smol. LAN Kratica iz ang. Local Area Network, kar dobesedno pomeni lokalno krajevno omrežje oz. domace racunalniško omrežje. Je oznaka za om­režje, ki pokriva manjše obmocje uporabnikov, npr. domaco hišo, pisarno ali manjšo skupino zgradb (šola, letališce itd.). Glavne znacilnosti LAN (v primerjavi z WAN) so: • omogoca izmenjavo velikih kolicin informacij z visoko hitrostjo • so relativno poceni • uporablja ga omejeno število uporabnikov, ki jim ni treba najemati telekomunikacijskih linij Prim. Intranet, WLAN, WAN. Lansirati Pognati (izstrelek, proizvodnjo itd.). Lapor Glej Glina. Laptop Prenosni osebni racunalnik, ki ima tudi touchpad, dostop do spleta, webkamero in mikro­fon. Nekoc je bil notebook nekaj drugega, dan­danes pa sta to dva enaka izraza. Razi. desktop. Laser Izvor monokromatskega (samo ena valov­na dolžina) paralelnega elektromagnetnega valo­vanja, ang. Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation. Nastanek laserskega žarka temelji na principu vzbujanja elektronov v atomski lupini na višje energijsko stanje. Ko elektroni iz svojih nestabilnih tirnic prehajajo nazaj na stabilne, se sprosti svet­loba z doloceno frekvenco. Ta svetloba se razliku­je od obicajnih izvorov svetlobe po tem, da je kljub veliki jakosti vzporedna. Z dodatno optiko se lahko svetlobni žarek usmerja in zbira. Ferdinand Humski Stran 42 Tipicna podrocja uporabe so: lasersko varjenje, graviranje, rezanje, vrtanje, stereolitografija itd. Prim. Varjenje in rezanje z laserjem. Laserska tehnologija cišcenja Laserska tehnologija za odstranjevanje barv, lakov, oksidov (npr. rje), umetnih mas, kovin ipd. s površin. Nacin delovanja: fokusirani laserski žarki povzro­cajo izparevanje necistoc, ostane samo cista površina. Lasersko rezanje Glej Varjenje in rezanje z laserjem. Lasersko sintranje Z industrijskega vidika naju­porabnejša tehnologija 3D tiska -najhitrejša pot od ideje do uporabnega izdelka. Izdelek se izdeluje sloj za slojem. Osnovni materi­al je poliamidni (PA) prah, ki ga stroj nanese v zahtevani debelini (npr. 100 µm), nato pa z laser­jem obsveti mesto izdelka. Osvetljen prah iz PA se raztali in sprime z razdaljenim PA prahom iz pred­hodnega sloja. Laser upravlja racunalnik: 1 .......... .k. .......... . .......... . .......... . .......... . .......... . .......... .......... .................... ........... ........ . .......... . ........ . ............ .............. ................ .............. Postopek nanašanja sloja in laserskega obseva­nja se ponavlja, dokler ni izdelan celoten izdelek. Sledi ohlajanje ter cišcenje izdelka -odpihnemo in s copicem odstranimo prah, ki se ni raztalil. Lastna cena Cena, ki jo za izdelek placa proiz­vajalec (material, energija, stroški dela, prevozni stroški itd.). Sin. stroškovna cena. Lastniško ime Glej Umetne mase -imena. Lastovicji rep Ena od oblik drsnih vodil. Risbo poglej pod geslom Vodilo. Lateks Mlecni sok kavcukovca, 28 -30% emulzi­ja v vodi, ki se na zraku strdi. Npr. penasti izdelki iz ~a. Prim. NR, kavcuk, Guma. Latenten Skrit, prikrit. Latentna toplota Energija, ki se porabi za fazni prehod iz trdnega v tekoce stanje, pri ledu znaša 334 kJ/kg. Sinonim: utajena toplota. Latinski števniki 1 (I); 2 (II); 3 (III); 4 (IV); 5 (V); 6 (VI); 7 (VII); 8 (VIII); 9 (IX); 10 (X); 11 (XI); 12 (XII); 13 (XIII); 14 (XIV); 15 (XV); 16 (XVI); 17 (XVII); 18 (XVIII); 19 (XIX); 20 (XX); 21 (XXI); 22 (XXII); 28 (XXVIII); 29 (XXIX); 30 (XXX); 40 (XL); 50 (L); 60 (LX); 70 (LXX); 80 (LXXX); 90 (XC); 100 (C); 101 (CI); 200 (CC); 300 (CCC); 400 (CD); 500 (D); 600 (DC); 700 (DCC); 800 (DCCC); 900 (DCCCC); 1000 (M); 2000 (MM). LC Glej Lastna cena. LCD Zaslon s tekocimi kristali, angl. Liquid Cristal Display. Starejša izvedba je CRT: cathode ray tube oz. zaslon z vakuumsko katodno cevjo. r;;i LD Glej Konvertor, žilavljenje (tudi LDAC). 9 -.j LDPE Low Density PE, glej PE -umetne mase. LDR . Fotoupor, ang. Light-Dependent Resistor. LDT Ang. Light Detection Transistor oz. svetlobno obcutljiv tranzistor. Glej Fototranzistor. LED Svetleca dioda oz. dioda, ki pretvarja elek­tricno energijo v svetlobo, ang. Light Emitting Diode. Pogosto uporabljamo izraz LED dioda. LED žarnice porabijo tudi 70% manj energije kakor žarnice z žarilno nitko. Podrobneje glej geslo Dioda -LED. Ledeburit Struktura železnih gradiv. Pri 721 °C in nižje sestavljajo ledeburit zrnca cementitain perli­1§.. Od 721 °C do 1.147°C pa je ledeburit zmes kristalov austenitain cementita. Strokovna razlaga: ledeburit je evtektikv sistemu železo-cementi!, drobnozrnata in heterogena zmes kristalov, ki vsebuje 4.3% C. Ledeburit je zelo trd (HB~ 7.000 N/mm2, HV-850) in krhek. Prim. Grodelj, Hitrorezna jekla. Ledeburitna jekla Jekla, ki imajo zaradi viso­kega odstotka ogljika in posebnih legur ledebu­ritne karbide. Sem spadajo hitrorezna jekla in Cr­specialna jekla (~13% Cr in ~2% C). So kaljiva, zelo težko pa jih kujemo. Ledišce Tališce vode. Ledkuln Nepravilen izraz, popacenka iz nemšci­ne, iz besede L0tkolben: spajkalnik. Predpona led izvira iz besede loten (spajkati, lotati), kuln pa iz besede die Kohle (premog). To je torej navadni kladivasti ali konicasti lotalnik z bakrenim vlož­kom, prim. Lotanje. Vložek se je nekoc segreval v peci na premog, sedaj pa ga vecinoma segreva­mo s plamenom. Lega Namestitev, postavitev. Prim. Stanje, Polo­žaj. V zvezi z geometricnimi tolerancami pa je lega lastnost crteali osi:najvecji odmik od idealno ležece linije. Prim. Geometricne tolerance. Primeri zapisov lege na tehniških risbah: Primer 1: 3x $ 0,1 A A 1 : .... ;,. 11.:1tantn21 lega i Pojasnilo:vsaka tolerirana crta mora ležati med dvema ravnima vzporednima crtama, razmaknje­nima za t = O, 1 mm, katerih simetrale ležijo na teo­reticno natancnih legah glede na refer. površino A. Tolerancno podrocje:je površina med dvema rav­nima vzporednima crtama, ki sta simetricni glede na teoreticno natancno lego in razmaknjeni za razdaljo t. Primer 2: 4,c 1, t ·orntEcn.a .rj_. i=_. . ;­ Mlani!nJ l.i!il firir Pojasnilo:tolerirana os vsake od štirih izvrtin mora ležati znotraj kvadra s prerezom t1 = O, 1 mm in t2 = 0,2 mm, katerega simetrala leži na teoreticno natancni legi. Tolerancno podrocjeje volumen znotraj kvadra precnega prereza t1 · t2 , katerega simetrala leži na teoreticno natancni legi. Primer 3: t. .1-!coreti_<'.no . ;1wn.n. Pojasnilo: tolerirana os vsake od štirih izvrtin mora ležati znotraj valja premera .t = O, 1 mm, katerega os leži na teoreticno natancni legi. Tolerancno podrocjeje volumen znotraj valja s preerom .t, katerega os leži na teoreticno natancni legi. Nacin kontrole lege: z nastavljivimi ali nenastav­ljivimi merilnimi orodji (glej geslo Merjenje). Prakticni primer predpisovanja lege: oba teca­ja na vratnem krilu morata biti montirana v pravil­ni legi. Njuna lega mora zagotavljati pravo višino vratnega krila(da vrata ne bodo podrsavala in da ne bodo stala previsoko), obenem pa morata oba tecaja pravilno nalegati naoba tecaja podbojev. Razi. centricen, centriranje, balansirati. Lega toleracnega polja Glej Toleranca. Lege varjenja Po standardu SIST ISO 6947 oznacujemo lege varjenja z dvema velikima tis­kanima crkama, pri cemer je prva crka vedno P (position), druga pa od A do J: • PA -vodoravna pozicija temena zvara, pozicija varjenja navzdol; vsi soležni spoji; tudi prekrivni in T zvarni spoji s kotnimi zvari, ce je varjenec pozicioniran v žlebu tako, da se vari navzdol OBRAC ANJE CEVI NAGIBKOTNEGA _ -_ ZVARNEGA . SPOJA _ . ·o. -+ SOLEŽNI . ZVARNI SPOJ . • PB -horizontalno vertikalna pozicija temena zvara, smer varjenja vodoravna <2>. • PC -vertikalna pozicija temena zvara, horizon­talna pozicija varilne žice .m .w • PD -horizontalno vertikalna pozicija temena zvara, horizontalno varjenje nad glavo • PE -vodoravna pozicija temena zvara, varjenje nad glavo • PF -vertikalno varjenje navzgor • PG -vertikalno varjenje navzdol • PH -varjenje cevi navzgor r---•{: 1/. X./ • PJ -varjenje cevi navzdol Ferdinand Humski Stran 43 na temeljito ocisti (opere) in šele zatem lahko po­ novno nanesemo bolj fino pasto. Pri tem obicajno zamenjamo tudi orodje. Vrste lepanja: ­< Ne .eu o .oNe "'O·;:: o. vi . ·;:: ro > • vi -o Vl CQ_ N C > Cll O) o ...., N Na.> ro ._ .... "Oo C o• Orii -o D..> O·e­f-cii > _g en . g.C .... o g_ ro C O "O w.o E V) :='eO Neo..e "O o o . o o Q) ­Q) ­"O V) "O V) ro o ro o N E N E 1n g_ -V) o D.. o "Oeo "Oew E o E o 7 o ro "O o D... ro V) :) .g-. •O o-. o-. W • N • N > vi e -V) o .... o o oeo oCI. C. C. "O -"O -.;:; E .;:; E ro a.> ro a.> C >O C>O N O N O O) 2 > .... -> .> . > o..., -V) "O O) > o Nro = ro ...., •N V) -o-E :g o "Og_.;:; -. ro ....,­C V) -o ro C Ne.e. ro E C O) N ,o O) o ro >Z> o Q) ­"O V) ro o N E -V) o o E "O D..eo o ro D... "O V) o-. -.N -o V) .... o o C. "O .;:; E ro Ca.> >(.)N O O) .... -> .> --9V) -o V) o C O -. ._ Ceoe·.evi -o E "O D..-. C O) o ro "O>(.) • Ce.... o "O O 1!l ro N O) .... .... :. . C >eoe> --E ai ....e. E ro u V) a.> -. ro "O N "O oC ,o0 .... .... > .en -.O -;;; > Cll Cet= o O) NC a.> ­O D.. ...,"Oe"OZro N ro o C GJ . ..., ::g o =2: Qi __ .2 o :!!: z z Legenda Napotek, pojasnilo, navodilo. Primer: pojasnilo posameznih pozicij na sestavni risbi. Legirati Stapljati, zlivati kovine v zlitine. Legi­ran: stopljen v zlitino. Legirano jeklo: jeklo, ki razen železa in ogljika vsebuje tudi druge legirne elemente, npr. Si, Mn, Cr, Ni, W, Mo, v itd. Ti ele­menti so enakomerno zliti v strukturo jekla. S primernim legiranjem lahko kovinam spremeni­mo (izboljšamo) lastnosti, npr.: povecamo jim trd­ Okroglo lepanje je lahko zunanje ali notranje. Rocno lepanje pride v poštev samo pri popravilih, vse drugo pa lepamo strojno. nost, trdoto, naredimo jih odpornejše proti korozi­ ji, tudi proti kislinam. Postanejo lahko celo neob­cutljive za korozijo (npr.: nerjavna jekla). o::: ­ L... w o u ::i: ..... l!"lU) U) o::: -s::teo l!"l a. u CD ..... ...,1/l w ""') :::J z N o C NCl) ­1/l -o N Cll C > '-o ..., .::s:. . C >"­ ro­ -1/l ;N . >U ai""C Cll >1/l > Cll ­ vi > o­1/l ·-o '-C Cll­ > Cll -> -o 1/l N > o C "O Cl) '­o o ::::i::: Rocno lepanje na mirujoci A in vrteci B plošci - 1/l ..., o 1/l C . o ·;:: C.. Cll "O > o ..., 1/l .::s:. Cll o 1/l Cll Ne ·­ ;N N o 0 .::s:. Rocno lepanje ventilov ·;:: motorjev z notranjim zgorevanjem "O Tudi hidravlicna olja legiramo proti penjenju. o ::J Strojno lepanje ravnih ploskev je enostransko na Legirni elementi Elementi (kovine in nekovine), eni plošci ali dvostransko med dvema plošcama: E ril ki v relativno majhnih kolicinah pomembno spre­ .... vi o -ID 1/l E,N E minjajo lastnosti jekla in železovih litin. o C N ::J o ::J Glej Zlitina. Prim. Legirati. ,8 vi ,. E o Cl) Legura :;:; o ­ > .::s:. o -· > cCll o Cl) Prepustnost, netesnost. Tudi kolicina tekocine, ki jo sistem izgubi zaradi netesnosti ·o Lekaža w ..__ >= vi .O ID•N - ""') Cll ID lekažni tok. Pomeni lahko tudi odtok prepušcene :::J g_ >·;:: r;:l .::s:. ..., 1/l "O o C.. '-·­ o "O '­O Cll o • E Cl) .8:!= •U tekocine v rezervoar (glej Hidravlika -krmilniki ID _, "O . w o C.. poti). Beseda izvira iz ang. leakage: prepušcanje. > o­ a> E "i= Cl)eCll N >(.) CePoucni slovar. Prirocnik s kratkimi, o "O ·;:: a. z o.. "E 1/l Leksikon predmetnimi razlagami. -o . ­ - 1/l 1/l -.'. O N 1/l .::s:. o Cl) c­2 C N .::s:. e O Cll Pravilo, ki doloca smer induci­rane napetosti. Že leta 1833 ga je odkril estonski Lenzovo pravilo "OO C'-·> o Ce E"E o > Med dvema plošcama lahko lepamo tudi manjše (baltsko -nemški) fizik Emil Lenz (1804 -1865), ki valjaste obdelovance. Kletka mora imeti obdelo­ vancem ustrezna okna, pri cemer je dobro, ce so 0 E - _J ­ je tudi "kriv" za negativni predznak v Faradaye­ z .g-_Q vem zakonu indukcije. ta okna usmerjena tangencialno. Tako dosežemo vecje spodrsavanje in s tem hitrejšo obdelavo: o "Ob spremembi magnetnega pretoka nastala ­ .ll:: ::-1,,. o inducirana napetost ima takšen predznak in (.) ·­.E C. požene inducirani tok v takšno smer, da ta s svo­Q,I (/) w :=, jim magnetnim poljem nasprotuje prvotni spre­ f/) a.. ::i: c,U := (/) o > membi zaradi katere je nastal." Poenostavljeno . o (/) LL >N w pojasnilo . geslo Pravilo desne roke. Lepanje Postopek fine obdelave s pasto za le­panje, pri katerem drsita drug po drugem obdelo­vanec in posebej oblikovano orodje, ob stalnem menjavanju smeri gibanja. Za razliko od poliranja lepanje zagotavlja tudi obliko obdelovanca. Razasto rezilo pri brušenem jeklu (levo) in gladko rezilo po lepanju (desno) Orodje za lepanje je lepalna površina. Njena ob­lika je trn, objemka ali plošca. Med obe površini vstavljamo pasto za lepanje, skupaj s tekocino (voda ali olje). Grobe paste so iz korunda, fino le­parno s kromovim oksidom, zelo zahtevne površi­ne pa lepamo z diamantno pasto ali s prahom. Najprej lepamo z grobimi pastami, nato se površi-Notranje valjaste ploskve lepamo s trni, ki jih je mogoce razpirati, da se prilagodijo povecanju izvrtine zaradi obdelave. Z razpiranjem trna dobi­mo tudi za obdelavo potrebni plošcinski pritisk: r·-·-·-·-·-·------------, 1 i f---EF---.-$1 i 1 j i 1,,. ·-·-·-·-· -·-·-·-·---·-·.J Lepamo lahko tudi konkavne ali krogelne plosk­ve. Obdelovanec (npr. konkavna leca) je pritrjen ali prilepljen na vrteco se mizo, nosilec zrn kon­veksne oblike (kalup) pa niha okrog tocke, ki leži natancno na osi vrtenja mize. Pri lepanju konvek­ Ferdinand Humski snih ploskev pa mora biti obdelovanec pritrjen na nihajoci del, kalup pa na vrteco se mizo: + Z lepanjem dosegamo velike natancnosti mere in oblike. Natancno lahko izdelamo obdelovance s paralelnostjo površin ± 0,001 mm, mejne mere pa v tolerancah ± 0,005 mm. S posebej pazljivo obdelavo lahko dosežemo toleranco do 0,2 µm in zrcalno gladke površine. Z lepanjem tudi odpravljamo napake v površini obdelovanca, ki so nastale pri poprejšnjih me­hanskih ali toplotnih obdelavah. Izdelke po toplot­ni obdelavi obicajno brusimo. Zaradi visokih hitro­sti pri brušenju se obdelovanec segreva in nasta­ne zelo tanek zunanji sloj (manj kot 0,001 mm), ki je pokvarjen. To napako v zunanjem sloju lahko odpravimo le z lepanjem, ker se pri tem postopku obdelave površina ne bo ponovno segrela. Lepanje se uporablja povsod, kjer so zahtevane visoke tolerance (tudi geometricne) in obenem majhna hrapavost površine, npr. lepanje merilnih kladic in natancnega merilnega orodja, zarisoval­nih prizem, ventilov pri motorjih z notr. zgor., zobniških crpalk, brizgalnih šob, zahtevnih stek­lenih izdelkov (npr. kontaktne lece) itd. Lepenje Glej Trenje. Lepilna pištola Glej podrobnosti pod geslom Ekstrudersko varjenje. Lepilo Snov, izdelana na osnovi naravnih ali umetnih materialov (predvsem smol), ki ima zelo velike adhezivne in primerno velike kohezivne sile.Lepila delimo glede na: 1. Nacin doseganja vezalnih sposobnosti: a) Fizikalno vezalna lepila se utrjujejo tako, da: • izhlapi topilo oz. disperzijsko sredstvo (EVA, PA, PVA, PVC-C, izotiazolinon -trgovsko ime DuroBond, trgovsko ime Neostik SK -C6 -ali­fati in kolofonija) • jih nanesemo nato dvignemo temperaturo !jih raztalimo) sledi ohlajevanje in strjevanje (PVC, PMMA, PS, PVC-C) • jih raztopimo npr. v vodi masa se zgosti na­nesemo jo na površino in pocakamo da topi­lo izhlapi (EVA, PMMA) • uporabimo mase ki se mocno sprijemajo z osnovnim materialom (kavcuki in poliakrilati) • uporabimo mase ki se najprej odzracijo in na­to iztisnejo z visokim tlakom (klorkaucuk, izo­tiazolinon, PUR) Fizikalno vezana lepila so primerna za poroz­na gradiva, so termoplasticna in pogosto tem­peraturno neobstojna. b) Kemijsko vezalna lepila dosežejo svoje ve­zalne sposobnosti zaradi kemijske reakcije, ki se lahko sproži na razlicne nacine: • polimerizacija zaradi prisotnosti vlage ali kisi­ka,to so enokomponentna lepila (cianoakrilat -sekundno lepilo, trgovsko ime je Cianokol ali UHU super glue; metakrilne kisline) • polimerizacija zaradi ultravijolicnih (UV) žar­kov,zaradi odvzema kisika (anaerobna lepila, npr. za varovanje vijacnih vez pred odvitjem), tudi to so enokomponentna lepila • polimerizacija zaradi dodanega trdilnega ka­talizatorja,to so dvokomponentna lepila (nitril­kaucuk, UP) • polikondenzacija,to so dvokomponentna lepi­la (epoksidne smole EP) • poliadicija,to so eno-ali dvokomponentna le­pila (PMMA, EVA) Posebni obliki lepljenja sta: • Difuzijsko lepljenje: lepilo prodira v osnovni material. Ta nacin lepljenja je možen le pri lep- Stran 44 ljenju nekaterih vrst termoplastov. • Adhezivno lepljenje: pri nekaterih reakcijskih in netopnih lepilih (predvsem duroplastih) se pojavijo dodatne adhezivne sile, ki mocno sprijemajo lepilo in osnovni material 2. Nosilnost, pri cemer sta pomembni predvsem: • strižna trdnost, pri cemer gre za sposobnost sprijemanja lepila s površino osnovnega materiala (adhezivne sile) • vezivna trdnost lepila, ki je odvisna od kemij­ ske sestave lepila (kohezijske sile). Glavni problem vecine lepil je strižna trdnost. Pri tem locimo: a) Lepila z nizko nosilnostjo (strižna trdnost .,m < 5 N/mm2). Spojene dele lahko razstavimo brez težav in poškodb. Uporaba: finomeha­ nika, elektrotehnika, modelna gradnja, koz­meticna in pohištvena industrija itd. b) Lepila s srednjo nosilnostjo (strižna trdnost 1 O N/mm2 . .,m . 5 N/mm2). Spojenih delov praviloma ne moremo razstaviti brez poško­dovanja zlepnih površin. Uporaba: stroje­gradnja in gradnja vozil. c) Lepila z visoko nosilnostjo (strižna trdnost .,m > 1 O N/mm2). Lepilo se po fazi !rdenja spremeni v trdno snov, ki tvori nerazstavljivi spoj. Uporaba: gradnja vozil, plovil in rezer­voarjev, letalska tehnika. 3. Temperaturo, pri kateri delujejo: a) Lepila, ki delujejo v hladnem,so pogosto iz­delana na osnovi epoksidnih smol, poliizo­cianatov in nenasicenih ogljikovodikov. b) Lepila, ki delujejo pri povišani temperaturi 100 -200 ° C imenujemo talilna lepila, npr. EVA, PO in PUR. Ta lepila so lahko tudi v trd­nem agregatnem stanju (npr. folije, granulat), obicajno je potreben tudi visok tlak. Trdnost spojev, nastalih pri povišani temperaturi in tlaku, je višja kot pri lepljenju v hladnem in znaša do 60 N/mm2 . 4. Vrsto materiala, iz katerega so lepila izdelana. Najkvalitetnejša lepila so seveda izdelana iz umetnih mas: • epoksidne (epoksi) smole EP sodijo med naj­dražja lepila na trgu, vendar so zelo zaneslji­va; strjujejo se s kemijsko reakcijo, dosežejo visoko trdnost -do 14 MPa vezivne trdnosti, odporna so na obrabo, temperaturo in delo­vanje vode, imajo nizko viskoznost, nizko stopnjo krcenja, dobro omakajo površino lep­ljenca, nanašajo se v hladnem in v toplem; smole se dobavljajo v pastah, v tekocem sta­nju, v prašku, na filmih; z njimi lahko povezu­jemo prakticno vse materiale Ueklo, beton, steklo, keramika, les ... ) • akrilna lepila se nanašajo v hladnem, debeli­na nanosa je zelo majhna, lepijo se s pri­tiskom; podskupine: anaerobna so enokomponentna in se zelo dolgo trdijo cianoakrilati so enokomponentni, strjujejo se samo v tankem filmu, katalizator je površinska vlaga žilava akrilna lepila so dvokomponentna; smolo nanesemo na eno, katalizator pa na drugo površino • PF lepila -fenolne smole se kombinirajo s formaldehidom; stik površin se ustvari pod pri­tiskom in pri povišani temperaturi, nakar se konca polimerizacija v duroplast, stranski pro­dukt je voda Hp; smole se dobavljajo v obli­ ki prahu, tekocine ali tankega filma, vcasih je potreben še katalizator; lepijo se abrazivni materiali (korund), v letalski industriji in v industriji laminatov • PUR (dvokomponentna lepila, izocianati)ima­jo prednost, da se zelo hitro strjujejo; dobavlja se kot tekocina ali kot pasta; snov reagira z okoliškim zrakom, ki deluje kot trdilec; spaja tudi razlicne materiale med seboj, npr. plasti­ko in les; slabosti -šibkejši od epoksi smole in zelo obcutljiv na vlago • aminoplasti (MF in UF -hladna lepila) • PVA lepila -termoplast • poliestrska lepila UP do 3,5 MPa. • klasicna prozorna lepila, ki se iztisnejo iz tube (UHU, OHO ipd.) so tudi iz nitroceluloze 5. Namenu uporabe: povezovanje konstrukcij­skih delov, varovanje vijakov proti odvijanju, tesne nje. Prim. Klej, Lim, Dekstrini, Umetne mase. Lepljenje Spajanje elementov s pomocjo umet­no narejenih (sinteticnih) materialov, ki jih imenu­jemo lepila. Pri tem nastajajo: • adhezijske sile, ki nastajajo na mejnih površi­nah trdnih snovi in imajo doseg okrog 1 µm • kohezijske sile (notranja trdnost), ki delujejo znotraj lepila Lepljenje poteka pri normalni ali samo minimalno povišani temperaturi. Lastnosti lepil so opisane pod geslom Lepila, po­sebnosti lepljenja umetnih materialov pa opisuje geslo Lepljenje umetnih mas. Vroce lepljenje je prikazano pod geslom Ekstrudersko varjenje. Zlepni spoj je celota, ki obsega lepilo in sticne dele varjencev. Nastane po: -adheziji med lepilom in osnovnim materialom ter -koheziji med molekulami lepila (bele tocke). LEPLJEN DEL 1 Potek lepljenja: 1 Izbira lepila;zelo pomembno je poznati materi­al lepljencev, obenem pa moramo posebno po­zornost posvetiti navodilom za uporabo lepila 2 Priprava površine -površina mora biti suha in cista, da se lepilo dobro oprijema površine; obicajno so zelo dobrodošla kvalitetna cistilna sredstva; kovinska površina se tudi: razmasti, ker je lepljenec obicajno naoljen zara­di tehnološke obdelave ali zaradi zašcite pred korozijo obrusi, da povecamo aktivno površino in s tem trdnosto zlepkov jedka, le v primeru posebnih zahtev 3 Nanašanje lepila,praviloma v cim tanjšem sloju. Za tanek nanos so praviloma potrebni pripomoc­ki: lopatice, ustrezen karton ali plasticna plošca. 4 Stiskanje sestavnih delov,po možnosti uporab­ljamo vpenjala (spone, svore, prižeme ... ). 5 Sušenje spoja Kvaliteta spoja je odvisna od: • vrste lepila, • mehanske in kemijske priprave površine:površi­no je potrebno je ocistiti vseh necistoc, nahrapi­ti (napraviti hrapave -z brušenjem ipd.), odpraši­ti, razmastiti, posušiti -zelo pomembno vlogo ima absolutno cista in suha površina, • nanašanja lepila:ce je lepilo v vecjih embalažah, ga pred lepljenjem dobro premešamo; lepilo na­našamo s copicem ali z lopatico, obicajno v cim tanjšem sloju in enakomerno po celotni površini; po nanašanju lepila je pogosto potrebno poca­kati (1 O do 45 min), da se sloj lepila posuši; vcasih je potrebno lepljeni spoj tudi zagrevati • stisnjenja delov:praviloma je treba oba dela stis­niti pod tlakom ~ 30 N/cm2 vsaj za 30 s, še bolje pa je stisniti s trajnim vpenjanjem Trdnost spoja je odvisna tudi od debeline lepila, opazen je maksimum pri debelinah O 1 -O 3 mm. Upoštevati je potrebno tudi staranje lepila, saj nekatera lepila izgubijo tudi do 50% trdnosti v enem letu. Vecinoma uporabljamo prekrovne spoje. Zlepni spoji se najpogosteje uporabljajo za: -spajanje tankih delov Ferdinand Humski Stran 45 -spajanje delov iz razlicnih gradiv (kovine, steklo, keramika, umetne snovi itd) -varovanje vijacnih zvez pred odvitjem Vse pogosteje se lepljenje uporablja tudi pri serij­skem spajanju kovin. Postopek ima v primerjavi z drugimi nacini spaja­nja (kovicenje, varjenje, lotanje itd.) dolocene prednosti in slabosti. Prednosti: -med seboj lahko spajamo razlicna gradiva, tudi tanke plocevine in dele z razlicnimi debelinami -v sestavi lepljenih delov ne pride do deformacij in sprememb v sestavi -napetostise razporedijo enakomerno po celot­ nem zlepnem spoju -lepilo je izolatorvibracij, toplote in elektr. toka ter zmanjšuje nevarnost elektrokemijske korozije -zlepni spoji zelo dobro tesnijo Slabosti: -obratovalna temperatura zlepnih spojev je ome­ jfillg (-50 do 200° c) -majhna odpornost proti nesimetricnim nateznim obremenitvam -vecja nevarnost krhkega loma pri nižjihobrato­ valnih temperaturah -pripravalepljenih površin je zahtevna (predvsem zaradi mehanskega in kemijskega cišcenja) -strjevalni castoplih lepil je relativno QQJg Prim. Kitanje. Lepljenje umetnih mas Za zagotovitev zadostne trdnosti zlepnega spoja je pri lepljenju umetnihmas potrebno posebno pozornost posvetiti: • pravilnemu dolocanju zlepnega spoja • izbiri optimalnega lepila -s pravim lepilom lahko lepimo skoraj vse umetne mase razen PE in PP • izvajanju pravilnih pripravljalnih del (cišcenje, ustvarjanje hrapave površine, spreminjanje po­vršine obdelovancev iz umetnih mas) • varnosti pri delu pri lepljenju • pravilnemu postopku lepljenja Ler Nepr. izraz, popacenka iz nemšcine (leer -prazen), kar pomeni prazen tek, izklop iz prenosa. Les Snov, iz katere so deblo, veje, korenine dre­ves in grmov ter kosi iz te snovi, navadno za dolo­ceno uporabo. Gostota 0,55 -0,85 kg/dm3, natez­na trdnost 88 -130 N/mm2, tlacna trdnost 2 -11 O N/mm2, upogibna trdnost 78 -120 N/mm2, strižna trdnost 4 -16 N/mm2. Kurilna vrednost suhega lesa znaša 14700 -16700 kJ/kg. Lestvicni diagram, shema Glej Ladder diagram. Letalski vijak Glej Propeler. Levi krožni proces Krožni proces, pri katerem se porablja delo za to, da se prenaša toplota iz sistemov z nižjo temperaturo v sisteme z višjo temperaturo. Primer takšne naprave: hladilnik. V diagramu . se ta krožni proces vrši y_ nasprotni smeri urinega kazalca in od tod ime levi krožni proces. Sin. Toplotni krožni proces. Pri levih krožnih procesih se namesto izkorostkaobicajno racuna grelno (toplotno) število. Lewisova baza Snov, ki je donor elektronskega para. Lewisova kislina Snov, ki je akceptor elektron­skega para. Ležaj Strojni del, ki opravlja naslednje naloge: - vzdržuje vrteci se ali nihajoci del stroja v zahte­ vani legi - podpira gredi, osi ali sornike - omogoca vrtenje, pomik ali pregibanje Ležaj je lahko tudi mesto (predmet), na katerem kaj leži, sloni: izdelati ležaj za jambor. Zaradi obsežnosi tematike so na tem mestu obde­lane le osnove, posebna gesla pa so: Gradiva drsnih ležajev Mazanje drsnih ležajev Mazanje kotalnih ležajev Montaža in demontaža kotalnih ležajev Glede na smer prenašanja obremenitve locimo: a) Radialne ležaje, ki prenašajo radialne oz. prec­ne sile (sile, ki delujejo pravokotno na os gredi) b)Aksialne ležaje, ki prestrezajo vzdolžne (osne,aksialne) sile, ki delujejo na gred. ra ep w a) b) c) Kombinirane ležaje, pri katerih delujeta na le­ žaj tako precna kot tudi vzdolžna obremenitev Glede na možnost pomikanja poznamo še line­arne ležaje, ki omogocajo linearne pomike, npr.: Po VRSTI TRENJA pa ležaje razdelimo na DRSNE in KOTALNE ležaje: n. drsni ležaji kotalni ležaji 1. Drsni ležaji delujejo na principu drsnega trenja. Med vrtecim se in mirujocim delom se nahaja samo plast maziva. V to skupino spadajo ležajne puše, ležajne blazinice in naletni koluti. Prim. Strganje (tehnologija za izdelavo posebejkakovostnih površih). 2. 5...3 1 -gred, 2 -ohišje drsnega ležaja, 3 -zgornja le­žajna blazinica, 4 -spodnja ležajna blazinica, 5 -zgornji naletni kolut, 6 -spodnji naletni kolut 2. Kotalni ležaji delujejo na principu kotalnega trenja.Med vrtecim in mirujocim delom se na­hajajo kotalke. Vecina kotalnih ležajev je SESTAVLJENA IZ: - notranjega obroca - zunanjega obroca -kotalnih elementov -kletke - zunanje zašcite KOTALNI ELEMENT V KLETKI 1 1 } 1 ESTAV K9TALNEGA LEZAJA Prednosti drsnih ležajev: • dovoljujejo visoke vrtilne hitrosti, • tecejo mirno in tiho, • pri dobrem mazanju imajo majhen koef. trenja in s tem prakticno neomejeno življenjsko dobo, • enostavna izdelava, • primerni za prenašanje sunkovitih obremenitev, • niso obcutljivi na prah, • so cenejši od kotalnih ležajev, • v radialni smeri zavzemajo malo prostora, • lahko so izdelani v deljeni izvedbi. Slabosti drsnih ležajev: • nenatancno vodenje oziroma pozicioniranje vrtecih strojnih delov, • koeficient trenja med drsnimi površinami je odvisen od relativne hitrosti površin, • na kakovost ležaja odlocilno vplivajo gradivo in toplotna obdelava tecajev osi ali gredi ter izved­ba mazanja Prednosti kotalnih ležajev: • zaradi kotalnega trenja je koef. trenja 25 do 50% nižji kot pri drsnih ležajih s hidrodin. mazanjem, • zaradi manjšega trenja se ležajno mesto manjgreje, • natancno obratovanje zaradi manjše zahtevane zracnosti med kotalnimi elementi, • enostavno vzdrževanje, • urejena standardizacija in s tem zagotovljena enostavna izmenljivost ležajev. Slabosti kotalnih ležajev: • vecja obcutljivost na sunkovite obremenitve, • vecji hrup, • dopušcajo manjše vrtilne hitrosti kot drsni ležaji s hidrodinamicnim mazanjem, • so dražji od enostavnih drsnih ležajev, • vecja masa od drsnih ležajev, • zahtevnejša montaža in demontaža. Prim. Montaža in demontaža kotalnih ležajev, Ma­zanje drsnih ležajev, Mazanje kotalnih ležajev, Snemalnik. LF Dolgi valovi, glej Radijski valovi. Libela Majhna prozorna posoda, vgrajena v ko­vinskem ali lesenem bloku. V prozorni posodi sta tekocina in droben zracni mehurcek. Je osnovni sestavni del ravnala. Npr. cevna, dozna, okrogla, obracalna~. Ne: vodna tehtnica. Kovinarske libele imajo prizmaste priležne po­vršine, zato jih lahko postavimo tudi na gredi in osi.Steklena cevka je malo ukrivljena in ne vse­buje vode, temvec eterali alkohol.Merimo lahko nagibe 0,03 do 0,5 mm na 1 m dolžine. Z opticno libelo uravnavamo obdelovalne stroje in podobno. V okularju, ki poveca do 50-krat, lah­ko odcitamo do 1 O" natancno. To je najbolj natanc­na libela, ki ima v jeklenem okvirju še kotno skalo, s katere odcitavamo: Ferdinand Humski Licenca V splošnem je to dovoljenje oz. pravica do odstopanja od nekih pravil. Najpogosteje je to pravica do izkorišcanja tujega patenta, vzorca, modela, znamke, tehnicnega znanja, izkušenj ali avtorske pravice. Lahko je dovoljenje tekmoval­cu za nastop na mednarodnem tekmovanju, do­voljenje uporabljati svoj jezik (na sodišcu) itd. Licarska pila Brusni blok z veliko (podolgovato) dimenzijo za brušenje, npr. 70x400 mm. Na prvi pogled je podobna kleparski pili. Brusni papir se praviloma pritrdi z ježkom. Licarska pištola Glej Brizgalna pištola. Licenje Postopek, katerega cilj je pravilno prekri­vanje podloge z nalicem, npr.:~ avtomobila. Tudi nanašanje licila na obraz je licenje. Nedolocnik: liciti. Prim. Nalic, Pleskanje. Cemu služi licenje? Obstajata dva razloga: • estetski izgled in • zašcita pred škodljivimi vplivi okolice Katere aktivnosti zajema avtolicarstvo: 1. Zagotavljanje ustreznih pogojev za kvalitetno opravljanje licarskih del je precej zahtevna na­loga: temperatura, prezracevanje, cistost zraka, posebne naprave -orodja -materiali itd. 2. Priprava površin na licenje (nanašanje prevlek): odstranjevanje starega nalica (dekapiranje), iz­ravnava površine (kitanje), brušenje s kontrolo gladkosti pobrušenih površin, cišcenje (razma­šcevanje), maskiranje. 3. Priprava raztopin in barvnih odtenkov: dolocanje kolicin, merjenje, mešanje. 4. Nanašanje in sušenje prevlek: nanosi, sloji, plasti. 5. Koncne obdelave in posebnosti: koncno brušenje, poliranje, oblikovalno lakiran­je, poprava barvnega odtenka, popravila brezlicenja. 5. Vzdrževanje licarskih naprav in orodij: predvsem cišcenje Licar: kdor se poklicno ukvarja z licenjem. Avtolicar: licar avtomobilov. Licenje v serijski proizvodnji Celoten postopek lahko razdelimo na 7 faz: 1. Predhodna obdelava karoserije Razmastitev in cišcenje: s postopkom brizganjain potapljanja se odstrani tanka plast mašcobe, ki je olajšala globoki vlek plocevine. Umazanijoin delcke plocevine odstrani cišcenje z brizga­njem, s potapljanjem pa se bolje dosežejo notranji in votli deli karoserije. Fosfatiranje: cink-fosfatna prevleka šciti ploce­vino proti koroziji in vdoru rje. 2. Nanašanje temeljne plasti s kataforezo Stran 46 Karoserija se pQ1Qpi v korito za nanos temelj­nega laka (grundiranje). Delcki laka v potop­nem koritu so nabiti pozitivno in potujejo k ne­gativno nabiti karoseriji. S tem postopkom dobi­mo enakomeren nanos temeljnega laka. Nato se temeljna plast še zapece v sušilnih peceh. Po suhem brušenju napak,npr. kapljic, se zgibi in spoji zatesnijo in votli deli zapecatijo. -+ 0 (B 3) <±> <±> ff) t:±; (±) G-) (±) (·t) 3. PVC-zašcita dna karoserije Ohišja koles in spodnji del karoserije dobijo 0,8 do 1 ,5 mm debelo PVC plast z Airless postop­kom. PVC plast nudi dolgotrajno korozijsko za­šcito pri visoki mehanicni obstojnosti in socas­no fino tesni pregibe in prekrite spoje plocevin. :_.r:­ ZASCITA DNA KAROSERIJE 4. Nanašanje polnila (predlak) Polnilo dodatno šciti karoserijo pred korozijo, kot elasticna podlaga preprecuje lušcenje laka zaradi udarcev kamenja in pripravi površinske­mu laku gladko površino. Z obarvanjem polnila z enakim barvnim tonom, kot ga ima površinski lak, se doseže dobro pokrivanje in barvni lesk. Polnilo se nanaša z avtomati za lakiranje na zunanjo površino. Rotirajoce glave s šobami fi­no razpršujejo polnila. Karoserija je nabita z elektricnim nabojem, da se polnilo privlaci na karoserijo -zato dosežemo zelo enakomeren nanos pri zelo majhni porabi polnila. Notranji prostor lakirajo roboti. Karoserija se nato še suši, brusi in ocisti. fR::t.!::... . <. GLAY. -('.!) _,__,,.......,.,,_,,_ E;.:. : 5. Površinsko lakiranje Površinski lak daje vozilu: • briljantno barvo in sijaj • visoko odpornost proti vremenskim ter okolj­skim vplivom, proti praskam in udarcem Lak nanašamo elektrostaticno (enako kot pol­nilo) in ga koncno v sušilnih peceh zapecemo pri temperaturi 130 do 160°C: 6. Konzerviranje votlih prostorov Ker so votli prostori karoserije še posebej ogro­ženi zaradi korozije, ki jo povzroci kondenzat, se v votle prostore s sulicami brizga vroci vo­sek. Pri nekaterih drugih postopkih se votli pro-stori ogrete karoserije popolnoma napolnijo z vrocim voskom, ki se potem zopet izprazni. Na ta nacin je zagotovljeno, da dobijo vsa mesta pravo kolicino voska. 7. Kontrola kvalitete Lakiranje se zelo skrbno pregleda. Karoserija znapakami se mora popraviti in ponovno povr­šinsko lakirati. Lignit Premog nižje kaloricne vrednosti. Prim. Antracit. Lik Dvodimenzionalna oblika oz. oblka, pri kateri je ena od dimenzij zanemarljivo majhna.Npr. P.@.: vokotnik, kvadrat,ls!:Qg itd. Dvodimenz. predmet jenpr. list papirja (skoraj brez višine). Liku lahko izracunamo plošcino (površino). Razi. telo. Likvidus Direkten prevod: tekoc. V diagramu sta­nja dvojnih zlitin je likvidus krivulja, ki oznacuje spodnjo mejo taline. Pod to krivuljo se zacnejo izlocati mešani kristali. Prim. Solidus. Lim Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (der Leim), kar pomeni lepilo, klej. Limonit Fe203 ·nH20, železova ruda. Prim. Ze­ lezo. Limuzina Oblika karoserije avtomobila s stop­nicastim zadkom. Ima 3 locene prostore in 3 ste­bricke (A, B in C). Sin. sedan, saloon. Glej tudi risbo pri geslu Zadnja karoserija. Linearni motor Glej Hidravlicni cilindri. Linearni pogon Vsak pogon, ki ustvarja linearne (ravne, premocrtne) pomike. Glede na vrsto pogo­na jih locimo na mehanske, elektricne, pnevmatic­ne, hidravlicne itd. Sin. linearno gonilo. ce pogona ni, mehanizem pa dovoljuje samo line­arne pomike, govorimo o linearnem vodilu. Prim.Vijacno gonilo, Brezbatnicni valj, Vijacno gonilo.Princip delovanja linearnega pogona: y LINEARNI PREMIK Q LINEARNA OS VLEŽAJENJE SANI (LINEARNI LEŽAJI Jermenski linearni pogon: Q LINEARNI PREMIK Q MOTORSKA GRED SANI ZOBA TI JERMEN LINEARNA OS (LINEARNI LEŽAJI PRENOS MOCI JERMENICA Linearni pogon z vretenom: () LINEARNI PREMIK , LINEARNA OS VRETENO// ""' '. VLEŽAJENJE (LINEARNI LEŽAJ) / l™I. / PRENOS MDCI GREDNA VEZ Linearno vodilo Glej Linearni pogon. Lineta Sestavni del stružnice, ki je namenjen zapodpiranje daljših obdelovancev.Tako se kos ne more zviti ali upogniti. Linete so lahko: 1. Trdne (nepomicne). pritrjene na posteljo struž­nice. Pritrdimo jih na vodila, po katerih sicer drsi konjicek. Spodnji del ima prizmasta vodila. Zgornji del pa lahko od spodnjega dvignemookoli tecaja, da lažje vložimo obdelovanec. 2. Premicne -pritrjene na glavne sani, blizu noža. Ker se premikajo s sanmi, so vedno na isti raz­dalji od orodja. Stran 47 Ferdinand Humski Najpomembnejši sestavni del linete so prisloni, ki jih moramo natancno vsredišciti na obdelovanec. Pri grobi obdelavi jekla so prisloni jekleni, za fino struženje pa so bronasti, medeni ali iz umetnih mas. Z mazanjem prislonov zmanjšujemo trenje med obdelovancem in lineto. Nepomicne linete so ponavadi zaprte, premicne pa z ene stani odprte. Pri odprtih linetah se lahko nož nastavlja ne glede na položaj prislonov, zato lahko lineto pritrdimo zelo blizu noža. V tem primeru lineta prestreza tudi sile z noža. Linux Racunalniški operacijski sistem, ki ga je razvil Linus Benedict Torvalds leta 1991. Lipidi Mašcobe ali mašcobam podobne snovi: 1. Lipoidi (voski, steroli in karotenoidi). 2. Mašcobe (triacilgliceroli -trigliceridi, fosfolipidi).3.Mašcobne kisline. Lipofilen Ki se raztaplja (absorbira) v mašcobah (lipidih). Razi. nepolaren (glej Nepolarna moleku­la). Nepolarne molekule so pogosto tudi lipofilne, vendar nepolarnost in lipofilnost nista vedno sinonima -npr. kloroform CHCl3 je lipofilen in tudi polaren. Sin. hidrofoben.Lipofoben Ki se ne raztaplja (absorbira) v ma­šcobah (lipidih). Sin.: hidrofilen.Lisicji rep Glej Žaganje.Listnate vzmeti Upogibne vzmeti, ki se pretežno uporabljajo za vzmetenje gospodarskih vozil. VZMETNE SPONE Litij Simbol Li, lat. Lithium. Svetleca alkalijs­ka kovina, najlažji trden element. Na zraku poru­meni, nato pa posivi -oksiodira. Zlahka reagira v vodi. Hranimo ga v bencinu. Uporaba: v zlitinah za prenos toplote, v litij-ionskih baterijah, v mazivih, v nekaterih zdravilih. Litijevo milo Glej Zgošcevalno sredstvo. Litij-ionska celica Vir enosmerne elektricne napetosti, osnovna celica za Li-ionske akumula­torje in baterije: Separator Cu AI ELEKTROLIT • OGLJIK (GRAFlli) LiPF6 • KOVINA (KOBALT) • LITIJ -+ POLNJENJE OKISIK +-PRAZNJENJE Najprej opis najpomembnejših sestavnih delov: 1. Negativna elektroda se pri baterijah imenuje anoda.Na izhodu je narejena iz bakra Cu, v notranjosti pa je vezana na grafit. 2. Potizivna elektroda se pri baterijah imenuje katoda.Na izhodu je narejena iz aluminija AI, v notranjosti pa je vezana na Litij-Metal-Oksid. Pri tem Metal pomeni kovina, ki je lahko kobalt, nikel ali mangan. Pri pojasnilu delovanja se bomo odlocili za LiCoO2. 4. Elektrolit ne vsebuje vode. To je organsko topi­lo, v katerem je raztopljena elektricno prevodna sol, npr. LiPF6. 4. Separator locuje katodo od anode, da ne pride do hitre reakcije (eksplozije). Obenem pre­pušca majhne litijeve katione u+ . Pri polnjenju Li-ionske celice se od zunaj na baterijo prikljuci elektricna napetost tako: + na katodo (na LiCoO2) in -na anodo (na grafit). LiCoO2 pri tem izgubi elektrone, na grafitu pa se elektroni nabirajo. Spojina LiCoO2 reagira tako, da se kobaltu Co odvzame elektron. Kobalt Co se oksidira in dobi oksidacijsko število +4, Li pa se iz spojine izloci: LiCoO2 . CoO2 + e-t + u+ Pušcica t pomeni, da se elektron pri polnjenju baterije odda. Litijev kation u+ pa je sedaj prost in zato potuje po elektrolitu skozi separator proti grafitu, kjer so elektroni. Grafit je zgrajen iz plasti, med katere se ujamejo litijevi kationi, ki se tam razelektrijo in povežejo v interkalacijsko vez LixCn: Pri praznjenju prikljucimo npr. žarnico. Litij z ve­seljem odda elektron in spet postane litijev kation u+. Na drugi strani pa CoO2 prejme ta elektron in seveda zacne privlaciti u+ _ Zato u+ _spet potuje preko elektrolita ter skozi separator nazaj do CoO2 in se ponovno spoji v LiCoO2. Pri nasled­ njem polnjenju se nato celoten proces ponovi. Prednosti Li-ionske celice: • visoka gostota energije (2x toliko kot pri Ni-Cd) • celice se lahko polnijo in pri tem ni prisoten memory effect;proces polnjenja-praznjenja se lahko ponovi 700-1000 krat, preden kapaciteta celice pade na 90% Slabosti: • celice so uporabne le 3-5 let po izdelavi • visoka obcutjivost na višje temperature,treba jih je shranjevati pri nizkih temperaturah • ce celico popolnoma izpraznimo,je ne moremo vec ponovno napolniti • ce se poškoduje separator, lahko pride do eks­plozije • paziti moramo na to, da je treba polnjenje bateri­ je takoj po koncanem polnjenju prekinitiLitina Kovina, iz katere se ulivajo predmeti: 1. Lito železo, glej razdelitev pod tem geslom. 2. Litine iz neželeznih kovin: aluminijeva, cinko­va (npr. zamak), magnezijeva, litina iz medi in bronov, rdeca litina itd. Razi. talina, zlitina. Litina s trdo skorjo Glej Trda litina. Litje Postopek primarnega oblikovanja, pri kate­rem ulijemo raztaljeno kovino (litino) v livno obliko forme, v kateri se litina strdi v ulitek in tako obdrži njeno obliko. Pri strjevanju se litina skrci, krcenje pa je seveda treba upoštevati, ce želimo, da bo imel ulitek žele­no obliko. Ko smo dolocili želeno obliko (model) ulitka, takrat na osnovi te oblike nastane: a) Livarski model, ki doloca zunanjo obliko ulit­ka, izdela ga npr. modelni mizar. Po obliki livar­skega modela bo kasneje nastala forma. b)Jedro, ki doloca oblike votlin v ulitku. Jedro se vstavi v formo in ostane v njej, ko ulivamo litino. Ko pa se odlitek strdi, se jedro odstrani -obsta­ja vec razlicnih nacinov odstranjevanja, glej geslo Jedro -litje. Pri litju uporabljamo tudi sredstva za locevanje, ki preprecujejo zlepljanje: -pri formanju, med modelom in pešceno formo (npr. smukec), -pri litju, med formo (kokilo) in ulitkom (v tem pri­ meru je potrebno orodje obcasno tudi peskati). Strjevanje taline: talina oddaja toploto okolici in se ohlaja tako, da doseže temperaturo strdišca. Atomi se nehajo gibati in se združijo v skupine, ki predstavljajo pravilne geometricne oblike -kristali. Celoten opisan proces imenujemo kristalizacija: E3Jm a -kristalne kali d 1,.;1. b e DL1J c f -kristalna zrna Prvi kristal imenujemo kristalna kal (a). Takih kri­stalnih kali nastane vec na najrazlicnih mestih. Okoli njih se zacno nabirati novi in novi kristali, ki tvorijo kristalne skupine (b, c, d, e). Posamezne skupine rastejo vse dotlej, dokler ne zadenejo ob drugo skupino, ki jim prepreci nadaljnjo rast -na­stane kristalno zrno (f). Pri strjevanju taline lahko pride tudi do nepravil­nosti -glej gesli Lunker, Izceja. Za postopek litja se obicajno odlocimo: -kadar so drugi tehnološki postopki predragi -kadar izdelka ne moremo drugace izdelati -kadar želimo posebne lastnosti ulitega izdelka NAJPOMEMBNEJŠE VRSTE LITJA: 1. LITJE V PEŠCENE FORME 2.KOKILNO LIT JE 3.CENTRIFUGALNO LIT JE 4.TLACNO LIT JE 5. KONTINUIRANO LIT JE 6. LIT JE V MASKE 7. Litje v formo s POLISTIRENSKIM MODELOM 8. BIMETALNO LIT JE Litje v formo s polistirenskim modelom Nacin litja, pri katerem modele iz tršega penastega poli­stirena (Stiropor®) ponavadi izdelamo na obdelo­valnih strojih, ker lahko material obdelujemo z ve­liko rezalno hitrostjo. Izdelan model nato zaforma­mo v pesek, pri tem imamo le eden okvir.Pri litju se umetna masa raztali in se izgubi v pesku. Postopek je hitrejši od klasicnega litja v pesek, saj: -modele izdelamo hitro, -odpade zamudno izvlacenje modelov iz peska in zapiranje form, ker imamo le eden okvir. . PENASTI MATERIAL PESEK F0RMANI MODEL ULITEK Litje v maske Nacin litja, ki ga je leta 1944 pa­tentiral Johannes Croning iz Hamburga. Najprej izdelamo pešceno masko za enkratno uporabo: POSODA ZA PESEK MASKI KORAK 1 KORAK 2 SPONKA MASKA EJEKTDR (LUPINA) (IZMETALO) KORAK LITJE KORAK 3 KORAK 4 1. Korak je priprava peska (materiala za forma­nje): kvarcnemu pesku dodamo fenolno smolo (tališce 90 do 115 ° C), trdilec in kalcijev stearat. Ferdinand Humski Modelno plošco zagrejemo na 250 do 300 ° C. 2. Korak: model posipamo s peskom. Zaradi talje­nja fenolnih smol se dolocena plast peska (4 -6 mm) v nekaj sekundah poveže med seboj. 3. Korak: odvecni pesek stresemo (modelno plo­šco prekucnemo) in utrjujemo masko pri 450 ° C. 4. Korak: s pomocjo izmetal snamemo tako na­stalo masko. 5. Korak: povežemo dve maski (s pomocjo vrocih lepil in sponk), po potrebi dodatmo tudi jedro. Lijemo v tako povezano masko, ki jo pri vecjih izdelkih položimo v posodo in obsipamo s pes­kom, lahko pa jo vložimo v pešceno formo ali kako drugace podpremo. Maska med litjem vzdržuje obliko le tako dolgo, da se litina strdi -nato pa jo visoke tempera­ture pocasi prežgejo. Ko je proces koncan, prežgano masko le še ocistimo z odlitka. Prednosti tega postopka: -v maske lijemo vse kovine, tudi legirana jekla, -maske lahko izdelujemo celo na zalogo, -je hitrejše in gospodarnejše od litja v pesek, -ulitki so zelo natancni: ± 0,04 mm na 1 O mm, zato prihranimo pri nadaljnji obdelavi. Po tem postopku lahko lijemo tudi rocicne gredi, ventile, zobnike, zracno hlajene motorne valje itd. Sin. postopek Croning. Litje v pešcene forme Najpogostejši nacin litja. Ulivamo lahko najrazlicnejše, še tako zahtevne strojne dele iz vseh kovin. Celoten postopek litja v pešcene forme: •• J .......... L POLOVICA MODELA OKVIR POLOŽIMO NA ZGORNJA POLOVICA PRVI MODEL FORME - J C: b DRUGA POLOVICA OKVIR POLOŽIMO NA SPODNJA POLOVICA MODELA DRUGI MODEL FORME ,. ... ._. ZDRUŽENA FORMA LITJE ULITEK Poglejmo si še sestavne dele združene forme, ki je pripravljena na litje: ULIVNIK ZRACNIKI ODDUŠNIK PESEK LIVNA VOTLINA LIVARSKI OKVIR FORMA V PREREZU Glavni deli forme so: -livna votlina, ki da ulitku osnovno obliko, -ulivnik in ulivni kanali, po katerih doteka raztal­ jena kovina v livno votlino, -oddušnik, skozi katerega se odvaja zrak, ko raztaljena kovina doteka v livno votlino, -zracniki, ki pomagajo odvajati pline med ohlaja­ njem taline. Jedro ostane v formi zato, da v ulitku nastanejo votline. Ker je potrebno razlikovati med modelom in jed­rom, si poglejmo primer za konkreten ulitek: MoDELtjll JEDRO. Livarski pesek sestavlja kremencev pesek in 91i: na. Pesek, ki je uporaben za takojšnje formanje, imenujemo MODELNI pesek. Sestavlja ga stari presejani pesek, nov pesek, voda in vezivo. Lastnosti modelnega peska so zelo pomembne: -mora se dobro oblikovati, -mora biti trden, prepusten za pline in odporen proti vrocini, -mora dati gladko površino ulitka, Stran 48 -ne sme se pripeci (sintrati) na ulitek, -ne sme se lepiti na modele. Forme pri litju v pesek so SUHE in SVEŽE. SUHE forme pripravimo za vecje in za zahtevnej­še ulitke. Manjše forme sušimo v peceh, vecje pa kar na delovišcu. Suha forma je bolj trdna, ulitki pa so bolj kakovostni in jih je lažje obdelati. SVEŽE forme so za splošne ulitke. Ker jih ne su­šimo, so cenejše. Vendar: pri litju se razvijajo pli­ni in vodna para, zato je ulitek bolj porozen in ima tršo površino. Prim. Model, Jedro. Lito železo Zlitina železa z obicajno 2 5 do 4 5% ogljika C.Za razliko od jekel se lito železo pri oh­lajanju taline ne more strditi v cisti austenit -to je razvidno iz Fe -Fe3C diagrama. Lito železo se pridobiva v kupolki (iz sivega grod­lja, odpadnega železa in odpadnega jekla). Del.: 1. Siva litina: a) Z lamelarnim grafitom, posebna vrsta je ver­mikularna litina. b) S kroglastim graf. -nodularna (duktilna) litina 2. Trda litina: bela litina in litina s trdo skorjo. 3. Temprana litina: bela (kovna) in crna. 4. Jeklena litina. Lito-Prvi del zloženk, ki izraža, da se kaj nana­ša na kamen, maknino. Npr. litografija, litosfera. Litografija Kamnotisk. Risba se na kamnito plošco odtiskuje s ploskim tiskom. Prim. Stereo­litografija, Laser. Livarsko varjenje Poznamo dve vrsti livarskega varjenja: a) Livarsko varjenje za popravilo poškodovanih li­tih kosov. Varjenec se najprej oblikuje in pred­greje na zvarnem mestu, nato pa raztaljeno tali­no vlivamo prek zvarnega mesta, ki se natali, ob ohlajanju pa strdi skupaj s talino. b) Stiskalno livarsko varjenje je podobno postopku a). Ko z raztaljeno talino dosežemo primerno temperaturo na robovih zvarnega spoja, se var­jenca stisneta. Livna votlina Votlina, po kateri se oblikuje želeni odlitek. Oblikuje jo livarska forma. Glej Litje v pešcene forme (risba). Livnost Lastnost kovine, da jo lahko raztalimo in iz nje ulivamo razlicne predmete. Odvisna je od: -temperature tališca: zaradi porabe energije in vzdrževanja form naj bo temp. litja cim nižja -viskoznosti taline: * s segrevanjem preko tališca in z dodajanjem fosforja postane talina lažje tekoca * sulfidi in oksidi delajo talino težko tekoco -navzemanja plinov: talina se navzame plinov (predvsem iz zraka), ki jih pri strjevanju zopet izloca; nastajajo plinski mehurcki v ulitku, ki je potem luknjicav; vodik povzroca krhkost, poroznost in razpoke v ulitku, dušik pa krhkost ulitka; odstranjujemo ju s pogostim mešanjem taline ali z dodatki, ki ju vežejo nase -oksidacije: povzroca izgubo v obliki ogorine, poslabša kvaliteto ulitka; talina ne sme biti predolgo na zraku, pokrijejo jo s primernimi snovmi ali jo držijo v peceh z nevtralno ali celo reducirno atmosfero; nastale okside odpravijo z dezoksidacijskimi sredstvi -tvorjenja izcej: pri ulivanju zlitin iz vec kovin se lahko zgodi, da kristali težke kovine, ki so se izlocili okrog kristalne kali, potonejo; pride do neenakmernosti strukture ulitka; take kristale imenujemo kristalne izceje; izcejanje preprecimo s hitrim hlajenjem -krcenja: zaradi ohlajanja in krcenja nastajajo lunkerji in/ali razpoke, ki jih preprecimo: * z izbiro ustreznega nacina litja * s povecano hitrostjo litja * z nižjo temperaturo litine * z uporabo hladilnih teles Locen Predmet v obliki loka, v lok zapognjena palica, polkrožen rocaj. Npr. locnata rocna žaga -glej Žaganje. Locevanje Knjižno: postopek, ki povzroci, da kaj ni vec skupaj s cim drugim. Npr. locevane odpad­kov, lociti bombažna vlakna od semena ipd. Tehnicno: po DIN 8588 locevanje zajema nasled­nje postopke: • razdeljevanje,npr. rezanje, trganje, lomljenje .. . • odrezavanje,npr. struženje, brušenje, vrtanje .. . • odvzemanje (odnašanje), npr. plamensko (pla­ zemsko) rezanje, erozija ... • razstavljanje,npr. odvijacenje, iztiskanje ... • cišcenje,npr. krtacenje, pranje, razmašcevanje. Locljivost Najmanjša enota, ki jo pri merjenju še lahko odberemo z merske skale. Pri delavniških ravnilih je locljivost obicajno 1 mm, pri univerzalnih pomicnih merilih pa je locljivost odvisna od števila razdelkov na noniju: 1 /1 O mm pri desetinskih, 1 /20 mm pri dvajsetinskih in 1 /50 mm pri petdesetinskih nonijih. Sin. razlocnost. Razi. tocnost, natancnost. Prim. Resolucija. Locni prikljucek Glej Prižema. LOG Standardni dnevnik amaterske radijske postaje. Logicna funkcija Nacin razumevanja obdelave vhodnih binarnih informacij. Znacilnost logicnih funkcij je, da jih lahko nadomestimo s konkretnimi elementi elektricnih, pnevmaticnih ipd. vezij. Prim. Boolova algebra. Zaradi obsežnosti tematike so vsebine dodane še v naslednjih povezanih geslih: • Ladder diagrami • Pravila stikalne algebre • Veitchev diagram Osnovne logicne funkcije,s katerimi lahko izvede­mo vse logicne operacije, so: -IN (ANO, UND, konjunkcija), -ALI (OR, ODER, disjunkcija) in -NE (NOT, NICHT, negacija). m][ii](l x(\y xvy IN funkcija ima prednost pred ALI funkcijo. Pomembnejše izpeljane logicne funkcije so še: -NE-IN (NAND, UND-NICHT), -NE-ALI (NOR, ODER-NICHT), -antivalenca (ekskluzivni ALI, ExALI, EX-OR, XOR, exclusiv-ODER, ANTIVALENZ-Glied) in -ekvivalenca (EX-NOR, AQUIVALENZ-Glied, ekskluzivni NOR) OPIS LOGICNE FUNKCIJE je možen: a)Z logicnimi GRAFICNIMI SIMBOLI,npr. po EN 60617-12, ki jih nato povezujemo v LOGICNO VEZALNO SHEMO.Logicne vezalne sheme so nato osnova za katerekoli druge sheme: elek­tricne, pnevmatske, hidravlicne itd. Glej primere graficnih simbolov v nadaljevanju. b)S FUNKCIJSKO ENACBO.Za posamezne lo­gicne operacije uporabljamo posebne ZNAKE -Boolova oz. preklopna algebra. disjunkcija (ali, OR): +, v X+ y, X v y konjunkcija (in, ANO): ·, *, A, & x· y, x* y, x A y, x & y negacija (ne, NOT):-,, X, •x antivalenca: EB Zapis preklopnih funkcij z Boolovo algebro: f1=x·z+y·z+x·y, f2=x·z+y·z+ x·y·z c) S CASOVNIM DIAGRAMOM.Casovno pove­žemo vhodne in izhodne spremenljivke, npr: i II . ,:,f..T', VHOD 1 1 ' ·l -1 • ! g(.) IZHOD fĽ.!•) ·l 1 ' d)Z IZJAVNOSTNO TABELO: logicno stanje na izhodu za vsa možna stanja na vhodu: lnputs outputs w X y Z= W. X. Y o o o 1 o o 1 o o 1 o o o 1 1 o 1 o o o 1 o 1 o 1 1 o o 1 1 1 o 1 11 o 1 1 M· B.-1 e) S seznamom ukazov ali s krmilnim nacrtom (npr. ladder diagram), samo pri programirljivih krmilnikih. PRAVILNOST NE TABELE logicnih vrat: Enakost (normally open NO): X = A GRAFICNI SIMBOL: AOJ-x Pnevmaticna shema: Elektricna shema: l 1 Negacija (NE clen. normally closed NC). normiran zapis: X = A , ki se prebere tako: X je enak A negi rano Možen zapis: X ,A = GRAFICNI SIMBOL: A[D-x Pnevmaticna shema: Elektricna shema: A . ­ = Konjunkcija (IN clen), normiran zapis: X A /\ B = = = Možni zapisi: X A·B, X A* B, X A & B GRAFICNI SIMBOL: A B X o o o o 1 o 1 o o 1 1 1 Pnevmaticna shema: Elektricna shema: X = Disjunkcija (ALI clen). normiran zapis: X A v B = Možen zapis: X A+B Stran 49 GRAFICNI SIMBOL: A B X o o o o 1 1 1 o 1 1 1 1 Pnevmaticna shema: Elektricna shema: A IX s _ .1 _ .1 X I NE-IN (NAND clen), normiran zapis: X = A /\ B GRAFICNI SIMBOL: A B X o o 1 o 1 1 1 o 1 1 1 o Pnevmaticna shema: Elektricna shema: NE-ALI (NOR clen). normiran zapis: X = A v B GRAFICNI SIMBOL: :§x A B X o o 1 o 1 o 1 o o 1 1 o Pnevmaticna shema: Elektricna shema: Antivalenca (XOR clen). normiranzapis: X = (A /\ B) v (A /\ B) ali poenostavljeno: X = (A /\ B) v (A /\ B) Možen zapis: X = A E8 B Krogec s plusom je poseben znak, ki se lahko na­haja tudi v graficnem simbolu, namesto znaka 1. = Namesto znaka 1 se uporablja tudi 1 (brez =). = GRAFICNI SIMBOL: A B X o o o o 1 1 1 o 1 1 1 o Pnevmaticna shema: Elektricna shema: X B. E···-·­ BE -··­· i X Ekvivalenca (EXNOR clen). normiran zapis: X = (A /\ B) v (A /\ B) Ferdinand Humski GRAFICNI SIMBOL: :Hx :LJx A B X o o 1 o 1 o 1 o o 1 1 1 Pnevmaticna shema: Elektricna shema: GRAFICNI SIMBOLI najpomembnejših logicnih funkcij po standardu IEC so že prikazani zraven pravilnostnih tabel. Graficni simboli po MIL standardu pa so: IN ALI NE NAND NOR XOR EX-NOR Majhen krogec na simbolu po MIL standardu ved­no pomeni NE (negacija) za stanja vodnika levo od krogca. Logicne funkcije v pnevmatiki Primer logicne funkcije: 1A1 += Upoštevamo preshemo: 1S1 + dnostne operacije 1S2 · in 1S3 narišemo 1A1 G 1 1V2 1 r.--------, : ,--,s0---, 1 1 1 Logicno krmilje Glej Krmilje (vrste krmilja). Logistika Veda, ki se ukvarja z oskrbo (trans­portom) materiala. Zajema tudi iskanje najbolj primernih (najcenejših, najhitrejših, najzanesljivej­ših itd.) rešitev. Lahko ima tudi vojaški pomen (premiki cet, vzdrževanje itd.). Prim. Transport, Strega. Logogram Znaki, ki predstavljajo besede ali morfeme (najmanjša jezikovna enota, ki nosi po­men, npr. lip-v besedi lipa) in se lahko uporablja­jo v vec jezikih. Primeri logogramov so egiptcan­ski hieroglifi ali kitajska pisava. Sin. logograf. V splošnem logograme kar enacimo z ideogrami. Lokalno kaljenje Kaljenje le dolocenega povr­šinskega sloja materiala. Uporabljamo ga, kadar potrebujemo trdo površino in žilavo jedro, ki bo sposobno prenesti tudi dinamicne obremenitve: motorne gredi, odmicne gredi, zobniki itd. Lokalno kaljenje lahko izvedemo kot: a) Plamensko kaljenje: z acetilenskimi gorilniki segrejemo površinski sloj na kalilno temp., nato pa ga s prho ali s potapljanjem hitro ohladimo. Ferdinand Humski gorilnik naprava za kaljeni sloj kaljeni sloj naprava za kaljenje Površinsko kaljenje okroglih površin gorilnik a m Plamensko kaljenje površin zob f+p -ferit in perlit (hladno) a -austenit (segreto), m -martenzit (kaljeno) b) Indukcijsko kaljenje: z induktorjem vzbujamo v površini vrtincne tokove, ki zaradi elektricne upornosti segrejejo površinski sloj na kalilno temperaturo. Oblika induktorja mora biti prilago­jena nacinu segrevanja in obliki obdelovanca. Globino segretega sloja dolocajo frekvenca vzbujevalne napetosti (skin efekt), specificna moc in cas segrevanja. Nacin ohlajanja je podoben kot pri plamenskem kaljenju. Stran 50 Induktor za ravne površine (levo) in vecovojni induktor za segrevanje palice s pomikom Primeri uporabe indukcijskega kaljenja Jekla za površinsko kaljenje imajo najmanj 0,32% C in morajo biti neobcutljiva za pregretje. Ogljiko­va jekla pred kaljenjem normaliziramo, legirana pa poboljšamo,saj s tem zmanjšamo nevarnost, da bi kaljeni sloj pokal ali da bi se lušcil. Prim. Povr­šinsko utrjevanje, Toplotna obdelava, Kaljenje. Loktajt Nepravilen izraz, ce je tem mišljeno lepi­lo za varovanje vijakov in matic proti odvitju. Popacenka za znamko Loctite, katere lastnik je podjetje Henkel, ki proizvaja tudi te vrste lepila. Prim. Lepilo. Lom Sprememba smeri razširjanja valovanja pri prehodu meje dveh snovi, refrakcija. Lomilka Kovinski vzvod za odstranjevanje desk, puljenje žebljev itd.; na eni strani ima razcep in je zakrivljen v delno obliko vprašaja. Nepr. Pajser. Lomna žilavost Odpornost materiala proti ne­stabilnemu napredovanju razpoke. Je snovna last­nost vsakega materiala, kot npr. gostota ali modul elasticnosti. Prim. Udarna žilavost, Dinamicni me­hanski preizkusi, Charpyjev preizkus. Lomni kolicnik Razmerje med hitrostjo svetlobe v dveh sredstvih z razlicnimi opticnimi lastnostmi. Sin. lomni indeks. Lomni raztezek Glej Zlomni raztezek. Longitudinalen Vzdolžen, dolžinski. Ki je v osi telesa, ki poteka v smeri najdaljše razsežnosti or­gana (dela telesa), ki poteka v smeri gibanja. Longitudinalno nihanje:vzdolžno nihanje, pri kate­rem se smer nihanja ujema z vzdolžnim razteza­njem (npr. nihanje z utežjo obremenjene natezne vzmeti). Longitudinalno nihanje gostote zraka je povezano z razširjanjem zvoka. Longitudinalno valovanje:valovanje, pri katerem delci snovi ali energija potujejo v smeri širjenja valovanja (npr. valovi na morju, zvok v plinu). Longituda:zemljepisna dolžina. Ant. transverzalen, transverzalno valovanje. Lorentzova sila Sila F [N] na elektricni naboj q [As], ki se s hitrostjo v [m/s] giblje po elektricnem polju z elektricno poljsko jakostjo E [V/m] in gosto­to magnetnega pretoka B [Vs/m2]. Avtor je nizo­zemski fizik Hendrik Anton Lorentz (1853 -1928): ... ... ... F = Fe + Fm Fe ... elektricna (Coulombova) komponenta ... ... Lorentzove sile F e = q · E Fm··· magnetna komponenta Lorentzove sile. ... ... ... =q·( vxB) Fm Sila, delo in elektricna napetost so medsebojno povezane velicine. Ce upoštevamo medsebojne povezave, lahko iz gornje enacbe izpeljemo enac­bo za inducirano napetost: ... ... ... Ui = ( 1 x B) · v Ce so vodnik, gostota magnetnega toka in vektor hitrosti med seboj pravokotni, potem velja: Ui = B·l·v Smer inducirane napetosti pa doloca Lenzovo pravilo, ki ga je že leta 1833 odkril estonski (balt­sko -nemški) fizik Emil Lenz (1804 -1865). Poe­nostavljeno pojasnilo. geslo Pravilo desne roke. Lošc Glej Glazura. Lotanje Spajanje kovinskih delov z dodajnim ma­terialom -lotom, ki ima popolnoma drugacno se­stavo in nižje tališce kot osnovni material. Sin. spajkanje. Prim. Talilo, Ledkuln, Varjenje. Lotanje se od varjenja razlikuje po tem, da se os­novni material ne raztali,ampak se le ogreje do "delovne temperature". Raztali se samo lot. Na­stali spoj je le adhezijski (sprijemanje, zlepljanje), do zlitja osnovnega z dodajnim materialom pa ne pride. Obstaja le difuzijsko obmocje lota in osnov­nega gradiva: . SMER TECE NJA LOTA DIFUZIJSKO OBMOCJE LOTA LOT OSNOV HO GRADIVO Poskusi so potrdili, da je zlotani spoj trdnejši kot sam lot. Zato so najbolj trdni lotanci s cim tanjšo plastjo lota. Dodajni material se imenuje spajka oz. lot. Biti mora dobro kapilaren, viskozen,dobro mora prijeti na osnovni material(omocljivost), difuzen(da pro­dre v osnovni material) in adhezijski. Lotni spoj izboljšamo z dodajanjem talil (glej Tali­lo), ki izboljšujejo lot, cistijo površino (delujejo kot lužilo) in ustvarjajo zašcitno atmosfero. Vrste lotov (spajk. cinov): 1. Mehki loti imajo majhno trdnost in nižje tališce lota (pod 450 ° C). Uporaba: a) Za tesnenjespajanih delov. b)Za manjše obremenitvein nižje obratovalne temperature(do 60 ° C). Poseben primer so avtokaroserijska popravila, glej geslo Kosit­ranje z mehkim lotanjem. c) Za spajkanje prikljuckov in vodnikov v elek­troenergetikiin v elektronski industriji(tiska­na vezja), kjer je potrebna predvsem dobra elektricna prevodnost -glej geslo Mehko spaj­kanje v elektroniki. Uporabljamo lote iz zlitine kositra (Sn), antimo­na (Sb) in svinca (Pb). Talila so cinkov klorid ZnCl2 s prosto solno kislino HCI, salmiak NH4CI in kolofonija. 2. Trdi loti imajo višjo trdnost in višje tališce lota (nad 450 ° C). Uporabljajo se za vecje obreme­nitve in višje obratovalne temperature, npr.: • lotanje stružnih nožev: rezalne plošcice iz kar­ bidnih trdin lotamo na osnovno držalo • lotanje vidia plošcic na svedre • lotanje karoserije, npr. B stebricka na strešni nosilec (ker razen visoke trdnosti dosežemo tudi brezhiben opticen videz) Bakrovi loti (medi) so iz zlitine bakra (Cu), kosi­ tra (Sn), cinka (Zn) ter fosforja (P). Srebrovi loti: zlitine srebra (Ag), kadmija (Cd) in kositra (Sn) z dodatki niklja (Ni). Talila temeljijo na borovih spojinah (boraks oz. Na2B407· 1 0H20) z dodatki fluoridov, fosfatov, silikatov itd. Žico samo malo zagrejemo in jo potisnemo v boraks, ki se je nato oprime. Nato trdo lotamo z žico, na kateri je boraks. 3. Visokotemperaturni loti s tališcem lota nad 900°C. Uporaba: za velike obremenitve in viso­ke obratovalne temperature. Uporabljamo lote na osnovi niklja (Ni), titana (Ti), cirkonija (Zr) in kobalta (Co). Lotamo brez talil v vakuumu ali v zašcitni plinski atmosferi. Glede nacina zagrevanja lotov pa poznamo na­slednje vrste lotanja: Rumeno so oznacene novejše tehnologije lotanja z oblokom. Naprave za lotanje z elektriko: A -lotalnik B -pištola za lotanje 1 konica 2 vroci vložek 3 rocaj 4 transformator Naprave za lotanje s plinom ali s tekocino: Pregled naprav in pribora za lotanje: 1 Propanova jeklenka 2 Pištola za lotanje 3 Kladivo za lotanje 4 Talilo 5 Salmijakov kamen za cišcenje konic lotalnikov 6 Lot 7 Copic za talilo 8 Cistilna krpa Priprave za mehko lotanje: • Navadnikladivasti ali konicasti lotalnikz bakre­nim vložkom segrejemo s plamenom. • Elektricni lotalniki(spajkalniki) so boljši, ker ni potrebno prekinjati dela, da bi jih segrevali. • Bencinskaali špiritna plamenka. Priprave za trdo lotanje: • Bencinska plamenkaali gorilnik. • Gorilnik za trdo lotanjeima ponavadi le eden dovod za gorilni plin. Pred šobo gorilnika so na obodu luknje za pritok zraka, da plin bolje zgore­va. Tak plamen je skoraj brez saj. Najpogosteje Stran 51 uporabljamo propan ali butan, lahkopa uporabi­motudi acetilen inacetilenske gorilnike za var­jenje.V tem primeru nastavimo ogljikovi! pla­men. Prednosti lotnih spojev: a) Medsebojno lahko lotamo skoraj vse tehnicno uporabne kovine,težje lotamo le AI zlitine, AI je kriticen primer zaradi nižjega tališca. b)Zaradi nižjih delovnih temperatur lotanja so de­formacije in spremembe mikrostrukture spaja­nih delov manjše kot pri varjenju. c) Lotni spoji zelo dobro tesnijo. d) Pri pocinkanih sestavnih delih se zašcitna plast bistveno ne poškodujue, ce jo lotamo. Pri var­jenju pa se zašcitna plast cinka gotovo poško­duje -razen pri tockovnem varjenju. Slabosti lotnih spojev: a) Nosilnost lotnih spojev je mnogo manjšaod nosilnosti zvarnih spojev. b) Obratovalna temperatura lotnega spoja mora biti obcutno nižja od talilne temperature lota. c) Pri vecjih spojnih površinah so lotni spoji P.@.: dragi. d)Agresivni medijiin obstoj elektrokemicnih nape­tostivodijo do kemicne reakcije in do postopne­ga elektrolitskega razgrajevanja (korozije)lot­nih spojev. Sin. spajkanje. Prim. Ledkuln, Spajkalnik, Talilo, Varjenje. Lotanje -varnostni ukrepi Varnostni ukrepi pri trdem loranju so enaki kakor pri plamenskem var­jenju. Glej Plamensko varjenje -varnostni ukrepi. LPG Ang. kratica za Liquefied Petroleum Gas, glej Avtoplin. LPI Število vrstic na inc, ang. lines per inch. Tiskarski stroji ustvarjajo stopnjo sivine z okrogli­mi tockami. Vecje tocke ustvarjajo vtis temnejše barve, manjše pa dajejo sliki svetlejšo barvo. Vsako tocko oblikuje mreža kvadratnih pik (npr. 8x8, 4x4). Bolj gosta kot je mreža, bolj natancna je okrogla tocka in seveda tudi barvni odtenek. Maksimalna višina okrogle pike doloca višino vr­stice. Vec vrstic kot spravimo v eden inc, bolj na­tancno je tiskanje. 150 LPI je že dolgo standard za tisk kakovostnejših knjig in revij, za tiskanje casopisov pa zadošca 85 LPI. Prim. DPI, PPI. LPT Oznaka za vrsto racunalniškega prikljucka, ang. Line Printer Terminal. Prim. RS232. LSB plošce Plošce, ki so na zunaj zelo podob­ne OSB plošcam, vendar so laminirane (lakirane), ang. !,,_aminated S.trand .!3.oards. Sestavni del ve­zivnega sredstva je secnina. Odporne so na vla­go, lahko se barvajo in lepijo. Izdelujejo se tudi z utori. V primerjavi z OSB plošcami imajo LSB ~30% višjo trdnost in 30% manjši debelinski nabrek. Uporaba:kot samostojen gradbeni ele­ment ali v kombinaciji z drugimi elementi: za pre­delne stene, pri sanaciji podov, za nosilne ele­mente strešnih konstrukcij. Prim. OSB, MDF, HDF. LTE Ang. Lang-Term Evolution je standard za brezžicno komunikacijo s hitrimi podatki za mobil­no telefonijo. Ta standard omogoca vstop v bližnja internetna omrežja brez poznavanja uporabniških imen ali gesel. Uporabniki mobilne telefonije imajo ob uporabi tega standarda dostop do internetnega omrežja takorekoc povsod, kjer je dostop do inter­neta. Marketinško ime za LTE je 4G. Luc za niansiranje Avtolicarski pripomocek, ki omogoca hitro, natancno in enostavno niansiranje barv. Luc za niansiranje vsebuje posebno žarnico, ki seva svetlobo, zelo podobno dnevni svetlobi. Na ta nacin nam omogoca, da odkrijemo že majh­ne razlike barvnih odtenkov. Ferdinand Humski Prim. Niansiranje. Lugi Vodne raztopine alkalijskih in zemeljsko alkalijskih hidroksidov. Prim. Alkalije, Baze. Luknjanje Glej Prebijanje. Luknjac: prebijac. Prim. Rezanje. Luknjarica Glej Žaganje. Luknjasti tockovni zvar Postopek varjenja, ki se pogosto uporablja pri karoserijskih delih. Pri tem postopku prirobnico plocevine s posebni­mi klešcami preluknjamo v enakih razdaljah. Rob lukenj nato zvarimo s spodnjo plocevino z MAG postopkom varjenja. Število in premer varilnih lu­kenj sta razvidna iz navodil proizvajalca avtomo­bilov za popravilo karoserije. Postopek luknjastih tockovnih zvarov uporabljamo: • za povezave prirobnic, ki so dostopne samo z ene strani ali • kadar varimo vec plasti plocevin skupaj Luksmeter Merilnik osvetljenosti. Lumen 1. Enota SI za svetlobni tok, ki ga oddaja v pros­torski kot 1 steradiana tockasti izvor svetilnosti 1 kandele. Sin. Im. 2. Svetlina: bronhialni~, žilni~. Luminiscenca Pojav, pri katerem snov, ki ni moc­no segreta, oddaja (seva) svetlobo. Svetlobno telo imenujemo luminofor, luminiscenco pa hladna svetloba.Svetlobni spekter je znacilen za snov, ki svetlobo oddaja. Radioaktivnost ni luminiscenca. VRSTE LUMINISCENCE: 1. Fotoluminiscenca (glej istoimensko geslo), ka­dar neko snov najprej obsevamo z vidno ali ul­travijolicno svetlobo, nato pa telo oddaja svet­lobo z daljšo valovno dolžino kot je bila vpadna svetloba: fluorescenca, fosforescenca. 2. Radioluminiscenca:luminiscenca zaradi radio­aktivnega sevanja. 3. Triboluminiscenca:luminiscenca zaradi trenja (npr. pri lomljenju rudnin). 4. Kristalna lluminiscenca:luminiscenca, ki nasto­pi ob rasti kristalov 5. Elektroluminiscenca: luminiscenca v elektric­nem polju. 6. Kemoluminiscenca:luminiscenca pri kemijskih reakcijah. 7. Bioluminiscenca: luminiscenca pri kemicnih reakcijah med presnovo v živih bitjih. Lunker Votlina, ki nastane med ohlajevanjem zaradi krcenja taline od stene forme proti sredini. Talina se najprej strdi ob stenah livne votline in se nato strjuje proti notranjosti. Kjer se talina strdi najkasneje (nekje sredi ulitka), prav tako prihaja do krcenja, zato nastane votlina(lunker) ali celo razpoka,oboje je nezaželeno. Preprecevanje nastajanja lunkerjev -glej Livnost. Prim. Litje. Ferdinand Humski Stran 52 Lužimo lahko tudi varjence po varjenju. u 1""•;;Jl'"°""= " . al) bl) STRJEVANJE NA .----. STRJEVANJE NA NAGNJENIH O VZPOREDNIH ROBOVIH D ROBOVIH t:::;::::==== _, a, LUN KER b a2) a/ b~l/4 b2) Dolocene napake pri litju lahko odpravimo s pravilno izbiro oblike ulitka: VOTLINA PRIROBNICA REBRA R..ľ lf + & BO.J..RESI PRICAKOVANI PROBLEMI SO ŠRAFIRANI Lupinasta gradnja karoserije Glej Samonosna karoserija. Lušcenje Postopek odrezavanja, pri katerem se glava z vec noži vrti okrog obdelovanca. Lužilo Snov za luženje (tekocina, pasta), ki povzroca naslednje: -pri kovinah odstranjuje kovinske okside in neci­ stoce: pri jeklu odstranjuje ogori no / rjo (dekapira), npr. 6-18% raztopina solne kisline HCI (ki se uporabl­ja tudi v železarnah, zaradi velike hlapljivosti je temperatura lužnice omejena na 50° C) ali žvep­lene kisline H2SO4; pri aluminiju uporabljamo mešanico 27,5 masnih % H2SO4 (koncentrirane žveplene kisline) in 7,5 masnih % Na2Cr2O7 ·2H2O (natrijevega dikroma­ta), ostalih 65 masnih % je voda; pri bakru, bronu, medenini, tombaku ali rdeci liti­ni uporabljamo razlicne mešanice kromove kisline; pri magnezijevih zlitinah uporabljamo 15% natri­jevega ali kalijevega bikromata in 20% dušikove kisline, ostalo je voda -les obarva, da ostane pristna tekstura ohranjena -pri semenihodstranjuje trose in glivice -pri usnjuodstranjuje dlake in ga zmehca Lužiti Beseda, ki ima lahko vec pomenov: 1. S tekocino izlocati iz predmeta ali s površine predmeta topljivo snov, lahko tudi s podporo elektricnega toka. Ponavadi na ta nacin kemicno odstranimo sta­ri lak ali ocistimo predmete od kovinskih oksi­dov(rje, škaje, ... ), umazanije,Qij ali drugih ne­zaželenih snovi:lužiti bakrovo rudo, nerjavece materiale, plocevino, magnezijeve zlitine itd. Pred luženjem kovinskih predmetov je potrebno najprej mehansko odstraniti oksidne plasti (peskanje itd.). Tekocino ali pasto za luženje obicajno nanaša­mo s copicem in pustimo dolocen cas (po navodilih proizvajalca), da ucinkuje. Po luženju je potrebno površino temeljito oprati z vodo (izplakniti),nato pa posušiti, saj bi sicer ostanki kislin povzrocali korozijo.Pri avtolicar­skih delih je nazadnje potrebno površino še ocistiti z odstranjevalcem silikona. Nem. das Beizen, ang. metal pickling. Prim. Dekapirati, Fosfatiranje. Luženje lahko poveca krhkost jekla. Aluminij lužimozato, da eloksirane ali valjane predmete pripravimo na spajanje, ki je sicer oteženo. Obdelovance iz magnezijevih zlitinlužimo pred lakiranjem, takoj po odrezavanju. Nastane plast, ki ni trajna, je pa dobra podlaga za lake. 2. Z lužilom povzrocati v lesu spremembo narav­nega barvnega tona in bolj vidno strukturo, obe­nem pa na ta nacin les zašcitimo pred plesnijo. 3. Prati z lugom: lužiti perilo, platno. LVLP Kratica, ki se uporablja za nizkotlacne briz­galne poštole: Low Volume Low Pressure, kar po­meni majhna prostornina (porabljenega zraka) in majhen pritisk -v primerjavi s klasicnimi (visoko­tlacnimi) brizgalnimi pištolami. Japonski izum. LVLP brizgalne pištole porabijo obicajno 3 -4 CFM, kar je 85 -115 L/min, pri tlaku manj kot 10 psi, kar je pod 0,7 bar nadtlaka. Seveda porabijo tudi manj laka, primernne so za manjše kompre­sorje. Delo z njimi je pocasnejše, a tudi cenejše. Nastavitve LVLP: • za brizganje baze se LVLP nastavi na 10-15 PSI (0,7 do 1,0 bar) • za brezbarvni lak je za boljšo atomizacijo potreb- no dvigniti tlak na 20 -25 PSI (1,4 -1,3 bar) Pri 40 PSI (2,8 bar) je poraba zraka približno 5 -7 CFM (140 -200 L/min). LW Nem. Langwelle oz. dolgi val LF. LZW Univerzalni algoritem za stiskanje (kompre­sijo) datotek, pri katerem se bistveni podatki ne izgubijo. Kratica: Lempel-Ziv-Welch (Abraham Lempel, Jacob Ziv, and Terry Welch, 1984). SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE 17. Bovard A. Karoserija in avtolicarstvo: Prakticni tecaj za poklicne avtomobilske mehanike. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1980. Ni podatka o ISBN 18. Krautov strojniški prirocnik. Štirinajsta slovenska izdaja, 2. natis. Ljubljana: Littera picta d.o.o., 2007. ISBN 978-961-6030-46-5 19. Robert Harb Krmilna tehnika: Ucbenik za modul Delovanje krmilnih in elektricnih komponent v programu Strojni tehnik ter za program Tehnik mehatronike. 4. natis. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije d.d .. 2011. ISBN 978-961-251-281-1 20. Edo Kiker Krmilna tehnika za program VSŠ, skripta. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, 1998. ISBN 86-435-0236-7 21. Fritsche, C.; Fritsche, H.; Kolbinger, J.; Kuspert, K.; Lindenblatt, G.; Morgner, D.; Paus, T.;Schmidt, A.; Schwarze, F. Kunstofftechnik: Lernfelder 1 bis 14. Haan-Gruiten: Europa Lehrmittel, 2010. ISBN 978-3-8085-1383-5 22. Marko Škerlj Mehanika TRDNOST. 4. izdaja. Ljubljana: Univerza Edvarda kardelja, Fakulteta za strojništvo, 1988. ISBN 86-7217-035-0 23. Mehatronika: Celovit, strokoven in didakticen pripomocek, Ucbenik v programih Mehatronik ope­rater in Tehnik mehatronike. 2. izdaja. Ljubljana: Pasadena, 2009. ISBN 978-961-6361-87-3 24. Bergner, O.; Dambacher, M.; Frcmmer, G.; Gresens, T.; Lohr, J.; Kretzschmar, R.; Morgner, D.; Wieneke, F. Metalltechnik. Haan-Gruiten: Europa Lehrmittel, 2009. ISBN 978-3-8085-1495-5 Avtor Ferdinand Humski LEKSIKON ZA PAMETNE MEHATRONIKE J -L Imena nosilcev avtorskih pravic: Ferdinand Humski Elektronska izdaja, september 2019 Samozaložba Ferdinand Humski, Volkmerjeva cesta 22, 2250 Ptuj Publikacija je brezplacna in prosto dostopna vsem uporabnikom Spletna lokacija publikacije: http://strojna.scptuj.si Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.Sl-I0=301844992 ISBN 978-961-92244-7-2 (pdf)