Iz Ilvlfenla slovlfili plesalcev na vrvl. Starka na vrvi. Lcta 1853 je bila v Parizu na Marsovem polju v viSlni 30 m napeta vfv, p# kaleri je tckala, plesala, klečala ter pcljala otročji voziček 761etna Saqui. Celih 6 dcsetletij je bila imenovana v Evropi znamenita plesalka na vrvi. L. 1809 je nastopila v Parizu na vrvi v ulogi boginje duhovitosti, spodaj pod rtjo so prižigali umetni ogenj ter spušcali i-akete. Bil je to slavnosten večer, katorega je priredil princ Boighese na žast Napoleonu. Ob tej priliki je bila Saqui stara 42 let in jo je dim umetaega ognja toliko omamil, da je padla % vrvi. Napoleon jo je zavil v pajčolan, katerega je iztrgal svoji sestri. Ta plesalka ;jc bila pri Napoleonu v visokih .asteh in je vedno nastopala pri njegovih slovesnostih. Pridobila si je z umetnostjo na vrvi lepo premoženje in je živela razsipno. Z razposojanjem težko prisluženega denarja in s špekuIaci3'ami je bila ob vse premoženje. Kot starka je bila radi pomatijkanja prislIjena, da se je podala zopet na vrv. — Dosegla je izredno starost 90 let, ko ge ttmiia, so hitro pozabili na njo. Potcmstvo starosfne plesalke. Potomci slovite Saqui so imeli velifco otrok in tako se je podedovala umetnost na vrvi na te le znane rodbii_e: Knie, Kolter, Weitzmann, Stix)hiBchneider, Ravels in Stey. Rodbina Knie ima danes švicarski narodni cirkus. Njen ustanovitelj je bil leta 1704 sin zdravnika iz nemškega mesta Erfurt in je tudi sam študiral zdravilstvo. Ušel je z neko cirkuško igralko. Ko je pa uvidel, da mu je ljubica nejRvesta, jo je na tihem zapustil in osnoval drugo cirkuško skupino, ki se je pečala s proizvajanjem umetnosti na .vrvi. Ker so tedaj divjale po južni Nem čiji in Bavarski Napoleonove vojne, se Je umaknil Knie v mesto Bern, kjer se je zaljubil v hčerko premožnega meš_ana in bil tudi uslišan. Starši nevests so bili proti poroki s plesalcem po !,vrvi in so oddali neposlušno hčerko v samostan. Knie jo je odvedel iz samostana v moški preobleki in jo poroCil. Udeležil se je pod Andrej'em Hoferjem bojev Tirolcev proti Franco_om in bitke narodov pri Leipzigu v Nemčiji, kjer je zatonila za vselej Napolconova zmagoslavna zvezda. Umrl ije leta 1850 in zapustil 3 sine in 6 vnukov. Eden od nj*egovih sinov Franc je _mel 12 otrok in vsi so takorekoč vzrasli na vrvi. In ko je bil Franc Knie fetar 76 let, je še plesal leta 1890 po vrvi. Ena njegovih hčera 3'e poročila znaBega vrvnega plesalca Blondina 8 praivim imenom Gravalet, ki je prekoračil prvi po vrvi siloviti vodopad Niagare .V Ameriki in o čemur smo že obšlrno poročali v našem listu. Blondinov sin je prevzel od očeta, da Jc hodil ter plesal po vrvl preko Niagara vodopada. Prosil je celo Waleškega princa, naj se pusti od njega ponesti preko vodopada, a princ ni tvefcal te nevarnostJ. NekaJ iz zgodovine plesalcev na vrvi. Že sv. Janez Krizostom omenja, da Bo nastopali za njegovih Casov ljndje, ki so izvajali na vrvch vratolomne umetnosti. V srednjem veku slišimo o nastopih vrvnih plesalcev pri knežjib. ter kraljovskih slavnostih. V Londonu n. pr. je bila napeta vrv od vrba cerkve sv. Pavia navzdol. Na njej je nastopal plesaloc z eno leseno nogo. Pritrdil si je na prsa deščico, ki je imela zarezo, v katero je šla vrv. Po trikrat na dan je zdrknil po vrvi na tla in je še oddal med drčanjem na zemlijo dva strela iz pištole. V Parizu j'e bila v srednjem veku na peta v_ v od cerkve Notre dame do mosta sv. Mihaela. Na tej so nastopali plesalci prepevajoč in vrteč baklje. Leta 1547 ob priliki kronanja Edvarda VI. v Londonu sa je spustil plesalec po vrvi s cerkve sv. Pavla ravno pred kralja, ga počastil in že je bil zopet z bliskavico na vrvi. V Parizu za vlade Ludvifca XII. (leta 1489—1515) je bila razpeta vrv v višini 50 m mecl stolpom gradu in cerkvo. Na vrvi je proizvajal plesalec s tovariSem naj"bolj vratolomne skoke in druge spretnosti. Leta 1800 ]e eden od plesalcev iz rod bine Ravels nastopal na vrvi v uniformi kavalerijskega oficirja in plesal s svoijo ženo narodne plese. Danes vidimo vrvne plesalce, ki nastopajo celo brez palice za ravnoteŽ3*e in ki se upajo na 4 cm debelo vrv z — motornim kolesom. Posebna panoga teh viSinskih umetnikov so plesalci po žici, ki nastopajo v le nekaj meterski višini. Prvi plesaIec na žici je znan iz dobe rimskega cesarja Carina (284 p. Kr.).