Premeteni pes.
(Poleg angleškega.)
^Mm§ nekem samostanu v Franciji je dobilo vsak dan dvajset revežcv ob
^nlfegotovi uri obed. Vratarjev pes je bil vedno prisoten in prežal na
¦^®^  drobtine,  katere bi mu darovali.   Ker so bili gostje sami gladni in
ne posebno usmiljeni, so privoščili ubogetnu psičku komaj toliko, da je po-
vohal hrano,  od katere je želel tudi nekaj prejeti. Vsak revež, ko je prišel
v samostan, je  pozvonil   in prejel od vratarja svoj  del čez majhno okence,
pri katerem se nista mogla videti.
Nckega dne je pes počakal, da so vsi reveži prejeli svoje dele, prijel je z zobmi držalo zvonca in potegnil. Dobil je, kar je želei, in tako storii potlej vsak dan.
Samostanski kuhar je vendar kmalu opazil, da daje mesto dvajset jeden-indvajset delov, in zato dobro pazil, da bi prišel stvari na sled, kar se mu je tudi posrečilo.
Ko so menihi zvedeli za ta dogodek, so poplačali premetenega psa s tera, da so mu dovolili zvoniti, za kar je redno dobival svoj del.
— c—