174. številka. Ljubljana, nedeljo 2. avgusta. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Iahaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za meBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelj« na ljudskih šolah ta za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-Btopne potit-vrste 6 kr., M se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški costi v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opra v niš t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. V IJiililjiini 1. avgusta. Vsaka stranka mora, kolikor mogoče, celotno postopati, mora znati ob pravem času svoje moči zbrati. Zato je pa treba organizacije. Slovenska napredna narodna stranka, ki je močnejša bi-la in postala nego je mnogi njenih pristašev pričakoval, v marsikaterem obziru nij napredovala ali nij tako zdatno delovati mrgla kakor bi se smelo od nje zahtevati, — uprav zato, ker je bila naša strankarska organizacija še pomanjkljiva. Zarad tega smo ustanovili politično „narodno društvo." Ono naj bode središče narodnega gibanja od adrijanskega morja do Drave, povsod kjer se govori jezik slovenske matere. Kakor nas uže druga, literarna društva vse Slovence edinijo, in je po njih Ljubljanja za slovensko središče spoznana, tako naj nas vse svobodomiselne Slovence to društvo politično veže in edini. Dozdaj je nže prilično število udov pristopilo. Ali treba je, da jih pristopi še več. Vsak polnoleten narodnjak, ki se sklada s pravili, more pristopiti. Domovinska in strankarska dolžnost bodi v s a c e m u prijatelju naše stvari, brez razločka stanu, da ne samo sam pristopi, nego tudi mej zavednim narodom in v svojih društvih udov nabira. Cena letnega doprineska (20 kr.) je tako nizka, da se zarad novega „narodnoga davka" nobeden strašiti ne more, osobito ker bode društvo izdajalo še brošure, ki jih udje do-bodo, in zdaj precej začne s prilično debelo knjigo. Naše „narodno društvo" ima lebkoinbi moralo imeti največ udov mej vsemi dozdanjimi političnimi društvi, ali celo več kot vsa druga pol. društva v naš.h deželah vkup, ako narodnjaki za to skrbe, to je, sami pristopajo in ude nabirajo. Pač nema nobeno društvo toliko domačih sovražnikov kot naše. Še ustanovljeno nij deli niti vno, še nij bil prvi občni zbor, a uže gavrani kavkajo nanj. A vse to nas ne sme strašiti i nas ne bode strašilo. V prepričanji, da delamo za pošteno reč, ne smemo se zbati nobenih težav, nobenih obrekovanj, nobene zapreke. Brez boja in brez dela se dan denes ne doseže nič. Osobito vsaka p o-litična stranka, ki neče umreti, ne sme rok križem držati, nego pridno mora svoje polje obdelavati, in v ta namen je ustanovljeno tudi „narodno društvo," h kateremu pristopajte, rojaki ! Politični razgled. \olraujc «i V Izubijani 1. avgusta. Na Vv.ikfin bodo — zopet nove volitve namreč v državni zbor, ker so narodni poslanci deklaranti izgubili mandat, nevstopivši v dunajsko lesenjačo. Tako ima češki narod celo leto volitve in le volitve, ker se vodje drže pasivne politike. Vlada hoče s temi vednimi volitvami češke volilce utruditi ; upajmo, da se jej ne bode posrečilo. Poslanec Eduard Gregr je izdal obširno brošuro, v kateri dokazuje potrebo, da gredo Cehi v deželni zbor in da ta korak nij v protislovji s češkim državnim pravom. Ogerslca zbornica bode imela vtorek zadnjo meiitorno sejo; ob dnevu objavljenje sankcijonirane nove volilne postave bode sesija končana in bodo parlamentarne počitnice trajale do 20. oktobra. V posvetovanji volilne postave je bil 30. jul. sprejet dostavek Tisze, po katerem se kaznuje kdor pri volitvah volilce pogosti. O MCarlistih- prinaša „Opinione Na-tionale" pismo iz Oenfa, v katerem pisalec pripoveduje, da je bil kot „katolik" sam don Karlosov vojak, a je to vojsko pustil, ker se mu je gnjusila. Okolo don Karlosa so namreč ropaželjni pustolovci, in d« .ti francoskih komunardov, ki so morali iz domo-movine ubežati in so jih Karlisti v Genfa udinjali za svoje črne svrhe. \fni.iki listi so večjidel izvzemši „N. Fr. Pr.", ki se, je v tem prenaglila, proti intervenciji na Spanjskem, ker bi potem don Karlos popularen postal, ko bi se tujci v Španjske reči mešali. Dopisi. Iz IJlifttljtfciif 31. julija. I Iz v. dopis.] Ljubljanski gospodje nemškovalni uradniki so se zarad imenovanja \Vidmano-novega uže nekoliko potolažili, vendar se še zmirom kujajo, če prav se bodo, ker se stvar predrugaČiti ne da, naposled udali. Gospod Widman prihaja jako zgodaj v uradnijo, ne kakor knez Metternicb, ki je prišel še le ob l/al2, na pol ura pogledat. Treba tedaj, da se tudi g. uradniki malo bolj pobrinejo za svoj posel. Izza kulis se čuje zdaj prav mična historica. Predno je bil še g. \Vidman imenovan, šli so bili gg. dr. Suppan, Dež-man in Kaltenegger — na Dunaj, kjer so zaradi novega deželnega predsednika ko-ledovali in prosili. Ko so gospodje uvideli, da minister Lasser na noben način ne Če za imenovanje cesarju priporočati koga iz usta-vovernih kranjskih voditeljev, začeli so prigovarjati Lasserju, naj g. Kot ha za deželnega predsednika imenuje. Sklicavali so se posebno na to, da je g. Roth izvrstna delavna moč. A Lasser jim Listek. Kantorčica. Roman s pogonskega zakotja. (Češko spisala Karlina Svetla; poslovenil Franjo Tomšič.) (Daljo.) Pri Podgajskih je bilo jako lepo ; tako lepo v celi gori več nij bilo. Pokojni oče je popravljal v prostih urah prestaro kočo in jo barval, da je bila videti kakor nova. S tem nij majhene reči dokazal; bila je to najstarša stavba v celi vasi, imela prvo številko in zmirom so bili tukaj Podgajski naseljeni. Dedčck je lehko naštel enajst kolen druzega za drugim, ali bilo jih je od prvega do Enefe in Jenika mnogo več. Ko je pokojni Podgajski ves dan sedel igraje si s šivanko, potem se je zvečer rad stegnil in kaj druzega delal, da si je mogel malo žile napeti. Tako dolgo je svojo hišico popravljal, da je, kakor pravimo, pela sedem viž. Pomalal je vsa oknica. Na oboj je obesil dva lesena tudi omalana vrča in pod nje kletico z petimi rudečimi stolpci. V njej je klicala prepelica, ko se je komaj jel dan delati, na Jenika: „Pod podrel', pod po-dret'." Tudi pes je imel svojo hišico zeleno pobarvano, z rudečo streho; sedel je pred njo kakor gospod, se Markotov pes nij imel take. V pritličji hiše ste bili dve sobi: ena velika za vse z veliko, v koti stoječo zeleno pečjo, na kateri je ležal dedček z Jenikom, in zraven druga manjša, kjer je spala Enefa, V uredi je bila veža, in na drugi strani hlev in mal pod. Zgoraj so imeli še dve čumuati, eno za domače bikljarije in v drugi je bil postavljen Betlehem. Ta je bil bog ve kako star, ali dedček ga je popravil ter vse na drat dejal. Vse živali in osobe so se gibale: Mati božja je zibala Ježuška, sveti Jožef jej je pomagal, pastirji so pred jaslimi; klečali, angel je frfral nad njimi s6 zlatimi porotni cami, osliček in voliček sta kimala z glavama; malo preČ je meril lovec na jelena, tkalec je tkal na statvi, kmetica je delala maslo, cimbalnik je brenkal na cimbalo, brusar je brusil na brusu, dva kozla sta se trkala, ovce se pasle in zadaj v mestu Jeruzalema so klali Herodovi vojniki otroke z groznimi meči. Kaj tacega se je redko kje videlo ; ne le vaška mladež nego tudi veljavni občani so imeli ta Betlehem za pravi čudež. Od prvega božičnega praznika noter do svečnice nij prenehal dedček voditi otroke v sobo na Betlehem, drate spuščati in jim vse razkladati. Dokler je bil še Mrakotov Ot:k doma, tu je imel še lc goli križ. Deček je bil ne-kolikrat na dan pri njem, nij se mogel Betlehema nasititi, vedno bi ga bil rad gledal in dedčekovo razkladanje poslušal. Druge-krati so o božičnih praznikih s cele gore k Podgajskim na Betlehem potovali. Prišli so k njemu kmetje noter z Bistrega in Belega na saneh; zdaj pa, kar so časopisi začeli čih duij vsa osušena, ne daleko tndi kozolci z ravno spravljenim senom in z žitom še v snopji. Ljudje so bili nže večji del na polji in tako si znate tolmačiti nevarnost, v kateri je bil cel Rakovnik. K sreči je delovala uže v polnem tiru brizgalnica graščine Rakovnik, s katero je prihitel Rakovniški grofic na pogorišče hitro potem, ko je nastal ogenj ter tako mnogo pripomogel, da se ogenj nij dalje širil. Čudno hitro so prišli tudi Mokro-nožani sč svojo izvrstno brizgalnico in sodom napolnjenim z vodo, za kar jim izrekamo najtoplejšo zahvalo. Tudi se je iz Mokronoga takoj telegrafično naznanila nevarnost, v ka-terej se je nahajal Rakovnik, v Trebnje in tndi Trebničani so nam prihiteli na pomoč. Čeravno je bil ogenj uže nkroten, bili so nam dobro došli. I njim izrekamo presrčno zahvalo za njih dobro voljo osobifo gosp. Greslju. Da Mirnčanom, ki so bliže nego Mokronog in Trebnje, nij bilo z brizgalnico, se jim mora zameriti. To je, mehko rečeno, človekoljubno. — Ogenj je nastal po neprevidnosti nekega otroka, ki si je bil v hlevu s6 slamo zakuril. OnesreČenih nij bil nobeden zavarovan. — Znano je, da se tatovi naj raj še takrat okoristijo, kadar nastane kje kak požar. To so se je zgodilo tudi v Št. Rupertu. Ko je nastal v Rakovniku požar, hitelo je vse kar je moglo iz Št. Ruperta na pogorišče, drugi pak bo se nastavili pri pokopališči ter zrli s6 strahom na požar. Mej tem se pritepeta dva precej dobro oblečena Človeka v cerkev ter skušata s klejem „mile darove" iz pusice v svoj Žep spraviti. Patrolirali so cel večer in še v pozno noč za njima. Posrečilo se jim je na nekem hlevu v Rakovniku dva individuva zasačiti. Ker se nijsta mogla z dokumenti spričati in ker sta precej identična z onima drznima tatovama, bila sta takoj uklenena ter v zapor odpeljana. Ravnokar sem zvedel po nekem kmeta, da se je raztrosila vest, da sta ova tatova agenta (??) neke banke. Kmet še pristavlja, da je to vest izumel neki po celi okolici prav neslan nemškutar, da bi s tem peklensko zlobno izmišljenim sredstvom ogrdil slavjan-ske zavode in njih agente. Ne zamerite, da Vam poročam še naslednje, li). t. m. so aranžirali na Bistrici pri g. Zajca nek „feuerwehrtag." Povabljeni so bili Mokronožani, Mirnčani, Št. Raperčani. Mokronožanov in Št. Raperčanov je prišlo lepo Število, Mirnčanov pak nij bilo. Ker smo videli za klobukom nekaterih Mokronožanov hrastovo listje, smo brž uganili, katere stranke da je aranžer in ker Mirnčanov nij bilo pri tej veselici, je to našo slutnjo de bolj potrjevalo. Čeravno so se nekatere nem-škutarske osobice kaj „friscb, froh, fromm, freiu sem in tja pomikale, je to navzočne Slovence kaj malo brigalo. Po dovršenem brizganji zbrali smo se v gostilnici pri g. Zajcu ter bili prav dobre volje. Ker so bili iz Mokronoga prišli nekateii izvrstni pevci, zakrožili smo marsikatero domačo pesen. „Pridi Gorenj'c", „Kje so moje rožice," nLepa naša domovina", slovenske zdravice in druge so vse navzočne (razen par nem-škutarjev, ki so videči, da bo ne bode dala nemška „Urama" prodajati, kmalu pobrali svoja kopita) sosebno kmete zelo navdušile. Tako so „ti Šembrani Slovenci" nemškutar-jem skazili veselico, a se sami prav dobro imeli. Ker so nekateri Mokronožani prišedši v sobano mej Slovence, pred nemškntarji hrastovo listje raz klobuka jemali ter z nogami po njem teptali, nam je ta demonstracija veliko radosti priredila. Razšli smo se z navdušenimi izjavami: „Slovenci ne vdajmo se !u — Neki hudomušnež je 29. t. m. po požaru trdil, da bode g. Dolar odslej zmirom 10 dnij pred vsakim požarom aranžiral „feuenvehrtag," ker se mu dozdeva to zelo koristno. Nam se ta smešnica dozdeva izmišljena, a karakterizira dobro D. Domače stvari. — (Baron A pfaltrern) je svoj man* dat kot državni poslanec odložil, in kakor „N. Fremdenbl." poroča prvosedništvu drž. zbora pisal, da se bode od političnega delo-vanja odtegnil (torej tudi iz deželnega zbora ?) in samo svoje otroke izrejal. Kaj je g. barona ta, od naše strani le hvale zaslužni , korak vdihnilo, ne znamo. Menda vendar nij prišla ta politike-sitost zavoljo Vidmanovega imenovanja, ker je bil g. Ap-faltrern tudi na listini kandidatov za deželno načelništvo? — (Tukajšnje srednje šole) so včeraj 1. avg. šolsko leto 1874 dovršile. Iz letnega sporočila c. kr. gimnazije se razvidi, da je bilo v začetku leta 424 učencev odgovori, da g. Rjth nij več to, kar je nekdaj bil za delo. Na to odgovori dr. Sup-pan ministra: „Ekscelenca, saj nij Čada, Če ta mož veselje za delo izgubljeva, ko se mu en predsednik za dragim imenaje, on pa zmirom ostane kar je bil!" Minister Lasser nij dr. Suppanu na to ničesa odgovoril, ampak začel o drugih stvareh govoriti, in gospodje so, ne da bi kaj opravili, domov v Ljubljano odkurili. Prišel je g. Widman, kateri bode kakor* je soditi po pripravah in popravah, ki se vršijo na njegov ukaz, v deželnemu predsedniku namenjenem stanovanji, tudi brez dvoma za deželnega predsednika na Kranjskem, kakor Be sliši, še prej ko se začne deželni zbor, imenovan, in ostane, dokler se Korinski ne nvežba, kateri je v dvorskih krogih uže predestiniran za naslednika Vidmanovega. Iz Sladke gore pri Poljičanah na sloven. Štajerskem 30. julija [Izv. dop.j Meseca februarja smo imeli novo volitev občinskega odbora in predstojništva. Zoper te volitve se je vložila pritožba, toda to novoizvoljenega župana nij nič zadrževalo, da je takoj poslovanje kot „n aj bo Ij spoštovani mož" prevzel; on se ne briga mnogo za obstoječe občinske predpise in postave in je nže marsikako zapreko v tej zadevi doživel. Uzrok tema je pa to, da si je najel g. kaplana za tajnika, in se vede popolnem po njegovej komandi, kakor se pripoveduje. Vse se radovedno povprašuje kako je to, da visoka vlada tako dolgo časa o veljavi ali neveljavi volitve ne odloČi in to toliko bolj, kar tako rekoč le gosp. kaplan župani. Omeniti pa moramo tudi še to, da je v našej občini ljudstvo le slovenskega jezika zmožno, vendar pa se klerikalni Slovenec nemškega jezika poslužuje. Po njih delih jih boste spoznali. Iz fct. JRliperti* na Dolenjskem 30. jal. [Izv. dop.J Sredo, to je 29. tega m. okolo dveh popćladne prestrašil nas je zvon, ki je klical na pomoč zoper ogenj, ki je nastal v vasi Rakovnika ter pretil pokončati celo vas ter prouzročiti neizmerno škodo. G. Fr. Stergar, tukajšnji trgovec je hitro za-pregel svoja konja in o trenotku pripeljal brizgalnico št. Ruperško na pogorišče. Strašan prizor I Troje poslopij bilo je nže t plamenu, a blizu teh komaj kakih 4 do 6 sež-njev poslopja vsa sč slamo krita, vsled vro- izhajati, ljudje obračajo misli na drage reči, —- kar je bilo, nij več. Na tem sveta vse preide, ter drugemu odstopa mesto. Na vrt nij bilo videti od samih dreves. Tam so bile jabelka, hruške, črešplje, slive, ČreŠnje, višnje, sploh sadja vseh vrst — teško si je vse na ime zapomniti, Če nij Človek sam Badjerejec. Na trati pod drevjem je tekalo zmirom nekoliko karet; vodil jih je petelin, bel kakor sneg, greben je imel kakor nagelj. Travo so na vrtu kosili morda desetkrat na leto. Spuščali so tja potok, zato je tako hitro rasla; vsaka biljka je cvela. Dišala je posebno zvečer tako močno, da je od tega Enefo skoraj glava bolela; v sobi je bila dišava, kakor da bi jo z kadilom pokadil. Ko se je razgrelo, sedela je Euefa zmirom pri odprtem oknu, katerega je senčil veliki stari oreh. Ta je imel liste ravno kakor pete. O žegnanji je poslala Mrako-tova vselej po njegovo perje, akoprem je imela na svojem dvorišči šest javorov okolo vodnjaka posajenih, ki so bili tako debeli, kakor sodčki za pivo, in čeravno se na ja-vorovih listih ravno tako lepo pečejo kolači kakor na orehovih. Mrakotova je pa ravno te hotela, ker je mislila, da dajejo listi s Podgajskega oreha kolačem pravi tek. To se razumeva, da je, kadarkoli je po nje poslala, drugi dan na to odplačala z veliko ruto „kladanic" (narodne jedi) z „eliško" (v mleku zgosteli sir, razdelan in z majaro-nom posipan). Kaj pa je bilo Markotovi za nekolik kolačev. Kamorkoli se je ogledala, povsod je kaj svojega videla: tn kos polja, tam veliko progo boste, tukaj zopet travnik pri potoku. Taki ljudje toseveda lehko cvr-tujejo in kolačujejo, ali kdor nema zraven hiše niti koščka pustine, ta žegnanje težje praznuje in vošči si rajši, da bi ga celo ne bilo. Hlev so imeli pri Podgajskih čist kakor stanovanje. Sicer je stala v njem le ena kravica, ali vendar je dobro pripuščala zato, ker je bila dobro iu skrbno krmljena. Enefa jo je krstila za „Kronico," ker je imela roge nad čelom tako lepo zakrivljene, da so jej stali kakor krona. Bila je krotka kakor jag-nje, ni enega Jenikovega domačega zajčka nij poteptala, a vendar so jej bili vedno pod nogami. Jenik jih je imel v hleva toliko, ko* likor je barv; znal jih je bore opravljati, da nij nobeden dečko v okolici tacih imel. Krmil jih je z naj mehkejšo travico, in spomlad jim je dajal same hrošče. Kakor skopci so po irtu skakali; ko jih je spustil, gonili so se in podili, da se jim je Enefa morala smijati, če jej ravno nij bilo na smeh. V nedeljo popoludne so vselej prileteli dečki k njemu. Pri njem je bil semenj za kunce, kjer so njegove vselej najbolje plačevali. Tovariši so mu dajali za enega njegovega dva, tudi tri Bvoje in za najlepšega so mu odšteli tudi gotovega denarja. Tako strženi denar je zavezal v cunjo ter ga v hlevu spravljal. O veliki noči si je pa kupil za nje ka- ▼pisanih, konec leta jih je ostalo le 373. Izmej teh je bilo 288 Slovencev, 87 Nemcev in eden Hrvat. Kranjcev je izmej teh 247, iz družili avatr. dežel 42 in iz ne avstr. dežel 3. V dragem semestra je vdobilo 60 učencev prvi red z odliko, 209 učeucev prvi red, 24 dragi, 27 tretji red, dva nijsta bila izpitovana in 51 jih je dobilo dovoljenje, da ponavljajo izpite iz posameznih predmetov. — Program prinaša sestavek o nkva-dratičnib enačbah", katerega je spisal dr. Jos. J. Ncjedli v nemškem jezika. Iz porodila, katero je ravnateljstvo višje realke izdalo, posnamemo sledeče: Vpisalo se je V začetku leta 369 učencev, mej letom je realko zapustilo 61, torej je ostalo konec leta 308 učencev. Izmej teh je vpisanih 145 Slovencev, 142 Nemcev, 6 Hrvatov, 13 Italijanov, 1 Magjar, 1 Francoz in eden Čeh. Prvi red z odliko je prijelo 20, prvi red 185, drugi red 23, tretji red 34 učencev ; eden nij bil izpitovan, 46 jih sme po počitnicah ponoviti izpite iz posameznih predmetov. Torej slab napredek v teh šolah. — Realkino sporočilo prinaša sestavek „o votlini sodov", katerega je spisal g. J. Berbuč, tudi v nemškem jezika. — Slovenskemu sestavka nij bilo ni v gimnazijalnem ni v realkinem programu — prostora ? — (6. dr. Vošnjak) je vzel za en teden odpusta in biva v svojem vinogradu na Visovljah pri Slov. Bistrici na Štajerskem. — (Slov. drž. poslanec g. Pfei-fer) je odpotoval na Bled, kjer se bode nekaj tednov mudil. — (G. Peternel) profesor na ljubljanski realki je penzijoniran. — (Za Vodnikov spomenik) je nabrano do zdaj 2896 gl. 47 kr., ki so naloženi pri ljubljanskem obrtnjiskem pomoč-nem društvu. ' Tiijct. 30. j u 1 i j a: Evropu: Bulavec, Wang iz Novega mesta. Pri Slona: Pibrovec iz Krope. — Luger, Eržen, Brezaviok, Jesenko iz Trsta. — Pučnik iz Kranja. — Piero iz Dunaja. — Burgstaler iz Reke. — Sobmitznauser iz Gorice. — Leskovic iz Idrije. — Juch iz Beljaka, — Hočevar iz Krškega. — Grofica Auersperg iz Polhovega gradca. — Hainer iž Novega mesta. Pri Blaliel: Priedland, Spitzer iz Dunaja. — Winterhalter iz Reke. — Ooldstein iz Frankobroda. — Schilcbk iz Zagorja — Lerko iz Gradca, Pri Zamorci t Petsche iz Kočevja. — Knez, Razboršok, Grundel iz Kranja. pico in o žegnanji črevlje. Jenik je bil jako bistroumen dečko. Hlev je nredil in peč zakuril kakor stari človek. Enefa je le po-molzla, krompir pristavila, močnik umikala; ostala domača dela je preskrbel Jenik sam. Ko je pa imel svoje reči opravljene nij premišljeval nič dražega nego neumnosti, iskal čmrle, nastavljal ptičem, krotil veverice in srake, delal piščalke, stavil ribnike itd. Seveda še nij imel Eueline starosti, ali npati je bilo da se jej prispodobi. Pogledaval jo je kakor sveto, in bil bi dal dušo zanjo. O kakšnem rokodelstvu niti slišati nij hotel. Mrakotova, kateri je deček zarad njegove čvrstosti in gibčnosti vseč bil, obljubila mu je, da ga napravi na svojem domovji za voznega hlapca, takoj ko doraste, in to si je pridrževal. Kadar je Mrakotova hodila po svojem polji, kar je kot pridna gospodinja jako do-stokrat storila, in kadar je pogledala, gredoč — (Prestavljen) je profesor Finger, učitelj matematike in fizike na ljubljanski realki, v dunajski Hernals. — (Iz banke „Slovenije") se nam pripoveduje, da ste gg. Šolmajer in fajmoš-ter Mikuš izstopila iz upravnega odbora. Dalje, da je g. ravnatelj Blaške predlagal, naj se namesto 10 procentov vplača 30% t. j. 60 gld. na akcijo. Ta predlog pride še v razgovor odborove seje, ki bo pred občnim zborom. — (Izpit za učiteljske kandida-tinje) iz ženskih del, za katerega nij v Ljubljani nobene izpraševalne komisije, vršil se je 24. julija v Celovci. Izprašani sta bili dve kandidatinji iz Koroškega in ena, gospodična Žitko, iz Ljubljane, ki je z izvrstnim vspehom napravila preskušajo, tedaj je prva na Kranjskem v tem predmetu izprašana. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 29. jul. Porotna obravnava zoper 45 letnega krojača Janeza Jenka iz Ljubljane zarad hudodelstva posilne nečistosti dovršene na 13 letni deklici. Sodni ja je sestavljena naslednje : Preda, više dež. sodn. g. Tomšič, prisednika dež. sodn. svet. gg. Jevnikar in pl. Čuber. Zapisnikar avskult. g. Munda drž. pravdn. namestnik g. Kočevar, zagovornik g. Flor. Konšek. — Porotniki: gg. Rud. Naglic, Janez Leveč, Jakob Šober, Jožef Knšar, Jožef Mayer, Avg. Wiokler, S4»ir. Pesjak, Jožef Ilaufen, Fr. Regoršek, Fr. Doberlet, Aleka. Dreo, Janez Janež. — Obravnavanje je bilo zarad spodobnosti tajno, tudi mi ne smemo več iz obravnave povedati. Ob eni popoldne objavi g. prvomestaik naslednjo obsodbo: Na podlagi izreka porot- po soteski, katera je njeno zemljo od Pod-gajskih vrtov ločila, zraven Črez njih plot; vselej je na skrivaj zdihnila, da je pri tako poštenih ljudeh taka aboščina, a toliko ma-lopridnežev ima vsega dovolj. Bila je z ve-licega posestva doma ter nij mogla nikoli razumeti kako je človeka mogoče živeti na tem svetu brez mnogo oralov polja in mnogo živine. Nij jih pa le z ustmi obžalovala, kakor bogatinci radi, nego jim davala kjer je mogla dobrih zaslužkov. Nekolikrat je tudi z darovi poskusila, ali s tem načinom se je pri svojih sosedih, kakor je to sama imenovala, osmodila. Nič nijso vzeli od nje, kar si nijso pošteno zaslužili. Jenik je neprenehoma na gruntu pomagal. Spomlad je zbiral gosenice in črve; ko so kosili je grabil; pri žetvi snope znašal; pri setvi živino poganjal in jesen je po strnišČi gosi pasel. Euefi zopet je dajala dobrodušna žena vse šivati. Mnogo je privoščila dekletu in vsako leto nikov je Janez Jenko, 46 let star, neoženjen krojač v Ljubljani kriv hudodelstva posilne nečistosti po g. 127. kaz. zak. doprinesenega s tem, da se je večkrat z Apolonijo IL še ne 14 let staro spolno telesno združil — ter je po §. 126. kaz. zak. z ozirom na §. 338. r-k. pr. v težko ječo na dve leti, poostreno z enim postom na mesce. — POMlttllO. Mi potrjujemo, da 10 mlafilnico K- H. Lanza iz Manlieima in čistilnico g. Vauka iz Štajerskega, (katere se v denaJajcm inseratu omenjajo, Uredn.) prav izvrstno in jih vsaeemu priporočamo. Vrč tacih. ki so jili kupili in skušali. A"«•**!»* SI 4». -— Vise« bolnim mor in zdravje brez leka in brez stroSkov po izvrstni Revalesciere in Barrj Izvrstno zdravilo Revalesciere du Barry odstrani vso bolezni, ki se leku zopurstavljajo, namreč bolezen v želodci, v živcih, v prsih, na pijučah, jetrah, žlezah, na sli/.nici, v dušnjakn, v mehurji in na ledvicah, tuherkole, sufiico, naduho, kašelj, ncprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, Blabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, Šumenje v ušesih, medlico, in bljevanjo krvi tudi ob času nosečosti, scalno silo, Otoinoit, suScnjc, rcvmatteem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lekom kljubovala: Spričevalo št. 68.471. P r u n o 11 o pri Mondovi, 26. oktobra 1869. Moj gospod! Morem vas zagotoviti, da odkar čudovito Revalesciere du liarry rabim, to je od dveh let, niti nadležnosti svoje starosti, niti težo svojih 84 let več ne Čutim. Moje noge so zopet šibke postalo, moj pogled je tako dober, da ne potrebujem očal; moj želodec jo močen, kakor bi bil 30 let star, — b kratka, čutim se pomlajen; jaz pridigujem, Bpovedu-jem, obiskujem bolnike, potujem precej daleč peS, čutim svoj um jasen in svoj spomin očvrsten. Prosim Vas, to izpoved objaviti, kjer in kakor hočete. Vam zelo udani Abbč Peter Castelli, Bach-es-Theol. in župnik v Prunettu, okrog Mondovi. Spričevalo st. 75.705. Dunaj, Praterstrassc 22. maja 1871. Jaz sem Vam hvalo dolžen za proBpeh, kate- tej je bila milejša. Prizadevala si je pridobiti si njeno prijaznost, in skrbela je za njo kakor bi bila v njenih letih in njenega stana. Z nikomer se nij pečala le s Podgajskimi. K dedčeku je hodila po svet; Jenik jo je razveseljeval s svojimi Šaljivostimi in Enefa jej je dajala tolažbo. Imela je namreč tudi selka globoko rano v srcu. Pretrpela je veliko neozdravljivo izgubo kakor Enefa, in to ju je zbliževalo. Obe sti bili mehkega srca, občutljive duše, za tega delj ste so tako dobro porazumeli. Le da je bila Enefa višjega in žlahtnejšega duha. Kmetica se je ravnala po njej, ne pa mlajša prijateljica po starejši. „Ta dekle zna bolno dušo ozdraviti," je pravila z hvaležnimi solzami o Eneii, ko se je z njo kako uro pogovarjala in jo malo potolažila. (Dalje prih.) — Morin, Borštnarc, Mihle, Pišinoh, Bombatsch iz Litijo. — Ganser iz Gradca. — Tura iz Trata. — Kroat iz PeStc. — Križner iz Celja. Oznanilo. Na deželni kmetijski Šoli v Grotteiihofu je s početkom prihodnjega šolskega leta, t. j. od 1. novembra 1874 počenši več štipendij po 120 gold. in več štipendij po 100 gold. izpraznenih. Natančneje je povedano v nSlov. Nar." od 24. julija t I. (197—3) 1 1 I I I I I 1 I I I I I I I I 1 1 I I I I 20 dobrih tesarjev (Zimmerleute) dalje kolarji (TVagner) dobodo precej posla za dolgo časa pri podvzetništva lstfrl-janske železnice v nu (Pislno), kakor v druzih bliza Pisine ležečih postajah. (203—3) I I I I I I I I I I I I I 1 1 I I I I I I I rega jo Vaša Revalesciere pri meni napravila. Trpel sem namreč na želodčnem krču, kašlju in driski, od kojega me je Vaše izvrstno zdravilo odrešilo. L. G r o b m a n n. Tofinejii kot meso, prihr u i Kev;d«:scioro pri Odraičonih in pri otrocih SOkrut svojo ceno /.a zdravila. V plehastih puiicah po pol fanta I . old BO kr., 1 fant 2 gold. 5« kr., 2 funtu 4 gold. 60 Wr., 5 nm-tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 Amtoi 36 gold., — Bovalesciere-Bib^uiten v p n žicah A 2 rold, 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — li< iT.lcbcier.>-€hooolau i prahu in v ploHieah za 19 ta3 1 gold. 50 kr., 21 tai 2 gold. 60 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta« 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tAl 36 gold. — Prodajo: BarryduBarry & Comp. na I>u-tiaji. WalJIUehK»N**a št. 8, v IJubljaul Ud, M a h r, v CJradci bratje Oboranziuevr, v Ins-brnko Diechtl & Frank, v Cclovci P. liirn bachor, v Lohvi Ludvig MGllur, v Slurlborn F. K o letnik & M. Morič, v Jleranu J. B Stockhauaou, kakor v vaoh lucatiL pri dobrih lo-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vao kraje po poštnih nnka? nicali ali povzetjih. kr. Dunajska borza 1. avgusta. (Izvirno telografičuo poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 30 Enotni drž. dolg v srebru . . 74 „ 35 1860 drž. posojilo.....108 „ 25 Akcijo narodne banko . . 972 „ — Kreditno akcijo .... 237 „ 75 London........110 „ — Napol..........8 „ 84 C. k. cekini.......— „ — Srebro.........103 „60 C/3 mm**. ■ ****** ■ 52- mmm m cn mmt ■ 3 ■■i ■ a* = CD* c/> ***m ■ em ial j n CD Z3 obiv •**** ■ VJJ mmm m o "g rvni v« ajalni *m** m su mmmm m mmm m CD CD eD CD »-s CD g. CD <4 O CD Filijala štajerske eskomptne banke v Ljubljani. Podpisani zavod prevzema pod sledečimi pogoji: a> v giro-contu proti vloži Inim in cli4N|in\s-kiijiy.i<'aiii. kjer bo more vsakateri znesek od 5 gld. višje vložiti ter so «lo sueska 3000 gl«l. more vzdigniti, in sicer s 5 % brez obznanila, s 5 */■ % proti 15dnevnemu obznanilu v vsaka*t«-rili zneskiD| s 6 ■ o proti 90dnevnemu obznanilu v vNitkHterili zneskih. li> Proti kasnim pismom (I£assciischciiic>, glasečimi se na ime ali na prinesitelja, s 4 l/a % brez obznanila, s 5 Vi °/o proti 30dnevnemu obznanilu. Uloge v giro-contu proti knjižicam in rabljenim kasnim pismom uživajo obresti od 1. julija 1873 daljo. Filijala štajerske eskomptne banko eskomptira daljo premeni a v o tržišča (Platz-weohiel) in »lomicilo do 160 dnij tekočega časa na Gradec, Dunaj, Trst, (clovec in druga domača tržišča, .ako jo tam banka ali bankna filijala, — ona preskrbuje komisijonsko nakupovanje in prodnjanjo vsoh vrst vrednostnih papirjev in efektov kakor jo kurs proti najbolj ceni proviziji, — prevzema v inkaso menjice in nakaznico za domaČa in tuja tržišča. (110—13) Samostojno kreditno društvo tega zavoda daje kredite po statutnik določbah.*) Filijala štajerske eskomptne banke v Ljubljani. •) Izpisi iz statut kakor tudi prosilni blanketi so na ustno ali pismeno zahtovanje dajo zastonj V pisarni toga zavoda. Dunajska izložba Edino priznana medalja tega na j višjega ra/reda za Mlatilnice, ki se dajo goniti z rokami ali s pomočjo konj, Izgledne mašine so se za gospodarstvene muzeje v Berlinu, St. Pctcnburgu in PctrovsKoJe jfloskav nakupile. Heinrich Lanz v Manheimu. Iz te anonce se jasno vidi, da fabrika II. Lanza v Manheimu najboljše gospodarstvene mašine izdeluje, katere mašine so se tudi tukaj na Kranjskem kot izvrstne izkazale. Te zgoraj navedene mašine, vetrnico in žitne čistilnice ima podpisani v zalogi. (154—4) V Ljubljani, 12. junij« 1874. f$/mđif€** Oznanilo. Podpisani so moja uljudno oznanjati, da jo kupil lekarnico ..pri zlatem orlu" j (pred erevljaiskim mostom, lik judovsko ulice) in po odloku hI. e. kr. deželne vlade od 5. dno t. m., št. 4200 dobil potrebno obrtno dovoljenje. Opiraje so na skoro 20lctne izkušnjo, katero som pridobil si pri farmaeevtičnem poslu v različnih kronovinah našega cesarstva, posebno poslednjih 8 let kot provisor eno najimenitnejših lekarnic