v gotovini V Ljubljani, dne 31. oktobra 1927 IX. leto Poitnina plač« Štev. 30. Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Cena posamezne tl. 1*50 Din. „NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40-— Polletna naročnina . . . . „ 20*— Četrtletna naročnina.............10*— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. - ■ Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici In cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je a dresirati le na urednika. UpravniStvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se šllja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 54. je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. — Pošt. ček. rač. št 11.467 po- Tja P. R. Kako dolgo še... m. Vprašamo: Ali je potrebno, da so razmere drž. nameščencev tako obupne? Po našem mnenju ne! Res je sicer, da naša država nima toliko gospodarskih dobrin, kakor se je dolgo mislilo (prof. Biliimovi^ je to dodobra dokazat), vendar je še toliko naravnega bogastva, da 'bi vsi udobno m dobro živeli, ako se odstranijo glavni vzroki sedanjega mizer-nega stanja. Predvsem je treba z vsemi sredstvi iztrebiti korupcijo, to rak-rano na našem državnem organizmu. Koliko se je o tem že pisalo v našem in inozemskem časopisju in Jugoslavija je ona država, ki je zaslovela tudi vsled korupcijskih afer, ki so se dogajale_ celo v diplomatskem svetu (Trst, Rim!). Žalostna je ta slava, koje vzrok — korupcija — mora upropastiti državo. Zato je nerazumljivo in neodpustljivo, da anketni odbor Nar. skupščine, ki je imel preiskavati razne korupcijske afere, ni ničesar ukrenil proti krivcem, dasi so bila fakta dokazana. Čas je Pa še vedno, da se krivci kaznujejo in da se v bodoče preprečijo primeri, ko so prejeli neki uradniki Din 100.000.— podkupnine, pri tem Pa še oškodovali državo za Din 1,000.000,— ali pa, da bi bil jako visok faktor v naši državi o priliki poseta v tuji državi od predstavnika te države opozorjen, da so pri neki železnici »gg. ministri in tovariši« zaradili nič manj kot 100 milijonov dinarjev. Treba je imeti samo poguma in v Narodni skupščini sprejeti zakon proti korupciji, ki bnej eventuelno samo sledeča dva člena: člen 1. Kdor podkupuje drž. nameščenca, da iz-vrši dejanje njemu ali od njega zastopani upravni osebi v prid in kdor se da podkupiti, ua izvrši tako dejanje, se obsodi na smrt na vešalih. člen 2. Posebni komisiji se poveri naloga, da pre-^če izvor premoženja sedanjih in bivših državnih nameščencev in njihovih svojcev. Ako ugotovi, da izvira premoženje iz podkup-uine, se premoženje, kolikor je iz podkupnine, Konfiscira v prid drž. zaklada, krivci pa se Kaznujejo eventuelno tudi z odpustom iz drevne službe. Parlamentarna stranka, ki bi bila za tak ah v bistvu podoben zakon, bi mela za drža-v° kar največ zaslug. Ne le, da bi se pove-drž. dohodki, rastel bi tudi naš ugled inozemstvu. Postavite tedaj 4 vešala na severu in na Jjku, na vzhodu in zahodu naše države in esite prve krivce po uveljavljenju predia-km’6]8'3 zaJiona- Uverjeni ste lahko, da bodo n ,, ~~ čim bodo viseli trije do štirje — po-mi i 'k?rupcija v prid države. S povečani-ohodki in konfisciranim premoženjem pa pomagajte bednim državnim nameščencem! Drugo sredstvo za zmanjšanje izdatkov za drž. nameščence je pa odprava onih nesrečnih dveh garnitur, ki se menjajo z vsakim režimom. Ne le, da trpi pod negotovostjo in nestalnostjo drž. nameščenstvo, tudi državno blagajno obremenjujejo pokojnine in -potni stroški vsakokratne garniture neizmerno. Pri tem dobivajo pokojnino ljudje, ki so dela zmožni in bi lahko državi koristili. Končno bi omenjali zbljšanje uprave. Nepobitno dejstvo je, da je bila Avstrija dobra šola za uradništvo in še danes funkcijonira državna uprava najboljše tam, kjer stoje na čelu ali imajo vsaj vplivno besedo bivši a. o. uradniki. Res je sicer, da se je nudila našim rojakom takoj ob preobratu prilika, zavzeti v Beogradu važna mesta, toda le maloštevilni so bili oni, ki so se podvrgli neprijetnostim beograjskega življenja v prvih povojnih letih. Ti so po večini dosegli prav lepa mesta ter so redki slučaji, da se je proti našim ljudem intrigiralo. Naša krivda je torej, da nimamo v beograjskih ministrstvih in drugih centralah, dovolj naših ljudi in tako smo tudi sokrivi slabe uprave... Mi, ki živimo v državnem obratu, vidimo dnevno, kako slabo funkcijonira centrala. Ne le, da se zavlačujejo rešitve, so iste dostikrat tako brezmiselne, da ne veš, ali bi se smejal ali jezil nad nevednostjo. Kako bi pa drugače tudi nazvali rešenje, da se zdravniku dr. G., ne more priznati pokojnina po I. kategoriji, ker »nema fakultetske spreme« ali da se je odklonilo iz istega vzroka napredovanje pravnega referenta dr. L. v 4. skupino I. kategorije! Tovariši iz vseh resortov bi o tem napisali lahko cele knjige, dejstvo pa je, da pri tem hira naš upravni organizem ter nam se smeje ves izobraženi svet. Centralni uradi bi se morali tedaj per-lustrirati ter iz njih odstraniti vse, kar nima polne kvalifikacije ali garancije za uspešno delo. Ven z raznimi ruskimi »damami«, ki niti našega jezika ne znajo, ven z raznimi »inspektori«, ki so bili tramvajski kondukteri i. j. in o upravnem poslovanju še danes nimajo pojma! Namesto teh pa v centralne urade naše ljudi, kterim se mora zasigurati eksistenčna možnost. Pri tem država ne bo doplačala, imela pa 'bo siguren dobiček: Red in poštenost v svoji upravi! M. Rothi: Državni upokojenci in revizija uradniškega zakona. Revizija uradniškega zakona zadeva pred vsem aktivne državne uslužbence, indirektno pa tudi upokojence. Ni pa upokojenca, ki bi svojim aktivnim tovarišem ne privoščil, da bi se končno vendar že ustvaril zakon, ki bi vseboval vse, kar državnemu uslužbencu po pravici pristoja in kar je potrebno v njegov dobrobit Revizija uradniškega zakona bi morala torej predvsem dati pravo gmotno podlago eksistenčne možnosti, spodobno državnemu nameščencu. Namerava se sicer doseči navidezno zboljšanje osebnih -prejemkov in to s tem, da se približajo položajne plače nižjih kategorij odgovarjajočim stopnjam položajnih plač neposredno višjih kategorij. Značilno za naše žalostne razmere pa je predvsem stališče, da se zamore na temelju člena 326. finančnega zakona za leto 1927-28 spremeniti uradniški zakon z enostavno uredbo. Še bolj značilno za vrednost revizije pa je dejstvo, da se z revizijo ne sme prekoračiti redni proračun. Poleg tega pa še zahteva finančni minister, da se morajo vsi državni izdatki skrčiti za 10 odstotkov veljavnega proračuna. Jasno je torej, da tako pristriženi proračun ne bo podal kritja za poboljšanje položaja državnih nameščencv, pač pa prej povzročil poslabšanje istega. Prav razumljivo se čita med vrstami raznih poročil in namigava se tudi od strani poluradnih oseb, da se hoče ravnovesje proračuna vzdržati na ta način, da se bodo znižale osebne draginjske doklade kar za celih 50 odstotkov. Iz tega pridobitka -bi se zvišale 'položajne plače. če bode že posamezniku ali pa kaki stroki kaj koristilo tako postopanje — na rovaš katerih nesrečnikov pa 'bode šel ta pobolj-šek? Ako se znižajo osebne draginjske doklade aktivnim tovarišem, je več kot gotovo, da se 'bodo v isti meri znižale tudi upokojencem. Kdo bode vprašal za njihovo mnenje, kdo se bo brigal za nevzdržnost nastalega njihovega gmotnega položaja! Kar poglejmo, kako se postopa z ubogimi kronskimi upokojenci, ki morajo še danes životariti ob papirnati krpi dinarske prevedbe. Predstavimo pa si končni učinek udarcev, ki prete aktivnim in upokojencem od vseh strani in vsevprek, kakor »Korajšnja ukinitev stanovanjskega zakona in s tem združeno strašno povišanje stanovanjskih najemščin, stalna draginja najpotrebnejših življenskih potrebščin, potem pa hkrati polovično znižanje draginjskih doklad! Ali ne pretrese vsakogar mraz do kosti že samo ob misli na tako žalostno stanje; ali ga ne duši moreča skrb za svoj in svojih obstanek ob taki socialni mizeriji, ki je pa ne povzročajo naravne sile, pač pa naš brezčutni kruhodajalec, naša državna uprava? Razne stroke aktivnih tovarišev so v bistrem uvidevanju svojega negotovega položaja dvignile že vnaprej v ostrih protestnih zborovanjih v vseh glavnih mestih naše države svoj veto proti nameravanemu napadu na njihov obstoj. Ker se zamore celokupna organizacija državnih nameščencev opirati tudi na že disciplinirane vrste svojega članstva, bode skupnemu delovanju Glavnega Saveza državnih nameščencev s pokrajinskimi Zvezami gotovo uspela zavarovalna akcija. Sličnega nastopa, da zavarujejo svoje interese, potrebujejo pa: prav nujno tudi državni upokojenci. Kako bi bila tu na mestu že izvedena enotna organizacija državnih upokojencev, ki bi se opirala na svoje zavedno in polnoštevilno članstvo — samo kronskih upokojencev je v Sloveniji okoli 6000! Namesto tega nudijo 'upokojenci žalostno sliko razcepljenosti v Sloveniji kar na 9 društev. Res, 'da so ta društva včlanjena v Zvezi državnih nameščencev za Slovenijo. Toda Zveza ima predvsem čuvati splošne interese celokupnih državnih nćtineščencev — torej interese upokojencev še le v drugi vrsti. (Treba pravilno umevati. Ur.) Sicer smo lahko prepričani, da bode Zveza tudi v tem oziru storila svojo 'dolžnost, toda prava pot takega nastopa bi bila le preko svoje lastne centralne organizacije ,in potem še le preko Zveze; tako postopanje bi bilo tudi najuspešnejše in najenostavnejše. (Se je tudi zgodilo. Glej Vestnik. Ur.) Radi nujnosti zadeve je za sedaj neizogibno potreba, da se zganejo prav vsa udruženja upokojencev tako v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju, v Murski Soboti, Kranju, Kamniku, v Krškem in v Konjicah, da pravočasno in odločno protestirajo proti nameravani reviziji uradniškega zakona na račun upokojencev z zmanjšanjem njihovih osebnih dra-ginjskih doklad ter zahtevejo, da se uredba o draginjskih dokladah uzakoni ali pa, da se vsi upokojenci prevedejo na pokojnine po novem revidiranem zakonu. Na delo torej! Spomnite se zlovešče igre s kronskimi upokojenci in pomislite, da po toči ne pomaga zvonenje! — Izredni občni zbor Zveze. (Nadaljevanje.) Za politično udejstvovanje, ki naj bi izvedlo emancipacijo državnega nameščenstva od politič-mih strank, naša Zveza še ni dozorela in v doglednem času brez posplošitve tega eminentno važnega vprašanja na cel državni teritorij in brez podpore Glavnega Saveza tej vsekakor važni nalogi ne bo mogla biti kos. To vprašanje je bilo od neke stanovske organizacije sicer sproženo že 13. junija, vendar ga je morala Zveza z ozirom na njen sedanji ustroj, ustroj Glavnega Saveza, in uvažujoč splošne polit, prilike v naši državi, odkloniti, ker ibi njeno eventualno sodelovanje v strankarsko - politični areni ne upropastilo samo nje, marveč tudi vse ostale, pri njej včlanjene strokovne organizacije. Cim pa bo Glavni Savez v zvezi z vsemi pokrajinskimi zvezami dovolj jak, da bo mogel prestati tudi takšno preizkušnjo,, naša Zveza po inicijativi Glavnega Saveza ne bo smela biti zadnja, ki- naj bi s.remiia za ciljem, da imej državno nameščenstvo 'lastno parlamentarno .zastopstvo, ki naj je neodvisno od vsakokratne politične konstelacije. . . Že takoj po zadnjem občnem zboru smo skušali navezati neizbežno potrebni stik z ostalimi pokrajinskimi zvezami. Poizkus pa se nam ni docela obnesel. Izvzem-ši Zagreb in Split ni od nikoder odjeknilo.' Zdi se nam, da je nekdaj tako razborito1 Sarajevo, vodeno od g. Ctikoviča, postalo popolnoma sterilno. Črna Gora in Južna Srbija pa sta morali molčati, ker do zadnjega časa sploh nikogar ni bilo, ki bi ti odzdravil na »dobro jutro«. »Savez javnih namještenika i umirovljenika v Zagrebu je preživljal od meseca decembra do aprila burne dneve. In sedaj prehajam k nič manj važni točki, k našim odnošajem do Glavnega Saveza. Ti so bili nad vse prisrčni, prijateljski in Iju-beznjivi, čeprav si nismo prikrivali drug drugemu, ako je šlo za kako razočaranje, bodisi od ene ali druge strani. V osebah glavnega tajnika g. dr. Djordjeviča in predsednika g. dr. Mih. T. Jovanoviča smo imeli delavca, rcorganiza-torja, .intervementa, zagovornika naših pravic. Tako - le, 21. februarja smo povprašali Glavni Savez, kako je z resolucijo, ki jo je sklenila glavna skupščina v Zagrebu dne 5. decembra. Tudi vse ostale pokrajinske zveze smo zainteresirali za to vprašanje. Zlasti nas je zanimalo vedeti, kako in s kakšnim obrazom je vzela resolu-1 cijo na znanje vlada in kaj misli ukreniti. Obsežni cirkular Glavnega Saveza z dne 14. marca, ki Vam je znan iz »Našega Glasa«, nas je uverii, da je bil Glavni Savez od 5. decembra dalje ves čas na tihem, toda resnem delu. Na zahtevo organizacij državnih upokojencev in oblastne organizacije poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev smo prosili 9. avgusta Glavni Savez, naj se zavzame za proširjenje voznih olajšav za upokojence in kontraktu-alne uradnike. Glavni Savez nam je 3. t. m. odgovoril, da za sestavo novega pravilnika politične prilike niso bile dovolj ugodne in da se bo dalo kaj pozitivnega, če tudi ne v zaželjeni izmeri, doseči morda šele po volitvah v narodno skupščino, čim se bo ta v oktobru sestala k rednemu zasedanju. Glavni Savez se je zavzel za našo zahtevo pri minstrstvu vojske in mornarice za to, da smejo učitelji odslužiti vojno vežbo med počitnicami, v specijalnih strokovnih zahtevah je dalje vodil, oziroma še vodi akcijo za Društvo pisarniških uradnikov«, za »Društvo orožniških upokojencev«, za »Društvo vpokojenih javnih nameščencev«, za »Društvo cestnih in rečnih nadzornikov« in za »Društvo kaznilniškega in jetniškega nadzorovalnega osobja«. O storjenih korakih glede vseh teh specijalnih zahtev, ki smo jih sporočili Glavnemu Savezu, smo ali pa še bomo prejeli od njega tudi oficijelna obvestila. 13. t. m. smo mu predložili po sekciji Saveza finančne kontrole predano nam resolucijo organov finan/čne kontrole z dne 21. avgusta, sklenjeno v Marenbergu radi gradnje hiš za potrebe pisarn in stanovanj finančne kontrole v Sloveniji, ter smo ga 12. t. m. po-e novno opozorili na stanovanjsko vprašanje ter na pokojninski fond, ki ga določa čl. 330 fin. zakona za leto i9Z7l28. Moje Poročilo slednjič ne bi bilo popolno, ako • ne bi omenili, da je v prvi vrsti zasluga Glavnega Saveza, ako so državne obveznosti iz naslova osebnih prejemkov in penzij Jz prejšnjih let po partiji 56 v Sloveniji do malega že likvidirane in da je Glavni Savez na našo zahtevo na dotič-rih mestih interveniral tudi v interesu poedlncev. Ne bi pa bilo popolno, ako bi ne omenil pred zaključkom razmerja med našo Zvezo In pri njej včlanjenimi organizacijami. Mala nesoglasja, ki so prav ipovsöd neizbežna, ker jih izzove sila razmer, so se poravnala brez odborovih sej internim,potom, člen 19. pravil, ki določa razsodišče, sploh ni prišel do veljave. Zveza je v danih razmerah brez lastne pisarne, kar tajništvu vsled rastočih agend skrajno otežkoča poslovanje, promptno in točno odgovarjala. Vložni zapisnik šteje 730 številk. Rednih odborovih sej smo imeli 8. odsek .za pravno varstvo 1, gospodarski odsek 2, tiskovni odsek 2, pragmatični odsek 7, strokovni svet je zborovat enkrat, kar je bilo premalo, priredili smo radi gradnje lastnega doma dvoje anket. Blagajnik g. Ign. Rus poda nato blagajniško poročilo: a) Blagajniško stanje Zveze državnih nameščencev dne 25. septembra 1927: Dohodki .........................iDin 53.461.33 izdatki ............... » 41.048.20 ostanek . . . Din 12.413. J J č) Zvezino premoženje z dne 25. septembra 1927: Vloga pri poštni hranilnici . . Din Gotovipa pri blagajniku .... » 548.90 Vrednost inventari a ...... » 256.56 Zaostanki na članarini...............» 9504.— 5 srečk »Jugoslovenskega novinar-'skeča udruženja« Sarajevo, nakupna cena po' 10 On .... » 50.— Skupaj ...» 22223.61 PASUVA: Do konca leta preplačana članarina » 573.50 čisto premoženje ..................Din 21650.U d) Inventar po stanju z dne 15. decembra 1926. 1. 'Obrabljena pisalna miza v rokoko slogu s petimi predali, vredna . Din 101).— 2. Večja stelaža z dvajsetimi predali brez vratič za shrambo društvenega katastra v sirovem stanju iz smrekovega lesa, vredna ... » '130.— 3. Lesen 'umivalnik iz smrekovega lesa, najprimitivnejše mizarsko delo (brez pribora), vreden . . » 16.— Ddn 285.— Obraba 10%, torej » 28.50 Din 256.— Milan Paternoster: Spomini na mednarodni uradniški kongres v Nürn-bergu. (Nadaljevanje.) Govornik je nadalje razvijal, da je mednarodna zveza vseh uradniških organizacij potrebna v svrho medsebojne podpore v boju za človeka vreden bbstanek. — Poročilo o preteklem delu mednarodne uradniške zveze je podal tajnik Noordhoff v angleškem in nemškem jeziku. Iz tega poročila je bila posneti, da je ta mladi mednarodni pokret takoj podvzel vse korake, da dobi vsestranske zveze. Dunajska deklaracija je omogočila dobiti stike tudi z delavskimi mednarodnimi organizacijami. Če tudi niso uspehi odgovarjali vedno naporu, se pa vendar ne sme pozabiti, da je uradniška internacijonala še mlada. V nekaterih deželali je vložilo tajništvo protest zoper ukrepe dotičnih deželnih uprav, ki so vsebovale trdote za javne name- ščence ali te celo oškodovale. Združenje je stopilo tudi v prijateljske odnošaje z interna-cijonalnim delavskim uradom v Genfu in izrazilo tudi svoje simpatije stavkujočim jamskim delavcem na Angleškem. V splošnem se mora 'trditi, da vsebujejo dosedanji uspehi nado, da bode uradniška internacijonala šla svojo pot v blagor vseh priključenih ji dežel. V okviru kongresa se je vršila v soboto zvečer v velikanski dvorani kulturnega društva javna uradniška manifestacija, katere se je udeležilo kakili 3000 javnih nameščencev. Zanimivo je, da so skušali to manifestacijo motiti narodni socialisti pod vodstvom občinskega svetn. Molža z raznimi izzivalnimi medklici, ki so dosegli vrhunec med govorom avstrijskega delegata Dorrerja, ki se je zavzemal za svetovni mir in nastopal proti vsakemu vojnemu razpoloženju. Razdraženi ma-nifestanti so potisnili nato z brahijalno silo nemirneže iz dvorane, nakar se je zborovanje vršilo nemoteno dalje. Govorili so: Tajnik mednarodne uradu, zveze Nordhoff, anglež Llowellyn, ki je pri- nesel pozdrave od 300.000 organiziranih angleških uradnikov, Švicar Meister, dr. Djof' djevič v imenu glavne jugoslovenske uradniške organizacije, ki .štejejo danes preko 50.000 članov; zagotavljal je, da bode prihodnü uradniški kongres 'te kraljevine odobril P& stop »Gl. Saveza« v mednarodno uradniška zvezo ter obrisal v markantnih potezah uradniške organizacijske prilike v Jugoslaviji-Temperamentno in popolnoma v pači'1' stičnem duhu je govoril Francoz Lauront-»Prinašam vam pozdrav velike večine fraIj' coskega uradništva. 80 do 85 odstotkov uradnikov je v Franciji organizovanih. Trenotn^ se moramo boriti pri nas proti koumnis i ' nemu pokretu, navzlic temu pa motrimo zanimanjem boj, ki ga vodite vi. naši n^ln'.c. tovariši proti reakciji in 'monarhizmu. Mo nje današnjega manifestacijskega zborov nja izhaja, kot so me informirali nemški variši, iz nar.-socialističnih vrst. Mladi m ^ ki je 'tu razgrajal, pač ni bil v vojni, če ' bil namreč udeležil tega strahotnega T>°J- “ potem hi poznal tudi vse njegove strano b) Računski zaključek za čas od! 1. januarja do 25. septembra 1927. DOHODKI: * IZDATKI: 1. Pri četni blagajniški ostanek . Din 3836.72 2. (Obresti pri poštni hranilnici . » 9.61 Članarina do 2fl. septembra 1927 » 40701.— Izredni dohodki » 8914.— Pisarniški stroški Din 3124.19 Najemnina » 1-50.— Nagrade • . . . » 110800.— Potnime » 10952.50 Članarina Glavnemu Savezu ... » 10000.— Izrodili izdaitki » 6021.53 Blagajniški ostanek ... » 12413.11 v Din 53461.33 . i Din 53461.33 c) Proračun za čas od 1. oktobra do 31. decembru 1927. DOHODKI: IZDATKI: 1. -Blagajniški ostanek dne 21. sep- 1. Potoine delegatov Zveze . . . Din 8000,— tembra 1927 .. i ... . Din 10413.11 2. Potni,na za 2 odbornika delegata 2. Članarina za dobo od: 1. 10. do z dežele > 1794,— 31. 12. 1927 za 7700 članov fw 3. Nagrade » 3900.— 1 Din » 28100.— 4. -Nagrada za sestavo -predlogov k 3. Članarina; zaostanki iz prejšnje činovnišketnu zakonu .... » 2000,— dobe » 9504— 5. Pisarniški in manipulativni stro- ški > 1000,— -.i i ■ 6. Kazni nepredvideni stroški . . 1000— 7. Prispevek Glavnemu Savezu . » 6000,— 8. Pasiva na članarini i» 573.50 „• saldlo . . ' w ' 20749.61 ■Skupni -dobodiki Din 45.017.11 Din 45017.11 * * e) IZKAZ v Zvezi državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani dne 31. avgusta 1927 včlanjenih državnih uslužbencev in sicer:' Po članskem seznamu je bilo dne 31. decembra 1926 včlanjenih 29 društev z 2323 člani Tekom letal 1927 je pristopilo k Zvezi in sicer: Udruženje jug. učiteljstva, poveri, v Ljubljani, z novimi 1995 čl. Društvo drž. upokojencev in upokojenk v Mariboru 512 » Oblastna organizacija PTT. uslužbencev Ljubljana 700 » Osred. društvo nižjih pošt. in brz. ushižbehcev 704 * Društvo kaz. in jetn. nadzor. osebja v Ljubljani 328 » Društvo učiteljstva mešč. šot v Sloveniji 200 » Sekcija saveza fin. kontrole v Ljubljani 850 » Društvo upokojencev in 'upokojenk drž. nam. v Ljubljani Sl » Društvo davčnih izterjevalcev v Ljubljani 5v8 * 5428 članov Izstopilo] e tekom leta 1927: Udruženi e čin. fin. kontrole v Ljubljani 26 čl. Društvo žel. uradnikov s fakultetsko izobrazbo 25 » 61- članov Ostane tedaj dne 25. septembra 1927 ,v Zvezi včlanjenih sku-paj 31 dnu- štev s 7700 člani. Poleg tega imajo prijavljene okrožne skupine: Ptuj 108 ČL Maribor 1045 i» ■ Kranj 124 » -Celje 32 » Krško * 59 » Kamnik 90 -» Murska Sobota 92 * Konjice 50 -» skupaj . 1600 čl. Gosp. Martin š ek izjavlja: »V tem poro- čilu, ki sem ga slišal, je nekaj stvarnega in ume- stnega, ali iz poročila pa nisem slišal najvažnejše in najbolj potrebne stvari, ki bi se morala ob- ravnavati že v Zvezi, kakor tudi v Glavnem Sa- pri Zvezi niti ne menijo in gredo preko tega vpra-skupaj . 7751 članov j Sanja. hekatombami mrtvih, ranjencev, prepojene z )ado#i in solzami mater, žena in otrok. — Ker Poznamo vso to mizerijo, se borimo za zbli-žanje in mirno sožitje vesoinega človeštva. O francoskem uradniškem pokretu pa moram tu le ugotoviti, da si francosko uradni-štvo do danes še ni moglo priboriti gospodarskega nivoja iz 1. 1914, dasi pripada zmagovalni državni skupini in navzlic predstojećem povišanju službenih prejemkov.« Zaključil je ob navdušenem ploskanju z željo, da naj bi postali od noša ji med Nemčijo in Francosko od dne do dne prisrčnejši. Manifestacijsko zborovanje je zaključil Predsednik nemške uradniške zveze, ministe-rijalni svetnik n. r. dr. Falkcnburg z globoko zamišljenim govorom, v katerem je navajal, se na vodilnih mestih državne uprave boje uradniške internacijonalc posebno radi tega, ver.s° mnenja, da nismo več daleč od združenja med duševnimi in manuelnimi delavci: 0 združenje seveda mora priti, kajti razvoj J^-ko onih, ki bi se drznili ga zadrževati. Zaključuje z vzklikom: »Naj živi uradniška internacijonala«, kateri je odzval v dvorani velikanski odmev. Mnogobrojen delavski pevski zbor je nato zapel kantato »Sturm«, in s tem je bilo impozantno zborovanje zaključeno. Tu bi še navajal, da so delegati govorili vsak v svojem deželnem jeziku, le jugdslov. delegat dr. Djordjevič je govoril v francoščini. Tolmači so prevajali govore sproti v nemščino. Dopoldne drugega kongresnega dne, t. j. nedelja, je bilo pa izpolnjeno z razgovori o tajniškem poročilu in o dospelih predlogih. Popoldne nam je pa prineslo zanimivo in duhovito predavanje univerz, profesorja Ledererja iz Heidelberga o temi: »Uradnik v narodnem in svetovnem gospodarstvu«. (Dalje prih.) Kdcr bere no^e glosilo, pa ni njegott narečni^, bodi v 5C$edev vrt po jabolka! Krivica, katera se je zgodila uslužbencem nižjih kategorij, je tako vnebovpijoča, da bi morali pri Glavnem Savezu stati na tem, da se ta člen ukine ali vsaj predrugači. Pri vseh teh poročilih Zveze in Glavnega Saveza se niti omenil ni § 306. Kar je tajnik v poročilu omenil o strokovnem svetu, to ie veliko premalo. Društva ne morejo imeti vseh svojih članov v odboru. Zato bi bilo potrebno, da se skliče tak strokovni svet vsaj na dva ali tri mesece, da dotične organizacije, katere niso zastopane v odboru, oddajo svoje zahteve na tem strokovnem svetu. Kar se tiče stanovajnskega zakona, so vsi lepo povedali, posebno pa zastopniki Glavnega Saveza. Jaz pa mislim, da se mora stanovanjski zakon vsekakor podaljšati in da ost#ie, kakor je bil, če ne bo nas nižjih uslužbencev 50% na ulici, ker mi zahtevanih najemnin s temi prispevki kot jih imamo danes, nikakor plačati ne moremo, V resolucijo, katera naj se danes prečita, mora priti tudi naša zahteva, da se čl. 306 fin. z. 206 takoj ukine in s nam dajo vsaj tiste pravice, katere smo že imeli. (Slede izvajanja g. dr. Djordjevič a, ki jih objavimo v prihodnji številki.) Gosp. Lil e g : »Z nekolikimi besedami hočem, reagirati^ na poročilo g^ dir. Kramerja in g. dr. Djordjeviča. Slišali smo, da komisija, za revizijo našega zakona in vlada res nameravata nekoliko zbol'šati položajne plače 2. in 3. skupine s tem, da se državni budget ne obremeni. Gospodje, prosim, kako je to mogoče? Gosp. minister dr. Kramer nam je povedal, da se more to zgoditi na ta način, da se bo izvršila nadaljna redukcija in da se bb nekim skupinam nekaj odvzelo, a drugim nekaj dodalo. Vse to baje zaradi privredne gospodarske krize. Kaj pa je glavni vzrok gospodarske krize? Po mojem mnenju je vzrok ta, da se ie srednjemu stanu vzela ona konzumna moč, katero ie prej imel. Če bi država uslišala srednji stan, ne bi bilo privredne in ne bi bilo gospodarske krize. Gospodarske krize ne morejo povzročiti male povodnji ali druge elementarne nezgode, ampak jo povzroča edinole srednji stan, ker nima kan z um moči. Jaz bi prosi! g. dr. Djordjeviča, da na ta fakt odgovori.« (Dr. Djordjevič — prihodriiič.) (Dalje sledi.) Vestnik. Glavni Savez proti novi uredbi o reviziji uradniškega zakona. Kakor je obljubil, tako je Glavni Savez tudi v resnici predložil g. ministru za sodstvo dne 16. oktobra predstavko proti novi uredbi o reviziji našega zakona.. V spremnem pismu se naglaša, da je pričakovalo vse državno rameščenstvo, če že -nič boljšega, vsaj objašnjenja starih določil, nikakor pa! ne poslabšanja mate-rijahrega položaja. Za vzgled je stavljena francoska vlada, ki je vstavila v proračun postavko 1,200.000 frankov za zboljšame plač uradništvu. Ministrski predsednik je označil regulacijo plač za rezultat demokratičnega in človekoljubnega stremljenja sedanje vlade. In pri nas? Predstavka nato -našteva točko za točko vsa poslabšanja določil tako v materi jakem kot moralnem pogledu. K vsaki točki osvetljuje določila, polemizira in podčrtava njihovo n-evzdfžnost. K sklepu zahteva da se pri dokončnem redigiranju nove uredbe pokliče v komisijo tudi .zastopstvo Glavnega Saveza. — G. minister za • sodstvo je dejfittaciii-, ki mu j e predložila to predstavko, obljubil, da mu bode skrb, da sc zahteve Glavnega Saveza vpo-števajo. Predstavka, odnosno spomenica ie natisnjena v -poslednjem »Cin. Glasniku« št. 136. čemu to mučenje? Skoro devet godina mo-irače penzioneri kru-naši propatiti u nadi, da če ipak i za njih jedanput osvanuti od iztoka sunce, te im ,'potjepšati za-dnje dane kukavnog života, uživametn do sada nedokučive im državne dinarske valute. U augustu, pred izborima, posladoše toga radi zahtevane mo'benice u Beograd H -prodjoše izbori i prvi oktobr, a dinari se ne javiše. Naprotiv, -u Oktobern, dva mjeseca kašnije vratiše im se molbenice, da ih obnove po nekom, u Beogradu sastavljenom upustvu. Valja Beogradu dokazati, da su ti krunaši zbilja zavičajni u toj državi, da su krunske penzije dobivali, od koga, po kojoj naredbi, dokle i još koje šta. Čemu to sve nakon devetgodišm-e patnje? Zar nije bilo dosta vremena, to sve i prije saznati i time za-prečiti, da ne bi možebiti kou dobio previše kruna ili čak, Bog sačuvaj, -da bi koji dobivao penziju, čija bi se zavičajnost mogla posumnjati? Da li je mogruće,