Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ST. 9 - LETO 55 - CELJE. 2. 3. 2000 - CENA 300 SIT Iva Štefanič: »Na raverske partije gremo po navadi >na suh« in nilcoli nič ne vzamemo, smo doicaj >ciean<.« ZA FINALE ČEZ BARCO Težeic žreb celjsicih pivovarjev. stran 21. ^STOVANJA Na Celjsicem bo živahno In veselo. Stran 10. ^KOK V KOMO. IN V NOVO ŽIVLJENJE? Pomagajmo najstniicu z zlomljeno hrbtenico. Akcija Novega tednika in Rdečega križa na strani 17. BAROK NA MOJEM VIKENDU Dvorec Lanovž kot primer, kako ne znamo čuvati spomenikov. stran 16. POMLAD NA VRTU Pričenjamo serijo nasvetov vrtičkarjem. vinogradnikom in sadjarjem. Stran 36. 2 DOGODKI Polreh lelih Za Novi tednik, ki ga ima- te v rokah, je bilo treba od- šteti 300 tolarjev, torej za 20 tolarjev več kot prejšnji te- den. S 1. marcem je višja tudi mesečna naročnina. Namesto 960 tolarjev je sedaj ta okroglih tisoč tolarjev. Je to veliko ali maln? Obo- je. Za vse. ki še komaj vežejo mesec z mesecem in ki že dolgo skrbno obračajo vsak tolar, brez dvoma veliko. Te- ga se v uredništvu zaveda- mo, zato smo skušali pred tem korakom narediti vse. kar je bilo v naši moči. Re- snici na ljubo smo pri tem kar dobro uspevali, saj naše- ga skupnega časopisa nismo podražili že vse od januarja leta 1997! Saj veste, da so se v teh letih cene življenjskih potrebščin v povprečju po- dražile za več kot četrtino, da se je lani ob uvedbi dav- ka na dodano vrednost po- dražilo tako rekoč skoraj vse - le Novi tednik je vztrajal. V začetku tega leta smo prak- tično poskusili, kaj je še mo- goče narediti, da bi še naprej vzdržali pri stari ceni in iz- dali smo »varčevalno« števil- ko. Vaš glas. dragi bralci, je ta poskus odločno odklonil. Želite - vsaj tako ste nam ustno in pisno sporočali - No- vi tednik, kakršnega ste na- vajeni. torej z barvnim tv vodičem, ki ga je mogoče vzeti iz časopisa, pa čeprav bo zato treba zanj odšteti kakšen tolar več. Pa smo še naprej računali in razmišlja- li... Dokler niso prav vsi izra- čuni pokazali, da druge reši- tve. kot podražitve, ni. Pa še sedaj smo se odločili za naj- manjšo možno, tako da se bomo morali kar krepko po- truditi. da ta cena ne bi bila prekratkega daha. Upamo in želimo, da nam vsem neljuba podražitev ne bo prehudo zarezala v vaš družinski proračun. Trudili se bomo. da vam bomo za vaš denar iz tedna v teden ponudili kar največ dobrega in koristnega branja, soča- sno s podražitvijo, torej s 1. marcem, pa smo za vas še bolj dostopni. Ne le z že uve- ljavljenim Modrim telefo- nom, kamor lahko kličete novinarje, tudi s podaljša- nim delovnim časom ogla- snega oddelka. Tam lahko sedaj oddajate male oglase, osmrtnice, zahvale, naroča- te radijske čestitke in podob- no od ponedeljka do petka med 7.30 in 17. uro, v sobo- tah pa od 730 do 12. ure. Pridite in se prepričajte! UREDNIŠTVO Bodo oglaševalci bojkotirali Premeno Poziv Slovenskega združenja medijev pri Slovensici oglaševalsici zbornici - Bo Celju po lanski poplavi ostala le peščica jumbo panojev? v Slovenski oglaševalski zbornici oziroma njenem združenju medijev so v pone- deljek v posebni izjavi za jav- nost naj^ločneje protestirali in obsodili upravo Mestne ob- čine Celje ter celjskega župa- na Bojana Šrota, ki naj bi »s prikritim razpisom in nasilno odstranitvijo panojev za zu- nanje oglaševanje povzročili veliko gospodarsko škodo« štirim podjetjem, članicam oglaševalske zbornice. Ogla- ševalce, agencije in medije pa so pozvali, naj bojkotirajo de- lo celjske družbe Premena, ki ima z Mestno občino Celje od letošnjega 1. januarja 5-letno pogodbo za zunanje oglaše- vanje v mestu. Slovensko združenje medi- jev pri Slovenski oglaševalski zbornici poziva Mestno občino Celje, da razveljavi lani oktobra objavljen javni razpis in ga po- novi, kar bo v korist tako pod- jetjem kot tudi mestni občini, ki bo lahko izbrala najugodnej- šega ponudnika. Na oglaševal- ce, oglaševalske agencije in medije se obračajo s pobudo, da v svoje medijske načrte do razrešitve spora po pravni poti oziroma do ponovitve razpisa ne vključujejo oglasnih površin celjske družbe Premena, še na- prej pa naj oglašujejo na pano- jih podjetij Proreklam-Europla- kat, Metropolis Media, Gra- dium in Inreklam-Progres, ki jih imajo te družbe postavljene na zasebnih zemljiščih. Za ko- nec se obračajo še na sodne organe, naj pospešijo razsoja- nje v sodnih postopkih, ki so sproženi glede plakatiranja v Celjii in tako zmanjšajo nasta- janje gospodarske škode, ki se vsak dan veča. Interes občin je M cimvec ponudnikov Svojo odločitev v Sloven- skem združenju medijev pri Slovenski oglaševalski zbornici utemeljujejo z ugotovitvami. da je bil lanski razpis za izbor ponudnika prikrit in neskladen z obstoječim celjskim odlo- kom o zunanjem oglaševanju. Ugotavljajo, da so občine zveči- ne zainteresirane za kar največ ponudnikov, običajno se jih od- zove več kot deset, saj le tako lahko izberejo najugodnejše, v Celju pa so storili vse, da je bil razpis zainteresiranim podjet- jem čimbolj skrit in se je nanj odzvalo le eno, »verjetno celo vnaprej izbrano podjetje«. Ob tem še dodajajo, da družba Premena ni članica Slovenske oglaševalske zbornice in zato- rej ni zavezana k spoštovanju visokih oglaševalskih standar- dov, lastnika družbe Bojan Krajnc in Boštjan Volf pa sta sodelovala v predvolilni kam- panji celjskega županskega kandidata Šrota. Predsednik Slovenskega združenja medijev Marjan Novak in v.d. glavnega tajnika Slovenske oglaševalske zbor- nice Andrej Žorž še dodajata, da je Mestna občina Celje na osnovi rezultatov razpisa na- ložila podjetjem Proreklam- Europlakat, Metropolis Me- dia, Gradium in Inreklam- Progres odstranitev površin za zunanje oglaševanje ne glede na dejstvo, da so priza- deta podjetja sprožila upravni spor in tožbe, zatem pa še pred zaključkom sodnih po- stopkov naročila nasilno od- stranitev njihovih površin za zunanje oglaševanje. Mestna občina Celje je obtožila prizadeta po^j^ da lani niso plačala pred, nih taks, kar se je ka^ pokazalo kot neresnično leg tega pa so jim v p odstranili tudi več povra zunanje oglaševanje nj sebnih zemljiščih in ne J na javnih površinah, na y re se je nanašal razpis.« ] Premena v toi^ postavila prvi pano J v Premeni imajo za g nje oglaševanje v Celju izij no strokovno študijo, po j teri naj bi bilo glede na prebivalcev in primerljivaj venska mesta dokončno j vilo oglasnih površin v m? med 80 in 90. Zaenkrat, zaključku naše redakcije rek, je bil v Novi vasi poij Ijen prvi pano. ^ Na poziv Slovenskega li ženja medijev Slovenske oj ševalske zbornice v Prem odgovarjajo, da bodo pra dni uradno zaprosili za čl tvo v zbornici, pri sprejemi najbrž ni pričakovati večjik žav, saj izpolnjujejo pog Sicer pa na pozive oglaše cem na kratko odgovarjaj! ostalimi regijsko delujafc podjetji v Sloveniji boffe' tem letu vzpostavili tretjo! cionalno mrežo, ki bo naroi kom ponudila kvalitetni storitev za primerno ceno. je osnovni razlog za poziv bojkot, ki je neprimeren skus ohranitve kartelnega ložaja, ki je za oglaševal industrijo škodljiv. Obstoj standarde na področju ogli vanja bomo izboljšah. Prvi živi naročnikov so pozitivD IVANA STAMEII Foto: SHEI Boštjan Volf ob prvem panoju, ki so ga v Premeni postavili v Novi vasi. lašccmi bodo pomagali Občinski svet Laško je na nedavni seji sprejel izjavo o sodelovanju pri oživljanju zdravilišča v Rimskih Toplicah in o ugodnostih, ki jih bo občina nudila izbranemu vlagatelju. Izjava je tudi del razpisne dokumentacije, ki bo na sedežu agencije za privatizacijo vsem zainteresiranim ponudnikom na voljo do 11. aprila. Občina Laško bo izbranemu najemniku zdraviliškega kompleksa pomagala zlasti pri pridobivanju pro- storske dokumentacije in upravnih dovoljenj na lokalni in državni ravni, zavezala pa se je tudi, da bo po svojih močeh sodelovala pri izgradnji komunalne in cestne infrastrukture v Rimskih Toplicah. Poleg tega bo zdravilišče vključila v svojo celovito turistično ponudbo. JI Nominiranci za celjska priznanja Od minulega četrtka so po sklepu komisije za mandat- na vprašanja, volitve, ime- novanja in nagrade znani nominiranci za podelitev priznanj Mestne občine Ce- lje za leto 2000, letos prvič tudi za Kristalne celjske gr- be. Mestni svetniki bodo pred 11. aprilom, celjskim občin- skim praznikom, na predlog pristojne komisije odločali o podelitvi priznanj MOC; nazi- va Častni meščan Celja ter zlatih, srebrnih, bronastih in letos prvič tudi kristalnih celj- skih grbov. Na razpisa so v komisiji do konca januarja prejeli 27 pobud za podelitev priznanj MOC, vse so zelo podrobno obravnavali, pre- tehtali priloženo dokumenta- cijo in na osnovi vsebinske razprave ter glasovanja pri- praviU predlog za podelitev priznanj. V komisiji se letos niso od- ločili, da bi potrdili nominaci- jo za naziv Častnega meščana Celja, za podelitev Zlatega celjskega grba sta letos pred- lagana Božena Orožen in Or- kester Akord, za Srebrni celj- ski grb Jože Planinšek, Peter Simoniti in Edo Gaberšek, za Bronasti celjski grb pa Vigred d.o.o. in Marjeta ter Vidko Gradišnik, Engrotuš in Mir- ko Tuš ter Rolanda Fugger Germadnik. Ob letošnjem občinskem prazniku bodo v Celju prvič podelili tudi Kristalne celjske grbe, priznanja, namenjena najuspešnejšim študentom. Med nominirance so se s svo- jimi študijskimi uspehi in do- sedanjim delom uvrstili To- maž Križnik, Mihaela Gu- benšekin Špela Mežnar. IS PocHniške priložnosK še dan, dva in potem konec tedna. Z njim pa tudi konec počitnic, ki so jih pretekli 'I za ljubljanskimi in mariborskimi dočakali še naši šolarji. . ^ Počitniški teden, pravi večina mladeži, prehitro mineva. Proste dni pa so šolarji izkopi; tako, kot so si želeli, vedeli in zmogli. Nekateri skupaj s starši na belih strminah, drugi s smučarske tečaje ali športne aktivnosti. V Celju so v Medobčinski zvezi prijateljev ml^'' pripravili tudi vrsto delavnic, na posnetku pa so otroci, ki so pri Mišku Knjižku ustv^'; voščilnice za bližajoči se 8. marec. Še nekaj časa, da se razmigajo in naberejo novih mo^ ^ šolski vsakdan, pa imajo tisti, ki so počitniške dni »prelenarili« pred televizijo ali računalnf'® Zakaj pa ne? IS, Foto: GREGOR ^f DOGODKI 3 O usodi sejmov bodo odločili lastniki »Do konca tedna bo podpisana pogodba o medsebojnih odnosih z Mestno občino Celje,« napoveduje mag. Franc PangerI, direktor Celjskega sejma d.d. 2e ob odločitvi za gradnjo nove sejemske dvorane s so- ijobno, za slovenske razmere ^jiunsko, infrastrukturo se lg vedelo, da bo naložba ve- lik zalogaj za gospodarsko jružbo. V Celjskem sejmu že pflcaj časa opozarjajo, da je dokapitalizacija podjetja pujna, zdaj predlagajo zne- 500 milijonov tolarjev, delničarji pa bodo odločitev, paj bo takšna ali drugačna, morali sprejeti na aprilski skupščini. gradnjo nove sejemske dvorane so lani v Celjskem sejmu pri Banki Celje in Novi ljubljanski banki najeli pre- piostitveno posojilo v višini 1,1 milijarde tolarjev, naložba [vgradnja klimatov, ki bodo Uogočali primerno ogreva- iije in hlajenje dvorane, ni [ključena, ker je zaradi po- lanjkanja denarja še niso pravili - pa je bila v celoti hiiedna milijardo 320 milijo- Inov tolarjev. Premostitveni ^posojili zapadeta v plačilo 30. maja, v sejemski hiši pa imajo možnost, da se z bankama dogovorijo za spremembo dolga v dolgoročno posojilo z odplačilno dobo osmih ali de- vetih let. Ker obrestna mera še ni povsem določena, je težko reči. koliko bo v tem primeru znašalo plačilo mesečnega obroka, vendar pa y Celjskem sejmu pravijo, da se bo izra- čun vrtel okoli 15 milijonov tolarjev. »Družba v tekočem poslova- nju nima težav z likvidnostjo, vse svoje obveznosti redno poravnavamo,« zagotavlja di- rektor Celjskega sejma d.d. mag. Franc PangerI, ki hkrati še dodaja, da so bili tudi lan- ski poslovni rezultati dobri. »O natančnih številkah še ne morem govoriti, znane bodo do seje nadzornega sveta družbe, katerega člani se bo- do sestali sredi marca.« Po ocenah, ki jih glede na zbrane številke seveda že imajo, pa bo v Celjskem sejmu lanski dobiček višji od predlanskega. V Celjskem sejmu so doslej že dvakrat pozvali svoje last- nike, naj razmislijo o dokapi- talizaciji družbe, ki jo je, ne- nazadnje, nadzorni svet v sta- ri sestavi ob odločitvi za na- ložbo že predvidel. Zamislili so si, da bi delničarji primak- nili svež kapital glede na viši- no svojih obstoječih deležev in se lastniška struktura ne bi spremenila. Vendar pa so se na ta cirkularja odzvali le trije solastniki; ob Mestni občini Celje, ki je zdaj 37,35-odstotni solastnik še Obrtna zbornica Slovenije, ki ima 5-odstotni delež, in A Fining iz Velenja, katerega delež je nekoliko viš- ji. Po besedah mag. Pangerla bo zdaj uprava najprej nad- zornemu svetu, zatem pa še delničarjem predlagala, da se družba dokapitalizira s 500 milijoni tolarjev, svež denar pa iščejo med notranjimi last- niki in zainteresiranimi zuna- njimi partnerji. »Odločili bodo lastniki; grobo rečeno pa sta na voljo dve možnosti. Prva pomeni vrhunski sejemski standard in ohranjanje pozici- je med slovenskimi sejemski- mi hišami, zaradi česar smo se tudi odločili za gradnjo nove dvorane, druga pa je seveda popolnoma diametralna,« po- jasnjuje mag. PangerI in naka- zuje možnost, da se lahko lastniki, denimo, odločijo tudi za prodajo »nepokrite« nalož- be, sejemska hiša pa naprej deluje znotraj starih okvirov. »Pričakujem, da bodo lastniki uvideli, da je bolj smiselna dokapitalizacija, saj bomo imeli v družbi le tako zagotov- ljeno tekoče likvidnostno po- slovanje in nadaljnji razvoj se- jemske dejavnosti!« Največji delničar Celjskega sejma d.d. je s 37,35 odstotki Mestna občina Celje, s katero pa ima družba zadnja leta, zlasti glede gospodarjenja z dvoranama A in B, povsem neurejene odnose. Podpis po- godbe, ki naj bi uredila ta vprašanja in dokončno potr- dila lastništvo nad zemljišči znotraj sejemskega komplek- sa, je bil že nekajkrat tik pred zdajci, zdaj pa direktor Celj- skega sejma d.d. mag. Franc PangerI zagotavlja, da bo po- godba podpisana do konca tedna. Lastniki se bodo torej sami odločili, v kolikšni meri bodo z lastnim denarjem dokapita- lizirali družbo ali iskali zuna- nje partnerje. Pri tem pa ne gre prezreti, da naj bi bila vrednost kapitala Celjskega sejma (gre za okoli 3 milijarde tolarjev) in vrednost delnice, ki je v začetku leta presegala 3.300 tolarjev, previsoko oce- njena. Bodo delničarji, zato da bi zagotovili pritok svežega denarja od zunaj, morda odlo- čali o znižanju kapitala druž- be? IVANA STAMEJČIČ Delo s srcem »Bistvo je očem skrito, dor hoče videti, mora gle- iti s srcem,« so misel Saint *uperyja iz Malega princa ' celjski občinski upravi iporabili za vabilo na spre- ^m ob zaključku poklicne- I dela ravnateljice Srednje »le za gostinstvo in turizem elje Bogomire Škerjanc in 'rektorja Centra za socialno elo Celje Braneta Buta. S to mislijo so spletli tudi i^lečo nit dosedanjega dela 'beh strokovnjakov, ki sta ves •'s svojega službovanja ob •■lanju, izkušnjah in svoji živ- Nski modrosti znala tudi klati in gledati s srcem. Obe- jja je skupno tudi to, da v ph letih svojega službovanja Na menjala delovnega ko- ^l^tiva. V petek se jima je v sodelavcev za njuno in dosežke zahvalil celj- V župan Bojan Šrot. .^kerjančeva se je kot profeso- nemškega in angleškega je- zaposlila v Srednji šoli za 'Jstinstvo in turizem Celje leta 11 let kasneje prevzela °'žnosti pomočnice ravnatelji- ^^erod leta 1984 kot ravnate- za 5 let vodila še delo '^'ociranih oddelkov v Slovenj J^^dcu. Ob strokovnem delu, l^nju izobraževalnih progra- ter posebni pozornosti, ki namenjala raziskovalnemu in tekmovanjem dijakov, . ^ v zadnjih letih njenega ^^zbovanja izpostaviti gradnjo j ^ šole s telovadnico, ki so jo °^sno odprli lani maja. j^^^ne But je še kot odličen ^^nazijec okleval med mate- ''Ko in glasbo, po težki pro- metni nesreči, v kateri si je hudo poškodoval vid, pa je iz- bral psihologijo. Že med študi- jem je delo psihologa spozna- val tudi v praksi, prvo zaposli- tev pa kot psiholog svetovalec našel 1. junija 1975 v Centru za socialno delo Celje. Desetletje kasneje je v svoje roke prevzel direktorske vajeti, ves čas pa ostajal tesno vpet v strokovno delo, saj sodi v najožji krog snovalcev in oblikovalcev slo- venske sociale. Pri tem pa je, tako do sodelavcev kot do vseh ostalih ljudi, s katerimi je delal, ostajal preprost, skromen, spontan in prijazen, človek, ki dela in gl^da s srcem. I. STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ Papirji so že v Bruslju v torek se je iztekel podalj- šan rok, do katerega je mora- la Mestna občina Celje pred- ložiti »vso potrebno doku- mentacijo, s katero se pote- guje za nepovratna sredstva evropskega sklada ISPA za izgradnjo celjske centralne čistilne naprave. Ministrstvo za okolje in pro- stor je pred tem občini izdalo potrebno lokacijsko in grad- beno dovoljenje za izgradnjo naprave v Rifengozdu in za zbiralnik. Predvidoma do ju- nija pa bo treba počakati, da se bo sklad odločil, ali bo Ce- lju namenil 60 odstotkov od potrebnih 3,5 milijarde tolar- jev, kolikor bo stala izgradnja naprave z dovodnim kolektor- jem. Iz Slovenije se za ta de- nar poteguje poleg Celja le še Lendava za gradnjo kanaliza- cije. V začetku februarja so opra- vili javno obravnavo v Narod- nem domu, na kateri je bila bistvena zahteva po spremlja- nju smradu in hrupa v času obratovanja naprave. V loka- cijsko dokumentacijo je tako ministrstvo te meritve v Tre- marju, Košnici in Rifengozdu tudi zapisalo kot obveznost investitorja. TC Ob Bogomiri Škerjanc in Braneta Batu še celjska podžupanja Janja Romih, župan Bojan Šrot in podžupan Zdene Podlesnik. po svetu Piše: DAMJAN KOŠEC, POPtv Haider odšel s cela stranke Jorg Haider, šef avstrijskih Svobodnjakov, ki je z vsto- pom v vlado dodobra razbu- ril evropsko in svetovno jav- nost, se je umaknil s položaja prvega moža stranke. Na no- vinarski konferenci ob odsto- pu je na vprašanje, ali še vedno upa, da bo nekoč po- stal zvezni kancler dejal: "Te možnosti ne izključujem." Tudi številni komentatorji in analitiki so opozorili, da je Haiderjeva odločitev le taktič- na poteza, ki mu bo pripomo- gla k naskoku na Dunaj enkrat v prihodnosti. 50-letni pravnik iz Bad Goiserna bo še vedno opravljal dolžnosti koroškega deželnega glavarja. Šefica svo- bodnjaške stranke pa je posta- la njegova tesna sodelavka in podpredsednica vlade Sussan- ne Ries-Passer. Haider je stran- ko vodil kar 14 let; ob njego- vem prevzemu leta 1986 je na volitvah denimo zbrala le pet odstotkov glasov. Potem pa je Haiderju uspelo doseči skoraj nemogoče - v nekaj letih nje- govega vodenja stranke so Svobodnjaki postala najmoč- nejša desničarska stranka v Evropi. Prav zaradi njegove ul- tradesničarske drže in izjav je bil večkrat v središču kritk. Tako je najbolj razburkal z izjavo, da "so bili častniki SS možje z značajem in da je bila politika zaposlovanja v tretjem rajhu dobra". V njegovem pro- gamu se redno pojavlja priza- devanje za ustavitev priselje- vanja; to je po njegovem glavni izvor brezposelnosti in izvor vsega drugega zla. Zase pa rad reče, da je pangermanist in da bi Avstrija morala biti del Nemčije. Ostra tekma za Belo hišo Novembra bodo v ZDA vo- litve, na katerih bodo delega- ti iz 50 zveznih držav izbirali novega predsednika. Povsem jasno je že, da bo demokrat- ski kandidat najverjetneje sedanji podpredsednik Al Gore. Kdo bo zastopal barve republikancev, pa se bo izka- zalo 7. marca, na t.i. veliki torek, ko bodo primarne voli- tve kar v 14 zveznih državah. Trenutno malo bolje sicer kaže Georgu Bushu mlajšemu, vendar pa utegne presenetiti tudi njegov tekmec John Mc- Cain. To se je nazadnje zgodi- lo na primarnih volitvah v Mic- higanu, tako da je Busheva prednost skopnela. Michigan je namreč z 10 milijoni prebi- valcev precej primerljiv z na- cionalno ravnijo. McCainu, tri- krat zapored senatorju Arizo- ne, uspeva z osebnostjo ter zgodovino vietnamskega vete- rana ter vojnega ujetnika. Na drugi strani ima guverner Tek- sasa Bush mlajši prednost v denarju in je že doslej za kam- panjo porabil 50 milijonov do- larjev. Bili Clinton je, denimo, na zadnjih volitvah za celotno kampanjo porabil kar deset milijonov manj. Busha pa že- ne tudi želja, da njegova druži- na na republikanski strani po- stane nekaj takega, kot so bih Kennedyjevi pri demokratih. Pri tem pa ne izbira sredstev: tudi z zagovarjanjem smrtne kazni (podpira jo tudi Al Go- re), pa z izrekanjem proti pra- vici do splava ter z obiskom zloglasne univerze Bob Jones, ki prepoveduje medrasna raz- merja in homoseksualcem grozi z aretacijo. Pa tudi sicer se razprava med republikan- skima kandidatoma v glavnem vrti okrog moralne obnove ZDA, davčnih olajšav, pravice do splava in podobnih tem, manj pa je naravnana zunanje- politično. Zato takšni lapsusi, kot je Bushevo nepoznavanje predsednikov vlad Pakistana, Indije in Čečenije, sploh ne pridejo do izraza. Da o zdaj že legendarni zamenjavi Sloveni- je s Slovaško ob obisku pre- miera Drnovška v Teksasu niti ne govorimo. Babicki živ, posnetki sporni Andrej Babicki, novinar ra- dia Svoboda, ki je pred šestimi tedni izginil v Čečeniji, je živ. Pred dnevi so ga dagestanske oblasti zaradi ponarejenega potnega lista priprle v Mabač- kali, od koder se je po telefonu javil svoji ženi, po Putinovem posredovanju pa se je lahko vrnil v Moskvo. Ruske oblasti naj bi ga prejšnji mesec zajele, ko se je poskušal prebiti iz Groznega, potem pa naj bi ga menda s čečenskimi uporniki zamenjali za svoje vojake, o čemer pa čečensld poveljniki nič ne vedo. Kako je Babicki prišel v Če- čeniji sosednji Dagestan men- da ne ve niti sam. Neznanci so ga v Mahačkalo prepeljali z masko na glavi, da jih ne bi prepoznal, ali pa si zapomnil poti, od koder so prišli. Rusi so domnevno predajo Babickega, čigar poročanja iz Čečenije so bila za Rusijo precej obreme- njujoča, celo ovekovečili z vi- deokamero, vendar pa naj bi bil posnetek dvomljive vred- nosti. Za Ruse precej sporni pa so še eni posnetki, ki so te dni obkrožili svet. Gre za slike ubi- tih Čečenov, ki jih Rusi zveza- ne "pospravljajo" v skupna grobišča. V Moskvi trdijo, da gre za ubite upornike, ki so padli pri preboju. Zvezali pa naj bi jih šele mrtve in to zato, da so jih lažje transportirali. Ob objavi posnetkov so se os- tro odzvali v Washingtonu; ameriški predsednik Clinton je dejal, da posnetki, pa tudi dru- ga poročila o kršenju človeko- vih pravic v Čečeniji, kar kliče- jo po neodvisni preiskavi. Tre- ba bo ugotoviti, kdaj so bili posnetki narejeni, kje in kdo je njihov avtor. V svet jih je na- mreč poslala nemška televizija N24, ruska Izvestja pa trdijo, da jih je posnel njihov reporter in ne nemški. No, Nemci so že priznali, da je snemal ruski snemalec, vendar pa da je bil z njim tudi nemški novinar. □ DOGODKI čas je za zeleno življenje z naravo Mednarodni sejem vrtnarstva in cvetličarstva Flora 2000 obiskalo okrog 30 tisoč ^ »Specializirani sejmi mo- rajo slediti gospodarskim in ne političnim ciljem,« je med 5. sejmom Flora v Celju poudaril predsednik OZS Miha Grah, pri tem pa seve- da mislil na to, kako Celje letos izgublja sejem Vse za otroka, ki je bil napovedan za konec marca, a ga zaradi odločitve države, da Festival vzgoje in izobraževanja pri- pravijo v Ljubljani, letos ne bo. Zato pa so v mešanem podjetju Cespo, ki je konec februarja pripravilo že 5. mednarodni sejem vrtnars- tva, cvetličarstva in kraji- narstva, toliko bolj zadovolj- ni z razmahom Flore v zad- njih petih letih. Po besedah Franza Reis- becka, direktorja GHM, druž- be za pripravo obrtnih raz- stav iz Munchena, ki je ob Celjskem sejmu d.d. in OZS večinski lastnik podjetja Ces- po, beležijo organizatorji raz- mah zanimanja za Floro tako med obiskovalci kot tudi med razstavljavci. Letos se jih je na 7.500 kvadratnih metrih raz- stavišč v dvorani L predstavi- lo 198 iz 12 držav, sejem pa si je ogledalo okrog 30 tisoč lju- di, kar je tudi največ doslej. V strokovnem delu obse- jemskih prireditev so organi- zatorji letos dah poudarek cvetličarstvu in vrtnarstvu z vidika izobraževanja in zapo- slovanja v Sloveniji, pri tem pa ugotavljali, da za dualni sistem izobraževanja ni tolik- šnega zanimanja, kot bi si že- Med 22 cvetličarji in cvet- ličarkami, ki so se v času sejma potegovali za naziv Cvetličar(ka) Flore 2000, je med moškimi zmagal Igor Belovič iz Cvetlično darilne- ga butika v Slovenski Bistri- ci, med ženskami pa Valerija Potokar iz cvetličarne Cvet v Mariboru. Med izdelki bodo- čih cvetličarjev in vrtnarjev pa so obiskovalci sejma v vseh štirih katergorijah (mladi so se pomerili v izde- lovanju bidermajer šopkov, šopkov iz 3 cvetov za 8. ma- rec, aranžiranju cveta in vrt- narskih zasadkih) največ glasov prisodili dijakom Vrt- narske šole Celje, leli. Helena Žnidarič iz Cen- tra RS za poklicno izobraže- vanje je dejala, da je bila pre- nova programov vrtnarstva in cvetličarstva primerna, da pa se zatika zlasti pri sklepa- nju učnih pogodb, saj zlasti za vrtnarje primanjkuje učnih mest pri delodajalcih. V pri- pravi so še programi za vrt- narskega oziroma cvetličar- skega tehnika ter inženirja cvetličarstva, glede na potre- be pa bi bili dobrodošli še programi za poklice drevesni- čarja, zelenjadarja, oblikoval- ca prostorov ter parkovnega vrtnarja. Po besedah Meri Lorenčič iz Zavoda RS za za- poslovanje so možnosti za zaposlovanje vrtnarjev in cvetličarjev v Sloveniji kar ugodne, to pa ponazarjajo tu- di lanski podatki, ko so delo- dajalci nakazali 212 namer po zaposlitvi, med 280 brezpo- selnimi pa se je dejansko za- poslilo kar 158 cvetličarjev in vrtnarjev. Glede na to, da-v sloven- skih trgovinah raste delež prodaje cvetja, se po mnenju Mirana Radeta iz Sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri OZS nič kaj rožnati časi ne nepovedujejo cvetličarjem, saj je pričakovati celo zapira- nje nekaterih cvetličarn. »Drugače pa je z vrtnars- tvom, kjer je še veliko tržnih niš.« IVANA STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ Trgovsko podjetje Era je na Flori predstavljalo blagovno znamko Agrina, pod katero trži svoj zeleni program. Ljubek Erik, maskota podjetja, je med obiskovalce delil čebulice tulipanov. Osrednji slovenski sejem avtomobilizma »Na 25 tisoč kvadratnih me- trih razstavišč Celjskega sej- ma bo med 15. in 19. marcem osrednja sejemska prireditev s področja avtomobilizma v Sloveniji, saj bo število raz- stavljavcev na 11. sejmu Avto in vzdrževanje, 3. sejmu Moto boom in letošnji prvi razstavi gospodarskih vozil zanesljivo preseglo številko 400,« napo- veduje odmevnost marčev- skega sejemskega trojčka v Celju programski vodja Ro- bert Otorepec. Iz osrednjega sejma Avto in vzdrževanje, v katerem daje- jo organizatorji skupaj z Av- toservisno remontno skup- nostjo Slovenije že leta pou- darek zlasti vzdrževanju, je predlani zrasel še Moto boom kot samostojna prireditev, namenjena zlasti motocikli- som in ljubiteljem motorjev. Letos pa se obema sejemski- ma sklopoma prvič pridružu- je še razstava gospodarskih vozil, v okviru katere se bodo predstavili vsi največji ponud- niki težkih gospodarskih vo- zil, dostavnih vozil, avtobu- sov, prikolic, polprikolic ter domači proizvajalci in proda- jalci predelav in nadgradenj. Ker letos ne bo ljubljanskega avto salona, organizatorji na- povedujejo množično zasto- panost najpomembnejših prodajalcev osebnih avtomo- bilov pri nas. Vse tri sejme bo ob stro- kovnih srečanjih in predava- njih spremljal še bogat obse- jemski program. Tako bodo. med drugim, v okviru 11. sej- ma Avto in vzdrževanje pred- stavili starodobne avtomobile in motocikle, vse starejše od pol stoletja, tretji in četrti se- jemski dan bodo na sejmišče, brez vstopnic seveda, vabili motoriste, posebna atrakcija pa bo verjetno tudi testna vožnja gospodarskih in teren- skih vozil na posebnem poli- gonu ob sejmišču. Vsi, ki jih to zanima - slovenskim po- klicnim voznikom pa organi- zatorji pošiljajo tudi posebna vabila - se bodo lahko vse sejemske dni med 10. in 18. uro preizkusili v vožnji gos- podarskih vozil proizvajalcev Scania, Mercedes, MAN, DAF, Renault, Iveco, VW, Peugeot, Citroen, Fiat, Kia in Mazda, za spretnostno vožnjo pa bo na voljo tudi 6 terenskih vozil. IS Spomin pri Osreških pečeh Pri šoštanjskih Osreških pečeh, v grapi, kjer stoji spomenik štirinajstim padlim borcem XIV. divizije, je bila v organizaciji Zveze borcev Ravne spominska svečanost ob 56-letnici hude bitke. Slavnostni govornik je bil predsednik območnega odbora Zveze borcev Velenje Jožef Povše, svečanosti pa se je udeležil tudi predsednik odbora in udeleženec XIV. divizije Lojze Dolničar. Spomin iz druge svetovne vojne na legendarni pohod te divizije je še vedno živ in prisoten pri še živečih borcih in drugih. Na območju Raven pri Šoštanju je štirinajsta doživela boje, ki so odločali tudi o nadaljnji usodi brigade. Davek je bil visok; 23 mrtvih in 17 ujetih ter pozneje ustreljenih. M.K. Za ponovitev učenja na daljavo Sodelujoči na tehniški razstavi o študiju na daljavo, televideo sistemih in video konferencah, ki se je minulo sredo zaključila v Celju, so - zadovoljni s predstavitvijo - predlagali, da se razstava po- novi še v katerem sloven- skem mestu. V podjetju Fit media, ki je razstavo v Celju pripravilo, pa so po ocenah direktorja Jožeta Volfanda z odzivom, tako med razstavljavci kot obiskovalci, zadovoljni. »Razstavo so obiskali številni dijaki celjskih srednjih šol; zlasti Gimnazije Celje-Cen- ter. Šolskega centra Celje ter Srednje zdravstvene šole, prišli pa so tudi mariborski študenti. Skupaj z drugimi računalničarji, mentorji ter gospodarstveniki smo v treh dneh našteli 600 obiskoval- cev, žal pa mi je, da priložno- sti, da se dijaki seznanijo z najnovejšimi trendi v video tehnologijah in študiju na da- ljavo, niso izkoristili še v ve- čih šolah in podjetjih. Škoda, saj je Celje pretekli teden tri dni utripalo kot eno izmed središč sveta, z razstavo pa pogumno vstopilo v svet glo- balnih komunikacij.« IS po drza^ Združevanje desni UUBUANA, 23. februa^ (Delo) - Predsednika SLs SKD Marjan Podobnik in i ze Peterle sta zaradi »pritisi katoliških izobražencev p^ pisala dogovor^ po katej^ bodo po združitvi s krščaiu mi demokrati ministri slov^ ske ljudske stranke zapu^ vlado, Peterletova stranka, bo izstopila iz koalicije z SE Na dan združitve naj bi nova združei^a stranka zop vrnila v koalicijo. Umrl akademik Bajt UUBUANA, 24. februai (Delo) - Tik pred 79. rojstrt dnevom je umrl dr. Aleksa der Bajt, redni član Slovensl akademije znanosti in un^ nosti. Bil je zaslužni profes na pravni fakulteti, na kateri leta 1963 ustanovil danes zg meniti ekonomski inštitut. I ni je razburkal javnost s knjij Bermanov dosje, ki govori povojnih letih v Sloveniji. Dobra volja LJUBUANA, 24. febniaij (Delo) - Slovenski lastniki n premičnin na Hrvaškem so olajšanjem sprejeli obvesi da je sosednja država ratific rala premoženjsko-pravE sporazum. Hrvati zdaj čalia- jo, da bo Slovenija ratifictt sporazum o obmejnem I metu in sodelovanju. Spremembe praznikov UUBUANA, 26. febniaij (Delo ) - Poslanci ZLSD so parlamentarno procedui vložili predlog za spremen bo zakona o kulturnih prai nikih. Kulturni praznik naj li bil 3. decembra, to je na dai Prešernovega rojstva, nan« sto dneva samostojnosti, kij 26. decembra, pa naj bi 23 decembra praznovali da! plebiscita o samostojnosti, i tem naj bi se izognili zme^ med ljudmi o dnevu san« stojnosti in dnevu državnost Parlamentarci nc obisku LJUBLJANA, 28. februi ja (Delo) - Na uradni obis je prišla sedemčlanska deli gacija odbora hrvaškega si bora za zunanje zadeve J jo vodi podpredsednik s- bora Zdravko Tomac. S si' venskimi gostitelji se je P' govarjala o spornih vpraš' njih med državama ter razmerah na Hrvaškem P spremembi oblasti. Upokojenci opozarjajo UUBUANA, 29. febrU' (STA) - Zveza društev up kojencev Slovenije zahtev' naj vlada v Šestih mesec analizira izjemne pokojiii' s podatki o prejemnikih. ^ šini pokojnine in preH' ženjskem stanju prejen^ kov. Če vlada te problem^ ke ne bo rešila, bo zvez^- nasprotuje podeljevan takšnih pokojnin, orgaJ^'' rala proteste. Cas za otroški dodalek Prejemniki otroškega do- datka in novi prosilci morajo vloge za uveljavitev otroške- ga dodatka posredovati cen- tru za socialno delo najkasne- je do 31. marca. V Centru za socialno delo Celje na Gregor- čičevi 6 bodo v marcu spreje- mali vloge vsak dan, ob pone- deljkih, torkih in četrtkih od 8. do 11. ure in od 12. ure do 14.30, ob sredah od 8. do 11. ure in od 12. ure do 16.30 ter ob petkih od 8. do 12. ure. Starši morajo vloge oddati na predpisanih obrazcih, ki jih lahko kupijo v večini knjigarn in papirnic. KL DOGODKI 5 Kdaj čistilna naprava? ^^ povabilo župana obči- gogaška Slatina Branka fj^i^a je bil na obisku mi- '^'jter Z3 okolje in prostor J^^le Gantar. Tema pogo- Va nadaljevanje ' jnje čistilne naprave, fidobitev vseh soglasij in Inanciranje. [^giii SO začeU z gradnjo 1. j^e čistilne naprave, ki naj j jo končali letos. Uredili ^do mehansko čiščenje od- jakin spoj primarnih kolek- jfjev pred čistilno napravo , vrednosti okoli 80 milijo- lov tolarjev, ki jih bodo za- Ptovili iz občinskega prora- iina in ustrezne takse. Dru- ofazo čistilne naprave bodo fadili na območju med sta- )in novo strugo Sotle. Ker a Še ni uradno določena lejamed Slovenijo in Hrvaš- o,ne dobijo ustreznih grad- enih dovoljenj. V pogovoru ministrom Gantarjem so se ogovorili, da je možno naj- ujnejše objekte čistilne na- rave zgraditi na tistem delu zemlja, ki je nesporno na ovenski strani. Ministrstvo aj bi zagotovilo ustrezna ovoljenja in v dveh do treh tih tudi del denarja za inve- licijo, ki je ocenjena na 450 Bilijonov tolarjev. Ministrs- tvo naj bi prispevalo okoli ietitino celotne vsote, 25 odstotkov bi zbrali s takso, ostalo pa iz drugih virov. Čistilna naprava bo pokri- vala potrebe občin Rogaška Slatina in Rogatec, kasneje pa še hrvaške občine Hum na Sutli. Reaktorski del bo imel 9000 enot, lagunski del pa 15 tisoč enot. V primeru kasnejše priključitve hrvaš- kih občin bi število reaktor- skih enot povečali za 6000. S prvimi razmišljanji o či- stilni napravi so začeli pred dvanajstimi leti, ko so na- meravali zgraditi napravo s kar 25 tisoč enotami, kar se je izkazalo za pretirano. Se- danje številke so realne še posebej ob dejstvu, da se bodo ob ureditvi državne meje priključile tudi sosed- nje hrvaške občine. TV Krivci so tudi v Žalcu Združenje lastnikov razlaš- čenega premoženja - podruž- nica Žalec je imela v nedeljo dopoldan občni zbor. Člani in drugi razlaščenci so se zbrali v dvorani Hmeljarskega do- ma v Petrovčah. Bilo jih je okoli 50, kar je malo glede na siceršnje število denacionalizacijskih upravi- čencev v Spodnji Savinjski do- lini. Kot je bilo pričakovati, se je razprava vrtela predvsem v zvezi z vračanjem kmetijskih zemljišč. Zlasti zaradi aronda- cij je veliko primerov upravna enota predala sodišču, v vseh letih od sprejema zakona o denacionalizaciji pa je bilo v Savinjski dolini vrnjenih le približno 15 odstotkov zahte- vanih kmetijskih zemljišč. V razpravi po poročilih so, poleg splošnih kritik glede iz- vajanja zakona o denacionali- zaciji, izrekli veliko kritik na delo žalske upravne enote in žalskega sodišča. Medtem ko denacionalizacijske vloge re- šujejo že devet let, so mnogi razlaščenci šele pred kratkim dobili obvestila, da so njihove vloge nepopolne in dobili sa- mo 30 dni časa, da jih dopolni- jo. Na vprašanje razlaščencev je odgovarjala vodja oddelka za kmetijstvo in denacionali- zacijo Upravne enote Žalec Božka Žolnir, prisotna pa je bila tudi predstavnica Združe- nja lastnikov razlaščencev premoženja Nika Stritar. Na zboru so razrešili stari upravni odbor in izvolili nove- ga. Predsednik je odslej Mi- ran Kranjc iz Orle vasi. T. TAVČAR Nov odbor Slovenske ljudske stranke Na občnem zboru Odbora Slovenske ljudske stranke za Šaleško dolino, ki je bil v Velenju, so ocenili minulo delo kot spodbudno in težavno hkrati, saj je na tem območju »konkurenca« številčno vodilnih strank LDS in ZLSD v precejšnji prednosti. Izvolili so nov odbor stranke in obdržali dosedanjega predsednika, diplomiranega psihologa Marka Jeraja. Kasneje so se udeležencem zbora pridružili še predstavniki in predsedniki skoraj vseh odborov in vodstev strank SLS s celjskega področja ter Zgornje Savinjske doline, na posvetu pa sta bila tudi dr. Franc Zagožen in predsednik SLS Marjan Podobnik. Tehtali so zadnje odločitve pred pomebnimi srečanji s stranko SKD. JOŽE MIKLAVC V Šmarju še mencajo Zaplet zaradi betonarne, ki jo želi v Mestinju graditi Ivan Cajzek, lastnik podjetja GIC Gradnje, dobiva vsak te- den nova poglavja. Na pobu- do krajanov se je zaradi domnevnih nepravilnosti pri spreminjanju namembnosti zemljišča »vpletel« v zadevo še republiški sklad kmetij- skih zemljišč. O tem, ali sta občina Šmarje in upravna enota pred šestimi leti res ravnali v nasprotju z zakonodajo, naj bi že v torek razpravljal kolegij republiške- ga sklada, vendar nam do za- ključka * redakcije njihovih ugotovitev ni uspelo izvedeti. Kot je znano, bo o izgradnji betonarne, čemur vztrajno nasprotujejo Mestinjčani, na izredni seji govoril tudi šmar- ski občinski svet, ki se bo predvidoma sestal šele 14. marca. Pri tem se je v najbolj neprijetnem položaju znašel Ivan Cajzek, ki vseskozi ravna v skladu z zakonodajo, pa kljub temu zaradi domnevnih napak občinskih in državnih organov v preteklosti in najbrž tudi zaradi že pregovorne slo- venske nevoščljivosti še ne ve. ali bo na svojem zemljišču na območju bivše tovarne Bohor res lahko postavil betonarno. Zato je sredi februarja na mini- strstvo za okolje in prostor po- slal dopis, v katerem pojasnju- je ves postopek in opozarja, da je že pred enim letom vložil zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja, vendar od pristoj- nih organov doslej še ni dobil odgovora. V začetku tedna je ministrstvo upravni enoti Šmarje naročilo, da jim mora v osmih dneh odgovoriti, zakaj še niso odločili o zahtevi GIC Gradnje. JI Razvrščanje odpadkov tudi v Laškem Komunala Laško bo po loigotrajnih pripravah ta lesec le začela z ločenim fciranjem odpadkov. Nov si- tem bo izvedla postopno, ij še nima tako urejenega illagališča, da bi lahko loče- 0 zbrane surovine tudi pri- fsvila za nadaljnjo predela- V laški občini, kjer je ta čas v idni odvoz odpadkov vključe- Jh 75 odstotkov vseh gospo- injstev in 90 odstotkov vseh "lustrijskih obratov in obrt- ^ delavnic, bodo z ločenim hiranjem najprej pričeli v lastnem jedru, kjer bodo ure- "i posebne ekološke otoke. bo mogoče razvrščati le ^l^lo, papir in plastične mase, ^soma pa bodo uvedli še lo- '^3nje bioloških odpadkov. Hkrati z uvajanjem ločenega zbiranja bodo v Laškem spre- menili sistem ravnanja z od- padki in uvedli tudi drugačen način obračunavanja odvoza smeti. Odlok o tem so občinski svetniki prvič obravnavali že prejšnji teden, glede na malo- številne pripombe pa bo najbrž že kmalu tudi dokončno spre- jet. Laščane gotovo najbolj za- nima, kako bodo v prihodnje plačevali odvoz smeti. Doslej so bili računi odvisni od števila v gospodinjstvu oziroma od velikost poslovnega prostora. Ko bo odlok začel veljati, bo plačilo storitve odvisne od te- ga, kako veliko posodo za odla- ganje in zbiranje odpadkov uporabljajo. V Komunalnem podjetju so že izračunali, ko- likšna bi bila razlika v ceni med sedanjim in predlaganim tarifnim sistemom. Tričlanska družina, na ,primer, ki odlaga smeti v 120-litrsko posodo, pla- čuje zdaj za vsakotedenski od- voz smeti 1.115 tolarjev meseč- no, po novem pa bi plačevala 1.296 tolarjev. JI Skupščina mladih kmetov ^veza podeželske mladine "Kenije, ki ima sedež v ''bljani, povezuje 43 dru- podeželske mladine iz '^Slovenije, Tako zveza kot ^^^mezna društva so izred- ^ aktivni in delavni, kar je ^^idno tudi iz poročila ^^^sednika Danijela Rihta- ^ na letni skupščini zveze %oto v Žalcu, ^|Sščine se je udeležilo 58 "^gatov, med gosti pa so bili predsednik Zadružne Slovenije Peter Vrisk, ^^rijela Salobir iz ministrs- ^ kmetijstvo - uprave za Peševanje kmetijstva, vod- ^"^elka za kmetijsko sveto- . ^ Celje Mojca Krivec, di- 'or Inštituta za hmeljarstvo Jvovarništvo Žalec mag. Košir ter žalski župan Lojze Posedel. Pred samo skupščino se je kot gostitelj srečanja predstavilo društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, ki ga vodi Rok Sedminek. - Danijel Rihtarič je med dru- gim povedal, da so velik pou- darek v letošnjem programu namenili izobraževanju in mednarodnim stikom, dejavni pa so tudi pri oblikovanju pr- vega sveta kmetijske - gozdar- ske zbornice in pri vključeva- nju Slovenije in slovenskega kmetijstva v Evropsko unijo. Največ razprave je bilo v zvezi z organizacijo državnega kvi- za Mladi in kmetijstvo, sreča- njem društev s športnimi igra-' mi in izborom mladega gospo- darja - kmeta leta. T. TAVČAR z občinskih svetov Stare terjatve, novi računi ŠOŠTANJ - Proračun bo glede na sprejeti osnutek znašal dobrih 900 milijonov tolarjev in denarja je premalo, saj morajo poplačati tudi stare terjatve. Potrdili so tudi osnutek o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine. Več so razpravljali o predlogu sklepa o pripravi regionalnega razvojnega programa. Za oblikovanje skupnega programa so zadolžili Regionalno razvojno agencijo Celje in vključili tudi strokovne občinske službe. Oblikovali so tudi mnenje o podelitvi koncesije za pridobitev rudarske pravice, v katerem zahtevajo, da se pri določitvi koncesijske dajatve oziroma pri sanaciji degradiranih površin upošteva lokalna skupnost. Svetniki so potrdili mandat novemu članu občinskega sveta. Marku Kompanu iz vrst ZLSD. Nadomestil bo Matjaža Natka, ki je odstopil. (M.K.) Sprejet proračun VRANSKO - Svetniki so z nekaterimi manjšimi popravki sprejeli proračun za leto 2000. Skupni prihodki in odhodki bodo znašali nekaj več kot 372 milijonov. Zaradi pomanjkanja sredstev pa se bodo v tem letu zadolžili za nekaj več kot 23 milijonov tolarjev. Največ denarja iz proračuna pa bodo namenili za okolje, prostor in komunalne zadeve - 186 milijonov, za otroško varstvo 44, kmetijstvo 37, izobraževanje 32 milijonov tolarjev itd. (TT) Od 1. marca dražji vrtci VRANSKO - Svetniki so se odločilipovišati cene programov predšolske vzgoje v Javnem zavodu OŠ Vransko, OE vrtec Vransko, in sicer za 8 odstotkov. Polna cena dnevnega progra- ma za otroke v oddelkih prvega starostnega obdobja znaša 44.703 tolarjev, drugega starostnega razreda pa 40.424 tolarjev. (TT) Potrdili rebalans BRASLOVČE - Svetniki so obravnavali rebalans proračuna za leto 1999 in ga v tretji obravnavi sprejeli. Razliko med prihodki in odhodki, nekaj več kot 56 milijonov tolarjev, bodo vključilf v proračun prihodkov za leto 2000. (TT) Prodaja zemljišča VOJNIK - Občina objavlja ponovni razpis za prodajo nezazi- danega stavbnega zemljišča na parcelni številki 150, k. o. Vojnik - trg. Vrednost komunalno neopremljenega zemljišča je 2.373.000 tolarjev, prodali pa ga bodo najboljšemu ponudniku. Nižja cene Kerševe kmetije VOJNIK - Svetniki so na zadnji seji znižali ceno kmetije Kerš, Razgor 11, Vojnik, s 13 milijonov tolarjev na 9 milijonov. Občinska uprava bo ponovila predpisani postopek prodaje. Porok za gasilsko vozilo VOJNIK - Na podlagi sklepa članov občinskega sveta bo Občina Vojnik porok za najem kredita za nakup gasilskega vozila za Prostovoljno gasilsko društvo Vojnik. Kredit v vredno- sti 16 milijonov tolarjev z obrestno mero T+4,3% bodo najeli za pet let. Družboslovna štipendija VOJNIK - Svetniki so sprejeli sklep, da Občina Vojnik razpiše kadrovsko štipendijo za šolsko leto 2000/2001. Sredstva za štipendijo bodo pridobili iz rebalansa proračuna za leto 2000, štipendija pa'bo s področja družbenih dejavnosti. (NMS) Dolina mlinov DOBRNA - Svetniki so potrdili program CRPOV (Celostni razvoj podeželja in obnova vasi), ki ga sofinancira ministrstvo za kmetijstvo. Z vključitvijo v program bodo skušali na Dobrni urediti dolino mlinov, območje zidanic, vinske poti ter območje krajinskega parka Strmec nad Dobrno in Brdce. Svetniki so sprejeli sklep o sofinanciranju ter imenovali projektni svet za izdelavo razvojnega projekta. Manj komunalnega prispevka DOBRNA - V občini želijo dvigniti demografsko rast, zato so na zadnji seji sprejeli sklep, da bodo komunalni prispevek za nove, individualne gradnje na območju občine Dobrna, znižali za 50 odstotkov. Oprostitev plačila komunalnega prispevka velja le za gradnjo stanovanjskih hiš. (NMS) □ GOSPODARSTVO Obveznice Banke Celje na boni Odbor Ljubljanske borze za sprejem vrednosti papir- jev je pred dnevi sprejel sklep o uvrstitvi imenskih obveznic 3. izdaje Banke Celje v borzno kotacijo A. Trgovanje se bo pričelo po- tem, ko bo izdajatelj izpol- nil vse predpisane pogoje. Skupna nominalna vred- nost celotne izdaje obveznic je 10 milijonov evrov v apoe- nih po 100 evrov, obrestuje- jo pa se po fiksni 6-odstotni letni obrestni meri. Obresti se bodo obračunavale pol- letno, izplačevale pa v tolar- jih po srednjem tečaju Ban- ke Slovenije za evro na dan zapadlosti kupona. Prvi ku- pon je zapadel v plačilo 1. marca 2000, to je včeraj, zadnji pa L marca 2005, ko bo banka izplačala tudi glav- nico, prav tako v tolarjih po srednjem tečaju za evro. Banka Celje je po beseda predsednika uprave Nika Kača izdala obveznice pred- vsem z namenom, da izbolj- ša tako imenovano ročnost- no strukturo, to je dolgoroč- ne vire za plasmaje v dolgo- ročne naložbe. Za plačilo obveznosti jamči banka z vsem svojim premoženjem, dodatno pa obveznice niso zavarovane in ne vsebujejo pravice izdajatelja do odpo- klica ali pravice kupce do predčasnega vnovčenja svo- je terjatve. JI Valji v zasebnih rokah Slovenske železarne prodale štorsko družbo desetim vodilnim delavcem - Nihče ne bo ostal brez dela - V desetih letih tehnološka prenova Valjev Konec aprila bo skupina desetih managerjev, ki je na čelu z dosedanjim direktor- jem Ivanom Štrlekarjem us- tanovila podjetje Valji Group, prevzela štorske Va- lje. Pred kratkim je namreč vlada dala soglasje k prodaji 80-odstotnega deleža te že- lezarske družbe, za katero so Slovenske železarne v skladu s programom privati- zacije že septembra leta 1998 objavile namero o pro- daji. Koi )e znano, je bilo za na- kup Valjev, ki so specializirani za litje valjev za potrebe v metalurgiji, avtomobilski in- dustriji, strojegradnji, kovin- sko-predelovalni industriji in servisnih dejavnostih, precej zanimanja, v ožji izbor pa sta se uvrstili ponudbi nemškega podjetja Irle Deuz in štorske skupne na čelu s sedanjim direktorjem Valjev Ivanom Štrlekarjem. Komisija, ki vodi prodajo, in tudi nadzorni svet Slovenskih železarn, sta kot najboljšega ponudnika izbra- la družbo Valji Group, ker je ponudila višjo kupnino in se zavezala, da bo prevzela vseh 210 delavcev, v naslednjih treh letih pa zagotavljala naj- manj 180 delovnih mest. Novi lastniki so še zagotovili, da bodo prevzeli obveznost tudi do 25 invalidnih delavcev. Kot so sporočili iz Slovenskih že- lezarn, je pogodba o prodaji sicer že začela veljati, vendar bo formalni prenos deleža opravljen šele 1. maja, ko naj bi kupec v celoti poravnal kupnino. O tem, za kakšno ceno so prodali Valje, v Slo- venskih železarnah še ne želi- jo govoriti, povedali so le, da je družba Valji Group že po- ravnala 22 odstotkov kupni- ne. Koliko so oziroma bodo plačali za Valje, za sedaj ne želi govoriti tudi Ivan Štrle- kar, ki je pred petimi leti od Slovenskih železarn odkupil tudi Livarno z dvajsetimi za- poslenimi. Pred tem jo je imel tri leta v najemu. Livar- na danes dela dobro, izbolj- šanje poslovanja pa Štrlekar napoveduje tudi za Valje, ki so po nekajletni izgubi lani prvič poslovali pozitivno. Po razpadu skupne države je namreč podjetje ostalo brez večine tržišča, a mu je sčaso- ma uspelo prodajo svojih iz- delkov preusmeriti na za- hod, tako da danes izvozijo na zahtevne evropske trge že 65 odstotkov proizvod- nje. Iz programa valji proda- jo na tuje 85 odstotkov iz- delkov, pri odkovkih, ki predstavljajo sicer 70 od- stotkov celotne realizacije družbe, pa gre v izvoz polo- vica izdelkov. Zaradi recesije na zahodnih trgih je lanska prodaja Valjev ostala na ravni iz leta 1998, tudi prihodki so bili približno tolikšni, to je 1,6 milijarde to- larjev, vendar Ivan Štrlekar napoveduje, da bodo letošnji rezultati boljši. V prihodnjih desetih letih se bodo novi lastniki lotili temeljite tehno- loške posodobitve proizvod- nje, več kot doslej pa namera- vajo vlagati tudi v pridobiva- nje novih trgov. »Prepričan sem, da bomo s posodobitvi- jo opreme, z nekaterimi orga- nizacijskimi spremembami in z višjo produktivnostjo uspeli zvečati kakovost izdelkov in s tem doseči na trgu tudi višje cene,« pravi Štrlekar. JANJA INTIHAR Za četrtino višji dobiček v Etolu čeprav je lani sredi leta še kazalo, da celjska tovarna arom in eteričnih olj Etol ne bo dosegla načrtovanega do- bička, so bili rezultati ob koncu leta več kot spodbud- ni. Po sicer še nerevidiranih podatkih je namreč podjetje ustvarilo za četrtino več do- bička kot leta 1998, ko so ga imeli 288 milijonov tolarjev. Skupni prihodki Etola, ki so predlani znašali 3,8 milijarde tolarjev, so se v preteklem letu povečali za 6 odstotkov, kar je v skladu z gospodar- skim načrtom. Podjetje je tri četrtine prihodkov ustvarilo na tujih trgih, to je v državah bivše Jugoslavije, državah Cefte in bivše Sovjetske zve- ze ter v razvitem svetu. Zara- di težjih splošnih gospodar- skih pogojev na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Ma- kedoniji, za katere je bila po- sredno kriva tudi vojna v ZRJ, so bili tudi poslovni rezultati ob polletju nekoliko slabši. Večje težave jim je povzročila tudi Belorusija, ki ima hude težave z likvidnostjo oziroma z izplačili. V Etolu, ki velja za enega najuspešnejših slovenskih podjetij, so prepričani, da bo- do delež izvoza letos še pove- čali, V skladu z gospodarskim načrtom, ki ga je že sprejel nadzorni svet družbe, naj bi prihodek, dobiček in donos na kapital v povprečju zrasli za 9 odstotkov. Lani so v pri- merjavi z letom 1998 dono- snost kapitala povečali za 17 odstotkov, donosnost prihod- kov pa za 18 odstotkov. Skupščina Etola, ki je v ve- činski lasti skladov in pidov, med katerimi ima Nacional- na finančna družba že preko 25-odstotni lastninski delež, bo predvidoma maja. Uprava in nadzorni svet podjetja se še nista odločila, kolikšen de- lež dobička bosta predlagala za delitev. Doslej je Etol vsa- ko leto namenil za dividende okrog 80 odstotkov dobička. Direktor Ivan Ferme opo- zarja, da se tako kot druga slovenska podjetja tudi Etol pri svojem poslovanju srečuje z vse večjimi težavami, pove- zanimi z neurejenimi gospo- darskimi in političnimi odnosi Slovenije z državami nerazvi- tega sveta. Pri tem misli zlasti na uvedbo vizumov za Rusijo (Etol je deseti največji sloven- ski izvoznik v to državo) in na različna dovoljenja. »Država bi skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije morala za- gotoviti normalne pogoje ko- municiranja, saj morajo pod- jetja že v pridobivanje novih poslovnih partnerjev vlagati veliko naporov,« pravi Ferme. JANJA INTIHAR Prelomno leto za Merkur Skupina Merkurjevih podjetij bo letos dosegla 25-odstotni delež v maloprodaji in 45- odstotnega v veleprodaji - V rokah že vec kot 86 odstotkov delnic Kovinotehne Kranjski Merkur je lani ustvaril 59,1 milijarde to- larjev prihodka in 1,1 mili- jarde tolarjev dobička. Za- radi notranje reorganiza- cije je prodaja podjetja ne- koliko upadla, na ravni skupine Merkur pa je bila večja za 7 odstotkov. Pred- sednik uprave Bine Kordež ocenjuje, da bo leto 1999 ostalo v kroniki Merkurja zapisano kot eno prelom- nih. Poleg uvedbe drugač- ne notranje organizirano- sti sta ga zaznamovala še nakup večinskega deleža v Bofexu in celjski Kovino- tehni. Bine Kordež je prepričan, da je Merkur s sprememba- mi v načini dela, z notranjo reorganizacijo in s postavi- tvijo temeljev za širitev sku- pine vstopil v novo obdobje poslovanja. Specializirali so delo v nabavi in prodaji ter se bolj usmerili na posamezne tržne segmente in na končne kupce. Letos naj bi . skupina Merkur, v katero bo že všteto poslovanje Kovinotehne, skoraj podvojila lanski pri- hodek in ustvarila preko 108 milijard tolarjev prodaje, po- dobno rast naj bi zabeležil tudi čisti dobiček, ki naj bi ga bilo za blizu dve milijardi to- larjev. Bine Kordež je znova poudaril, da so se za nakup Kovinotehne^ ki je bil doslej glede na obseg prodaje obeh podjetij v Sloveniji največji, odločili predvsem zaradi is- tega prodajnega programa. Poleg tega naj bi celjsko pod- jetje že letos občutno pove- čalo dobiček skupine. Mer- kur še naprej kupuje Kovino- tehnine delnice in trenutno jih ima v lasti že okrog 86 odstotkov. Letos bodo delež še povečali, v nekaj mesecih pa naj bi bile končane tudi vse aktivnosti za povezova- nje obeh družb v vsebin- skem smislu. Že v kratkem bo postavljen koncept orga- nizacije, dokončno pa bodo oblikovali tudi strategijo do blagovnih znamk. S prevzemom Kovinoteh- ne se je število zaposlenih v Merkurjevi skupini, ki šteje štiri podjetja doma in se- dem v tujini, povečalo na približno tri tisoč. Bine Kor- dež napoveduje, da naj bi do leta 2002 vsa Merkurjeva podjetja na področju malo- prodaje obvladala 32-od- stotni delež, v veleprodaji, kjer imajo sedaj 45-odstotni delež, pa bodo okrepili zla- sti oskrbo industrijskih kupcev. Po podatkih, ki še niso re- vidirani, je Kovinotehna la- ni ustvarila 34,5 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za 4,9 odstotka manj kot leta 1998. Nekoliko slabša celot- na prodaja gre zlasti na ra- čun drugačnega pristopa pri prodaji na tujih trgih, saj so doma v primerjavi s predla- ni obseg poslovanja poveča- li za 6 odstotkov. Čisti dobi- ček družbe znaša 154,2 mili- jona tolarjev. Ker namerava Merkur še naprej ostati najmočnejši na področju tehnične trgovine, se bo v prihodnjih letih še bolj usmeril v gradnjo velikih trgovskih centrov. Letos na- črtuje za 3,3 milijarde tolar- jev naložb. Mrežo trgovskih centrov bodo razširil v Ljub- ljani, Mariboru in Kranju, na novo pa bodo začeli graditi tudi na Jesenicah, v Novi Go- rici, Krškem, Luciji in Slovenj Gradcu. JANJA INTIHAR Bine Kordež barometf Comet uspešno posloval j Zreški Comet je objj nekonsolidirane in ner^ dirane računovodske ^ ze za leto 1999, ki jih J začetku tedna sprejel nadzorni svet družbe, j zultati so ugodni, saj je^i met v preteklem letu po^ čal prodajo za dobrih ] milijonov tolarjev, tako znašajo prihodki 5,3 ^ jarde tolarjev. V prime^ z letom 1998 se je občj zvišal tudi čisti dobi« Znaša preko 311 milijoij kar je za 70 odstotkov d kot predlani. S takšnim j slovnim izidom se je g met kljub manj ugod^ razmeram približal ^ povprečno uspešnemu Ij 1997, na nekaterih podrt jih pa ga je celo preseg Lani je podjetje uspel dokončalo tudi nekaj p membnejših naložb skupni vrednosti 540 ia| j on o v tolarjev. Slovenci V Kairu Včeraj se je v glavne mestu Egipta pričel me narodni sejem, na katere se bo do 10. marca pr« stavljalo tudi trideset sli venskih podjetij, ki so že začetku tedna srečala: egiptovskimi podjetji e poslovni konferenci. Srn bo predvidoma obiski:, tudi vladno-gospodarsij delegacija Slovenije, saj j zlasti povečanje izvo! prednostna naloga Slov nije v odnosih do Egipii Lani je blagovna menja? med državama znašal 33,3 milijona dolarjev, o tega je Slovenija izvozila to arabsko državo za 28, milijona dolarjev blag uvozila pa za 5,1 milijon Med večjimi uvozniki ! Egipta je tudi tekstilna ti varna Prebold, med pc jetji, ki se bodo predsta' Ijala na kairskem sejmuj sta letos tudi Juteks iz Ža . ca in Gorenje. Dnevi Racia Celjsko podjetje Racio, praznuje letos deset let d lovanja, bo od 8. do 1 marca podrobneje predsi vilo svojo dejavnost, prit ditev bo v sredo dopold' odprla direktorica druži Karmen Gorišek s pred vanjem Človeški kapital konkurenčna predn« podjetij. Nove zaposlitve v Gorenju Zaradi vse večjega povpraševanja po nji- hovih gospodinjskih aparatih bodo v Gore- nju povečali proizvodnjo in po 5. marcu na novo vzeli v službo okrog 200 delavcev. Zaposlitev bo za določen čas, glede na raz- mere na trgu in glede na delovno uspešnost pa jo bo mogoče podaljšati. V Gorenju bo tako od marca zaposlenih 4.800 delavcev, število vseh zaposlenih v sku- pini Gorenje pa se bo povečalo na 7.000. Delavce bodo zaposlili v novi tovarni hladilno- zamrzovalnih aparatov, v montaži, surovin- skem oddelku in na enostavnejših delih v površinski zaščiti. Kot so sporočili iz Gorenja, bo v novi tovarni, ki so jo začeli graditi ap lani in v katero so vložili 7,7 milijarde tolar) že marca stekla proizvodnja na dveh od P^ proizvodnih linij. V Gorenju so lani izdelali in prodali 2.100' velikih gospodinjskih aparatov, od tega manj kot polovico hladilnikov in zamrzova kov, po četrtina pa je odpadla na prodajo nikov in pralnih aparatov. Letos naj bi prodali milijona aparatov, kar je za 4 odstotkov več lani. Prodaja hladilno-zamrzovalnih apar^ naj bi se povečala za 7 odstotkov, pralno-p'' valnih aparatov za 5 odstotkov, kuhinjskih ^ ratov pa naj bi ostala na lanski ravni. GOSPODARSTVO Vsak tretji dvtomobil Marovtov ' Podjetje Marovt s Stranic prodaja izdell ."v I; i Nov gasilski dom? Na občnem zboru PGD Šentjur, ki ima 200 članov, od tega 100 operativcev, so spre- jeli delovni program za letos ter program do jubilejnega leta 2004, ko bodo praznovali 130-letnico društva. Po besedah predsednika društva Branka Oseta in po- veljnika Ivana Škorca, bodo letos največ pozornosti name- nili pridobitvi novega tehnične- ga gasilskega vozila, strokov- nemu izobraževanju, osebni in zaščitni opremi, razširitvi servi- sa gasilskih aparatov in delu z mladimi v šolah in vrtcih. Zače- li bodo tudi z akcijo za gradnjo novega gasilskega doma. Seda- nji dom v centru Šentjurja je za potrebe gasilcev pretesen in tu- di izvoz ob intervencijah je otežkočen.. Na občnem zboru so najza- služnejšim gasilcem podelili odlikovanja Gasilske zveze Slovenije, ki so jih prejeli: gasil- sko plamenico 3. stopnje Tone Kukovič ml.. Danilo Matuš, Matjaž Škorc, Marina in Marija Kukovič, Silva Klanjšek, Bojan in Martina Režek ter* Marjan Kovačič, gasilsko plamenico 2. stopnje sta dobila Peter Oblak in Branko Klanjšek ter gasilsko plamenico 1. stopnje Ivan Škorc in Milan Kukovič. Gasil- sko odlikovanje 2. stopnje je dobil Mirko Škorc in 1. stopnje Franc Oset. Podeljenih je bilo tudi sedem priznanj GZ Šent- jur. TV Popravelc v prejšnji številki NT je v tekstu »Na črno zastavljena be- tonarna kot posmeh« prišlo do napake pri interpretaciji izjave Franca Rebeuška z Zavoda za varstvo naravne in kulturne de- diščine Celje, ki ni govoril, ali je za postavitev betonarne po- trebno pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje ali ne; temveč o posegih v zavarovani del vodotoka Savinja, saj se le- ti marsikdaj izvajajo brez po- trebnih soglasij. Hkrati v zavodu ostro zani- kajo, da bi bili ključni zavira- lec pri zavzemanju za odprtje mejnega prehoda Pavličevo sedlo - pravijo, da je odprtje mejnega prehoda z naravo- varstvenega vidika še naj- manj sporno, temveč je spor- na izbrana trasa za rekon- strukcijo ceste na Pavličevo sedlo. Uredništvo 0 naravnih potrebah pa nic ••• Ne vem, kolikokrat na dan morate vi tja, kamor gre še cesar peš, ampak jaz priz- nam, da imam slab mehur. In vse kaže, da imamo to najbrž v družini, saj sicer ne bi bili tako dobro obveščeni, kje se da in kje se ne da, kje diši in kje smrdi po našem mestu. No, iskanje raznih možno- sti nam je že tako v navadi, da že dolgo nihče med nami ni pomislil, da je pravzaprav silno drago leteti v gostilno, kadar te prime. Ne zaradi gospe, ki bo poskrbela, da bo pred tabo in za tabo čisto ostalo (če sem iskrena - v Celju takih gospa že dolgo nisem videla), temveč zato, ker je silno nespodobno sa- mo v mali prostorček teči, pa potem lokal takoj zapustiti. Če to storiš z otrokom, ti še nekako oprostijo, če si pa odrasel in v nuji, je pa skoraj obvezno, da kar si tam pu- stil, takoj nadoknadiš, a ne? Pa imamo vendar v Celju neko podjetje, ki kemična stranišča širom po deželi za prireditve posoja; in smo vendar v Celju moderno ka- nalizacijo začeli vzpostav- ljati že pred več kot 120 leti; in se v Celju kdaj pa kdaj že razburjamo nad pasjimi iz- trebki. O človeških ne reče- mo pa nobene? No, ja, dokler ni kdo - kot naš Jakec pred kratkim - prisiljen uporabiti kar kakšnega temnega ko- tička... Draga Pika Vem, vem, ravno zadnjič si nas pošimfala, da smo čisto navadni jamrovci, ki kar na- prej nekaj čez tvoje ljubo me- sto knežje belo šimfamo, okoli sebe po krajih, kjer živi- mo, pa nič ne gledamo. Am- pak boš pa že razumela, da če me ne moti kurnik, ki se je sosedovi Marici že napol po- drl tule v naših hribih, me hudičevo moti, če kaj ne šti- ma, ko pridem v mesto. In tja zaidem redko. Pa je treba, še sploh v tisto tvoje knežje me- sto. Ne v Interkauft in v aus- vekauft. Saj veš - upravna enota, dovoljenja, opravki. Saj ste le neko upravno sre- dišče, pa če vas je tega še tako sram. In nekakšen center ne- ke neobstoječe regije ste tudi, pa vam je to prav ali pa ne. Pa ti ne bom o tem nakladal. Sem se zadnjič po opravkih "nekako z javnim prevozom (oj, to ti je zgodba zase) pri- majal v Celje. In ker je ta javni prevoz silno dolgo trajal, me je na poti po opravkih huda žeja prijela. In sem jo nekaj časa tolažil, in tudi potolažil. Vsaka čast Celju, s tem pa res nimate težav. No, in potem sem pohitel po opravkih in... no tu mi je pa že malo nerod- no. Hudo me je pritisnilo. Saj veš, leta, pa popita pijača, pa prostata in te stvari. In sem begal in begal po tem vašem knežjem mestu in slednjič ugotovil, da ste res knežje mesto, ker v časih tistih vaših knezov na stranišča niso kaj dosti dali in stranišče, vsaj javno, pa Celje, to že ne gre vkup. Skoraj mi je ušlo, ko sem tam mimo tržnice begal, pa po centru gor in dol. In kaj mi je, siroti, drugega ostalo, kot mračna veža sredi mesta in ogorčen pogled mimoido- čega, ki me je zalotil. Pa sem uprl pogled v tla in osramočen odtaval naprej. In veš kaj sem opazil, osramo- čeno zroč v tla. Sledove luž in lužic v večini vež tega vašega knežjega mesta in - močno polulano tržnico tudi. Pa me zanima, ali je to v vašem me- stu navada ali pa ga res ni junaka, ki bi razen na želez- niški in avtobusni postaji še kje drugje za prostore, kamor gre rad še cesar peš, poskr- beL.. Bratranec Jakec P.S.: No, ja, si mislim, da je dedcem vseeno lažje. Si pred- stavljate, da bi v vežici s spuš- čenimi hlačkami kakšna gos- pa počepnila? Sicer pa srčno upam, da bom še za časa svo- jega življenja doživela, da se bo prostorčkom na obeh že omenjenih postajah pridru- žilo še kakšno normalno jav- no stranišče - recimo v sklo- pu na novo zasnovane tržni- ce. Upati ni greh, kajne? Lu- lati pa tudi ne... Piše: PIKA KUKERL 12 NASI KRAJI IN UUDJE Pridite, poletje bo! Za poletne prireditve bo le- tos Mestna občina Celje na- menila 4 milijone tolarjev, prispevala bo denar za Vero- nikino nagrado, komunal- na direkcija pa bo poskrbela za ureditev in opremo prire- ditvenih prostorov, je minuli četrtek sklenil odbor za pri- reditve pri Mestni občini Ce- Ije. Mestna občina Celje pa bo letos zagotovila ureditev le dveh osrednjih prizorišč: to sta Stari grad in Spodnji grad, če bodo do poletja tam dela toliko končana, da bo mogoče urediti primerno prizorišče. Vsa ostala prizorišča si bodo morali organizatorji urediti sami, bodisi v mestnem jedru, v parku, ali na novo odkritih kotičkih mesta. Tako je odbor tudi obliko- val razpis (na strani 15) za kulturne in turistične priredi- tve, ki se bodo odvijale od junija do septembra. Zadnji rok za prijavo je 25. marec. Pri izbiri bo odbor upošte- val in dal prednost izvirnosti in kakovosti prireditve, krstni uprizoritvi in finančno podpr- temu projektu, poudarja tudi predsednica odbora Janja Romih. Koncept poletnih prireditev torej ni doživel kakšne kore- nite spremembe, čeprav je že nekaj časa prisotna misel in želja o poletnem festivalu v Celju. Odbor, ki se sicer še ved- no zavzema za preoblikova- nje prireditev z naslovom Poletje v Celju, knežjem mestu, v festival, je bil mnenja, da je tak koncept potrebno izdelati dolgoroč- no, da bi potem lahko z njim konkurirali tudi za sredstva tudi pri ministrs- tvu za kulturo. MATEJA PODJED Iskanje odvisnikov Na celjski zvezdi se je prejšnji petek zadrževala skupina mladih, ki je v slo- venskem, angleškem in ita- lijanskem jeziku nagovarja- la mimoidoče, naj se jim približajo in si ogledajo nji- hove brošure ali prispevajo kakšen tolar. Trije italijan- ski mladeniči, ki pravkar potujejo po Sloveniji, so čla- ni terapevtske skupnosti Lautari iz kraja Pordenone. K nam so prišli na povabilo koprskega Svita, s katerim tudi sodelujejo. Lautari je samostojna in sa- moupravna skupnost, ki jo vo- dijo bivši odvisniki. Njihov cilj je zmaga vsakega zasvo- jenca nad odvisnostjo od drog ali alkohola. Naloga skupine, ki pravkar potuje po Sloveni- ji, pa je pobiranje denarnih prispevkov za center ter ob- veščanje in usmerjanje mla- dih k centru, kjer dobijo po- moč, ki jo potrebujejo. S svo- jo turnejo pa želijo ljudi tudi osvestiti o tem, da je zasvoje- nost z drogami močno prisot- na in zaskrbljujoča tema. »Zdi se mi, da je Slovenija danes približno na tistem ni- voju, na kakršnem je bila Itali- ja pred 30 leti. Pravijo, da je pri vas zasvojenost z drogami resen problem šele kakšnih deset let. Tudi v Celju vidim veliko narkomanov, toda naši stojnici se vsi ti karseda izog- nejo,« nam je povedal eden izmed treh ozdravljenih nar- komanov. Mimoidoči so se sicer stoj- nici kar pogumno približeva- li, nekateri bolj iz radovedno- sti, veliko pa jih je tudi prispe- valo kakšnih tisoč tolarjev. NATAŠA PEUNIK Foto: GREGOR KATIČ Krvodajalci v Gorici pri Slivnici Območno združenje RK v Šentjurju je pripravilo prvo letošnjo krvodajalsko akcijo v Gorici pri Slivnici, Pričako- vali so 110, odzvalo pa se je 119 krvodajalcev. Akcijo so pripravili za bolnišnico Celje. Naslednja akcija bo 13. aprila na Planini pri Sevnici, sicer pa bodo tudi letos v občini Šentjur pripravili pet krvodajalskih akcij. Ob srečanju na Kalobju se je pojavila želja krajanov, da bi tudi pri njih izvedli akcijo, ki pa jo bodo skoraj zagotovo uvrstili v program šele prihodnje leto. V občini Šentjur se število krvodajalcev iz leta v leto povečuje in tako naj bi bilo tudi letos. Leta 1998 je darovalo kri 700, lani pa 783 krvodajalcev. TV Hortikulturno društvo vabi v sredo, 1. marca, pripravlja Hortikulturno društvo Celje predavanje na temo Zelišča v vsakdanjem življenju, ki bo v mali stranski dvorani celjskega Narodnega doma ob 17. uri. Predavala bo Snežana Rauter iz Ljubljane. V četrtek, 2. marca, pa društvo organizira demonstracijo obrezovanja sadnega drevja, ki bo na Mirosanu ob 16. uri. Demonstrator bo gospod Korber. SK Udeleženci sobotnega podpisa pogodbe o javni gasilski službi na Vranskem. II 11^** *l * Pogodba med občino in gasilci v gostišču Slovan - Filač na Vranskem je bil slavnost- ni podpis pogodbe o oprav- ljanju lokalne gasilske jav- ne službe za leto 2000 med Prostovoljnimi gasilskimi društvi v občini Vransko, Občino Vransko in Gasilsko zvezo Žalec. Pred podpisom je zbranim govoril župan Franc Sušnik, ki je med drugim poudaril, da so v letošnjem proračunu za gasilstvo v občini namenili nekaj več kot 6 milijonov to- larjev ter se jim zahvalil za dosedanje opravljeno delo in jim zaželel čim manj posre- dovanj. V imenu zveze sta govorila predsednik Franci Skok in poveljnik Franci Na- raks, ob koncu pa se je vsem zahvalil poveljnik občinske- ga gasilskega poveljstva obči- ne Vransko Anton Uranjek. Pogodbo o gasilski javni služ- bi so podpisali predsedm PGD Vransko, Teševa, Prel pa - Stopnik - Čeplje, Lofi pri Vranskem, župan občii Vransko Franc Sušnik predsednik GZ Žalec Frafi Skok. Pogodba, ki so jo podpisa opredeluje obveznosti in d loge društev in način finani ranja ter druge obveznosti,] jih ima do društev občina. T. TAVČi^ V imenu šole sta zbrana darila izročili učenka 7. razreda Desiree Kolarec in učiteljic Viktorija Krajnc, prevzela pa jih je predsednica Območnega združenja RK Laško Mihael Pečar. RK Laško pa bo poskrbel za to, da bodo darila s konvojem ostale pomoči RK Slovenij odpeljana na Kosovo. NT&RC d.o.o. razpisuje po sklepu direktorja naslednja prosta delovna mesta 1. Novinar 1. v uredništvu Novega tednika Delo razpisujemo za nedoločen delovni čas, s trimesečno preiz- kusno dobo. Pogoji: visoka šola družboslovne smeri (prednost imajo diplomi- ranci FDV), najmanj leto dni delovnih izkušenj, obvladanje dela z osebnim računalnikom (word), zaželen vozniški izpit B kategorije in poznavanje osnov fotografiranja. 2. Novinahpripravnik v uredništvu Novega tednika Delo razpisujemo za čas opravljanja pripravništva (1 leto). Pogoji: diplomant ali absolvent visoke šole družboslovne smeri. 3. Fotoreporter v uredništvu Novega tednika Delo razpisujemo za določen čas enega leta z možnostjo podalj- šanja v delo za nedoločen čas. Pogoj: srednja šola za oblikovanje in fotografijo, osnovno znanje dela z računalnikom, vozniški izpit B kategorije. Zaželene delov- ne izkušnje. 4. Več pogodbenih sodelavcev za trženje oglasnega radijskega in časopisnega prostora. Od kandidatov zahtevamo vsaj srednješolsko izobrazbo, osnov- no znanje dela z osebnim računalnikom (word), vozniški izpit B kategorije in lasten prevoz. Kandidati naj prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjeva- nju pogojev pošljejo na naslov: NT&RC d.o.o. Celje, Prešernova 19, v zaprtih ovojnicah, z označbo »za razpis« do 15. marca 2000. Izbrane kandidate bomo povabili na informativni pogovor. Ljubezen naj gre tudi preko meja Minuli torek so predstav- niki Območnega združenja Rdečega križa Laško v Os- novni šoli Primoža Trubar- ja Laško iz rok učencev prevzeli pakete daril, na- menjenih njihovim vrstni- kom na Kosovu. Tako so se odločile učite- ljice angleškega jezika, ki so bile pobudnice zanimive ak- cije ob valentinovem in jo v organizacijskem smislu tudi izpeljale. Akcija je bila do- bro sprejeta. Učenci sedmih razredov so namreč izdelali voščilnice za valentinovo, »kupili« so jo lahko le tisti, ki so v zameno zanjo izročili darilo, namenjeno njihovim vrstnikom s Kosova. Tega dne, ko je humanitarna akci- ja potekala, je bilo zamenja- nih več kot dvesto voščilnic in vročeno še večje število daril, saj so nekateri prinesli in darovali še več, kot bi bilo potrebno. Na voščilnice s lahko napisali sporočilo, i'' naslovili na sošolko, ozir' ma sošolca in jih oddali posebni poštni nabiralnikih šoli. Šolski poštar v popolf' opremi je raznosil pošto n) slovnikom znotraj šole. ^ tej domiselni zabavi je bi'' izrečenih veliko lepih želj^ bilo pa je tudi nekaj presen^ čenj. Tudi ob izročitvi daril! bilo izmenjanih veliko leP' besed in želja pobudnik" akcije, kakor tudi tistim,'^ so jim paketi z igračami, f resnicami, različnimi pis^' barvicami, flumastri ' zvezki namenjeni. VLADO MAR^ NASI KRAJI IN UUDJE 13 Šmohor - kdo bo tebe ljubil? planinsko društvo Laško na Šmohorju v upravlja- li svoj planinski dom, ki so "I pred desetimi leti sicer ob- ^flviii' vendar je danes ponov- 1 potreben obnove. Sobe v domu so opremljene z zastarelo opremo in nimajo j^mostojnih toaletnih prostorov, le skupne v prvem ^jjstropju. Če pride v dom več- le Število gostov, je čakanje v Li pred toaleto dokaj neprijet- L. Prepotrebna bi bila tudi za- Lnjava opreme v gostinskem ^glu in sami kuhinji. A od kod j^hiti denar, saj društvo s samo dejavnostjo tolikšnega zalogaja ne bi zmoglo, na sredstva podje- tij, ki so bila do sedaj pripravlje- na vlagati, pa ne morejo več računati, saj so postali delniške družbe in o vlaganjih in porabi denarja odločajo delničarji. Pre- velik zalogaj pa je to tudi za sedanja najemnika Tullia in Ve- ro Bolčič iz Radeč, saj planinski dom pač ni objekt, ki bi v veliki meri prinašal za nekatere tako pomemben dobiček. Na srečo prihajajo na Šmohor predvsem dnevni gostje, ki ob toplih dneh koristijo prostor za priložnostno peko v kaminih in prostor okrog doma, ki ga je za rekreacijo in igro več kot v izobi- lju. Tisti planinci pa, ki vendarle v domu prespijo, so zadovoljni, saj jih v planinskem domu čaka prijazno osebje, ki je mnogokrat bolj dobrodošlo kot nova poste- lja ali stol. Laški planinci so na minulem občnem zboru izpostavili dve možnosti za rešitev. Prva je, da ostane dom še vedno »planin- ski« in druga, da se najde investi- tor, ki bi bil v dom sicer priprav- ljen vložiti sredstva, vendar pa bi s tem najbrž izgubil tudi planin- ski pridih in bi postal preveč gostinski, z vsemi infrastruktu- rami, ki sodijo zraven. Gospodarskemu odboru druš- tva so zato dali nalogo, da ven- darie najde poslovnega partner- ja, ki bi bil pripravljen vložiti sredstva v posodobitev opreme v domu in ureditev okolice do- ma. Gostinska ponudba naj bi bila še naprej namenjena širši populaciji in koriščenju piknik prostora vsem, ki to želijo, dom pa naj bi ohranil planinsko de- javnost. Laški planinci pa bodo do nadaljnjega po svojih močeh še naprej skrbeli za ohranjanje ravni ponudbe, ki jo pričakujejo obiskovalci te lepe planinske točke, saj se na koga drugega res ne gre zanašati. Ali pač? MOJCA MAROT Velenjski zid postaja »trda« stvarnost Prve zapoznele reakcije na gradnjo betonskega zidu ob ce- sti na jezero, ki ga gradi javno lomunalno podjetje Velenje kot protihrupno zaščito za sta- novanjske hiše, prihajajo še lolj do izraza v zadnjih dneh, 1(0 gre gradnja zidu h koncu. Vsaj sto metrov dolg in 2 m ^isok zid tudi po mnenju kraja- nov, ki so zaščito zahtevali, ni ravno arhitekturni dosežek, nedvomno pa je investicijski za- logaj za plačnika JKP Velenje. Zid so si omislili kot zaščito proti piahu, smetem ter hrupu, ki v vfliki meri nastaja ob prevozu sM in odpadkov na tamkaj š- fljejavno smetišče. In ker gre za veliko frekvenco tovornjakov na lokalni cesti, je krajanom po- cebno verjeti, da niso sami krivi a nevzdržne razmere . Res pa ie.da so imeli predstavo o okolju Prijaznejši zaščiti, ki se zdaj spreminja v utrdbo ob atletskem stadionu v Velenju. JOŽE MIKLAVC Tudi sadjarsici in vinogradnišici icroželc Na prvem občnem zboru so se minuli teden zbrali člani društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec, ki že šteje okoli 90 članov. V občinski dvorani v Žalcu so o uspešnem delu društva poročali predsednik upravnega odbora Janez Meglič, predsednik programskega sveta Andi Goršek in predsednik nadzornega odbora Martin Pevec, izmed gostov pa sta jih pozdravila tudi žalski župan Lojze Posedel in član programskega sveta Franjo Velikonja. Žalska univerza za tretje življenjsko obdobje izvaja trenutno dva nemška, dva angleška in računalniški krožek, za spomladanski del pa že zbirajo prijave za krožke za krojenje, likovno dejavnost in inovacijsko dejavnost. Letos nameravajo izvesti 550 ur krožkov, ki jih bo obiskovalo 220 članov, jeseni pa naj bi dobili tudi svoj prapor. T. TAVČAR Marija Plahuta praznovala 90 let ^iipan občine Laško Jože Rajh, predsedni- ^ I^ruštva upokojencev Zidani Most Zlata J^l in predstavnik Območnega združenja l^fčega križa Laško so v imenu kraja in ^ine minuli četrtek obiskali in izkazali 1'^ornost Mariji Plahuta iz Zidanega Mosta, praznovala 90. rojstni dan in že več kot let živi v Domu starejših na Izlakah pri Igorju. ^'^^nja, ki je zadnje leto vse bolj priklenjena ^ posteljo, je vidno ganjena pokramljala s obiskovalci in izrazila veliko veselje ob obisku. Sicer izhaja iz Dobja pri Planini, Zidani Most pa je postal njen drugi dom po poroki. V zakonu so se ji rodili štirje otroci. Zaposlena ni bila nikoli, znanci pa vedo pove- dati, da je bila Marija odlična kuharica in da je bila zato povabljena na prenekatero ohcet. Gostje iz Laškega pa so bili presenečeni nad prijaznim osebjem doma na Izlakah. Prisrčno sta jih sprejeli tudi direktorica Irena Drenik in socialna delavka Mateja Lesar. Predstavili sta način delovanja njihovega doma, župan Jože Rajh pa ju je zaprosil za sodelovanje s strokov- nimi nasveti ob snovanju izgradnje podobnega doma v Laškem. VLADO MAROT Laški planinci zborovali v soboto so imeli na Šmo- horju svoj redni letni občni zbor člani Planinskega druš- tva Laško. Predsednica Panika Wiege- le je izčrpno poročala o delu društva, ki se že pripravlja na praznovanje 80-letnice organi- ziranega planinstva v Laškem (leta 2002). Čim več svojih čla- nov želijo pritegniti v progra- me vzgoje in izobraževanja, da bodo imeli v svojih vrstah le zares dobro usposobljene pla- ninske vodnike. Skrbijo za čiš- čenje okolja, ustrezno bi želeli označiti in obnoviti planinsko pot od Laškega do gradu Ta- bor, na Hum in nazaj in pot na Govški Brd, obnoviti pa morajo tudi označbo planinske poti od Tremerij do Šmohorja, ki so jo ponovno prevzeli v upravljanje od PD Ojstrica Celje. Zelo si tudi prizadevajo naj- ti skupni jezik s Turističnim društvom Laško, Lovsko dru- žino in drugimi pristojnimi, da bi Šmohor - največjo in najbolj obiskano planinsko točko v bližini Laškega, pred- stavili v primerni publikaciji, saj si to nedvomno zasluži. Ena od nalog, ki jo rešujejo tudi pri Planinski zvezi Slove- nije, pa je ugotoviti, kako se delijo finančna sredstva po Sloveniji, saj sredogorje iz po- gače, kjer se ta sredstva delijo, do danes še ni dobilo niti to- larja. Ob koncu zbora so podelili enajst pohval, ki so jih prejeli: Zinka Kovač, Franc Napret, Franek Markošek, Mojca Ma- rot. Brane Kovač, Peter Pod- bevšek. Moški pevski zbor Laško, Andrej Wiegele, pla- ninci upokojenci. Cvetka in Andrej Klezin ter Andreja in Andrej Vesenjak. MOJCA MAROT Zlati jubilej Planinskega društva Zabukovica Leto 2000 bo za Planinsko društvo Zabukovica, ki šteje 998 članov in je po številu članstva tretje največje v celjski regiji, v znamenju praznovanja 50-letnice ob- stoja. Letno konferenco, ki je bila v Domu upokojencev v Gri- žah, so pričeli z nastopom ženskega pevskega zbora Gri- že, ki prav tako letos praznuje 50-letnico. V kulturnem pro- gramu so nastopili še učenci Osnovne šole Griže. O delu društva je poročal predsednik Srečko Čulk. Dela pri urejanju društvenih prostorov gredo h Predsednika društva Srečko Čulk. koncu, na planinski postojan- ki na Homu so uredili teraso, za kar so opravili veliko pro- stovoljnih ur in očistili del gozda za lepši razgled. Pripra- vili so več prireditev, kot je sankanje na Homu in pohod žena na Hom, organizirali in vodili so več kot 20 izletov, sodelovali v taboru mladih na Podvolovjeku in na alpski šoli pri Sedmerih jezerih, 29 mla- dih planincev si je prislužilo bronasti znak mladi planinec, v orientacijski ligi so zasedli drugo mesto. Osrednje praznovanje letoš- njega jubileja bo 6. aprila v Domu svobode v Grižah, 9. septembra pa bodo na planin- ski postojanki na Homu razvi- li nov društveni prapor. Sicer pa bodo, tako kot doslej, čim več hodili, skrbeli za urejene planinske poti, tekmovali in se družili. T. TAVČAR Za podporo dojenju Skupina za podporo doje- nju vabi na redno mesečno srečanje vse, ki jim veliko pomenijo zdravi odnosi v družini. Tudi tokrat se bodo sestali prvi četrtek, 2. marca, ob 16. uri v prostorih pro- jektne pisarne Celje - zdravo mesto, Slomškov trg 4. Infor- macije: 485 113. AB planinski kotiček Na Trdinov vrh in Hom Planinsko društvo Zabukovica, ki letos praznuje 50 let svojega obstoja, pripravlja 4. in 5. marca kar dva pohoda. Prvi bo v soboto, 4. marca, in sicer se bodo udeležili planinskega izleta na Trdinov vrh. Odhod posebnega avtobusa iz Zabukovice bo ob 6. uri. Prijave zbira Franci Ježovnik po telefonu 717-078. V nedeljo, 5. marca, pa se bodo v počastitev dneva žena pridružili 13. pohodu žena na Hom. Začetek pohoda bo iz Matk pri Domu gasilcev, iz Griž pri Domu upokojencev in iz Zabuko- vice pri Minervi. Vse podrobne informacije dobite pri Srečku Čulku, telefon 716-421. Na Krvavico Planinsko društvo Celje vabi to nedeljo na pohod po najlepših poteh nad Savinjsko dolino in sicer na 906 m visoko Krvavico. Odhod posebnega avtobusa iz Celja, s postaje pred parkirno hišo na Glaziji, bo ob 8. uri. Odpeljal bo do Kaple in naprej skozi Tabor, v Lokah pa bo izhodiščna postaja za pohod. Iz Lok je več označenih poti v bližnje savinjske hribe, tokrat pa bodo krenili po tisti, ki pripelje naravnost na vrh Krvavice. Prijave zbira Planinsko društvo Celje, telefon 492-48-50. Po Jurčičevi poti Planinska sekcija Zavoda za zdravstveno varstvo Celje in PD Celje vabita to soboto na 7. kulturno zgodovinski pohod po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave, ki ga sicer organizira PD Viharnik. Odhod posebnega avtobusa bo iz Celja, s postaje na Glaziji, ob 7. uri in bo odpeljal do Višnje Gore, kjer bo uradni začetek pohoda. Hoje mimo razvalin gradu do Pristave pri Višnji Gori do Polževega, Sv. Duha, mimo Kravjeka in Oslice do Muljave bo za slabe štiri ure. Prijave zbira PD Celje, za avtobusni prevoz je treba odšteti 1.400 tolarjev, učenci in dijaki pa imajo polovično ceno. MOJCA MAROT 14 NAŠI KRAJI IN UUDJE Težave na Puši v Veliki Pirešici se že dlje časa otepajo s težavami, ki jih povzroča potok Pirešica - še najbolj se pritožujejo pri Krivčevih, kjer je potok odnesel že kar velik kos zemlje, sedaj pa je začel spodjedati gospodarsko po- slopje. »Že deset let pošiljam proš- nje na vse naslove v upanju, da nam bo kdo prisluhnil in pomagal, pa doslej še nisem prejela odgovora,« je pripo- vedovala Marija Krivec in obupana kazala na gospo- darsko poslopje, ki stoji kar precej visoko nad potokom, vendar pa v potok »vleče« cel hrib. Rešitev za njihove teža- ve bi bila, vsaj tako zatrjuje- jo pri Krivčevih, če bi strugo potoka speljali po drugi stra- ni, ob hribu pa postavili manjšo škarpo. Pri Krivčevih so pripravljeni marsikaj po- storiti, da bi se njihove teža- ve razrešile, saj tik ob gospo- darskem poslopju teče cesta, te pa se skoraj dobesedno drži stanovanjska hiša. Dol- ga leta so se Krivčevi, pa tudi drugi sosedje, sami, na svoj način in kolikor je bilo v nji- hovi moči, borili s potokom in njegovimi naraslimi voda- mi - za obrambo imetja so zasajevali drevesa in vozili zemljo, kaj več pa na svojo roko ob vodotokih ne smejo delati. Že pred časom so po celi Puši (tako ljudje imenujejo ta del naselja) pobirali podpise za ureditev potoka Pirešica in po vseh letih moledovanja se je minulo sredo verjetno ne- kaj premaknilo, saj sta Kriv- čeve obiskala predstavnika celjske vodne skupnosti in žalske občine. Zaradi načina pogovora Marija Krivec ni že- lela nikogar obtoževati, sreč- na je le, ker so se očitno uspe- li dogovoriti, da bodo začeli urejati strugo potoka. Vodja oddelka za kmetijs- tvo, okolje in prostor v žalski občini Aleksander Žolnir je povedal, da se v občini pri urejanju vseh zemljišč ob vo- di srečujejo s težavami, ker vsi, ki upravljajo z vodo, že- lijo vso odgovornost in fi- nanciranje prenesti na lokal- ne skupnosti. Te za urejanje teh površin preprosto nimajo denarja. Kar tiče Krivčevih in potoka Pirešica, je napovedal pripravo projekta, s katerim bodo predvideli rešitev te- žav. Priprava projekta stane približno 500 tisoč tolarjev, izvedba pa od 2 do 5 milijo- nov tolarjev. Tudi za rešitev težav pri Krivčevih je Žolnir zagotovil, da ni bojazni, da ne bi občina primaknila del sredstev, seveda pa bodo morali vodotok potoka Pire- šica celovito rešiti. U. SELIŠNIK Marija Krivec nad potokom, ki jim že dolgo grozi. DESKANJt PO SPLETU Za drobnjakarske filmolile No, Zgornjega naslova mi najbrž ni treba posebej po- jasnjevati. Čeprav morda ni povsem točen. Na naslovu www.nitpickers.com se na- mreč skriva zbirka napak v filmih. Kakšnih napak, se sprašujete? Saj veste, sredi napetega kadra opazimo mi- krofon v zgornjem desnem vogalu, v srednjeveškem fil- mu glavni junak nehote po- kaže moderno zapestno uro, rana, ki jo je igralec dobil pred nekaj sekundami v no- vem kadru izgine in se po- tem spet čudežno pojavi v naslednjem. Logične nepra- vilnosti. Take reči. Izraz drobnjakar je pravza- prav mila inačica besede Nit- picker, ki bi jo lahko prosto prevedli kot picajzlar, uradni angleški naziv The Nitipicker Site pa bi potemtakem v slo- venščini zvenel nekako tako kot Picajzlarjeva stran. Sicer pa je stvar bolj zanimiva zara- di same vsebine, čeprav ime- nu ne smemo odrekati nedo- miselnosti. Očitno je stran do- volj popularna, saj ustvarjafci načrtujejo širitev spletne stra- ni še za dve področji, name- njeni televizijskim oddajam in knjigam. Za zdaj pa so na njej zbrane izključno napake iz fil- mov. Ne boste verjeli, koliko jih je. Če boste pogledali na lestvi- co desetih filmov z največ pri- javljenimi napakami, boste vi- deli, da na prvem mestu kra- ljuje Titanic s kar 168 napaka- mi, sledi mu Matrica z rezulta- tom 155, pa Vojna zvezd: gro- zeča prikazen s 148 napakami in tako naprej. In kakšne na- pake so vse našli natančni pi- cajzlarji? Oh, fant, saj ne bi verjel, kaj vse ljudje opazijo. V Titanicu Rose piše pismo Calu s srebrnim črnilom, ko pa ga slednji bere, je črnilo črno. Krona in baklja na Kipu svo- bode sta v filmu osvetljeni, čeprav so to v resnici uvedli šele v petdesetih letih. Neka- tere Picassove in Monetove sli- ke, ki jih je moč videti na ladji, so očitno potonile skupaj z njo, tako da bi potem morale tiste, ki jih lahko danes gleda- mo po muzejih, biti ponared- ki. Ja, na take stvari pazijo ljudje, ne pa na nesmrtno lju- bezen in megalomanske pj sebne efekte. * Z Matrico je že malo bJ zanimivo, saj gre za znaJ tveno fantastiko, čeprav mi« jasno, kolikokrat si je mod ogledati film tisti filmofilj ne samo, da je ugotovil, | sta bili Neotovi pištoli Ška pijona ruske izdelave, teri več, da so bili tulci, ki a frčali iz njiju, napačnega kaO bra. Nekega drugega gledald je zmotilo djestvo, da v film stroji izrabljajo ljudi kot bat( rije. To pa ne gre skupaj | drugim zakonom termodin mike, trdi gledalec. Pa saj j samo film, mar ne? In | znanstvenofantastični. Halo tukaj planet Zemlja!? Saj ne rečem, nekatere stva se zdijo smiselne tudi nai ljudem brez posluha za po drobnosti (ali pa z dovolj zani mivim življenjem). Recimo ti sta v Jurskem parku (odlični šesto mesto, 133 napak), k pravi, da bi bilo nemara lažjf če bi za zapolnitev DNK set vence uporabili ptičje kromo some kot žabje. Pa so ravn( takšne stvari najbolj sporne saj sta se na ta vpis kmaii pojavila dva odgovora, ki doka zujeta, da pravzaprav ne gre z napako. Hm, bo že bolj spremljati take vpise, ki govori jo o nedoslednosti pri montaž: saj so vrata avtomobila bežeč« ga računalničarja, ki ukrad jajca v nekaterih kadrih odpi ta, takoj zatem pa zaprta. Ja, tem bi se še upal prepirati. Sicer pa je ogleda vredn tudi lestvica petnajstih najbo zagretih picajzlarjev. Prvi j prijavil 179 napak, petnajs pa 48. Če boste torej hote prijaviti kašno napako v film' in ste zraven še tekmovalne^ značaja, bo pot do vrha posul s trnjem. Eeee, razen Če ^ boste osredotočili na iskanj napak v slovenskih filmih, zadnjih desetih letih se jih; namreč našlo precej, ki j' lahko kar cele prijavite k' napako. Vasja Ocvii vasja@kibla.oi Šofer|i in avtomelianilci na zboru v prenovljeni sejni dvora- ni tehnične baze na avtopoli- gonu v Ločici ob Savinji, ki zdaj hkrati sprejme vsaj 250 ljudi, so se minuli petek na občnem zboru sešli člani ZŠAM Savinjske doline. Predsednik tega, nedvomno najuglednejšega združenja šo- ferjev in avtomehanikov v celjski regiji, Ivo Serdoner je poročal o delu in uspehih v preteklem letu, pri čemer je izpostavil obeležje 45-letnice ZŠAM Savinjske doline, uspe- šno povezovanje prometnih dejavnikov v vseh občinah, nastalih iz občine Žalec, sode- lovanje s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, šo- lami ter o izvedbi različnih preventivnih akcij, še zlasti v povezavi s šolsko mladino. V barvni brošuri »Naših 45 let«, ki so jo izdali v lanskem letu, so temeljito obdelali kroniko od ustanovitve združenja ter tako za dolgo umestili svojo stanovsko organizacijo v zgo- dovino razvoja Savinjske doli- ne ter tehnične kulture na po- dročju šoferskega poklica v teh krajih. Poročilo je bilo obetavno tu- di v gospodarskem smislu, kar je z navdušenjem pozdravil župan občine Polzela Ljubo Žnidar: »Zelo sem zadovo- ljen, da je tako ugledno druš- tvo ohranilo sedež v našemu kraju ter da bo še naprej mo- tor delovanja in povezovanja v celotni savinjski dolini. Glas o vas sega prav daleč in veseli smo, da smo priča takšnim uspehom, zato lahko vodstvu in članom samo čestitam in se jim za vse delo zahvaljujem!« Vzpodbudno poročilo je po- dal tudi poveljnik uniformi- rancev Bojan Predovnik, pohvale pa so izrekli številni ugledni gostje ter predsednik Izvršilnega odbora Zveze ZŠAM Slovenije Lojze Selič. Ob zaključku srečanja so do- rekli letni program dela ter podelili zaslužnim članom priznanja za dobro in dolgo- letno sodelovanje ter zvestobo društvu. JOŽE MIKLAVC Med podeljevanjem priznanj. 779 prijav za izlet na morje Danes objavljamo rezervni kupon za sodelovanje v žre- banju za 28. izlet 100 kmeč- kih žensk na morje, ki bo 14. in 15. aprila v Lucijo pri Por- torožu. Z današnjim rezervnim ku- ponom je možno nadomestiti samo eno manjkajočo številko od 1 do 4! Dopisnice s kuponi in podatki o kandidatki spre- jemamo do torka, 7. marca! Javno žrebanje bo na Kmeč- kem turizmu Martine in Jane- za Fatur v Slatini pri Ponikvi (telefon za rezervacijo 792- 335) v petek, 10. marca ob 18. uri. V programu bo sodeloval ansambel 7. raj iz Zreč, ki bo predstavil tudi nekaj novih skladb z nove kasete. Pokrovi- telj srečanja pri Fatur je župan občine Šentjur Jurij Malovrh. Do torka (29.2.) smo v ured- ništvo že prejeli 279 dopisnic kandidatk za popularni izlet, za katerega je dala pobudo gospa Anica Pevec iz Slatine pri Ponikvi. Srečanja pri Fatur- jevih se bodo udeležili tudi predstavniki Turističnega društva Dobrina Loka pri Žu- smu, ki bodo tudi letos pripra- vili srečanje vseh kmečkih žensk, udeleženk dosedanjih izletov. Letošnje srečanje v Dobrini bo 24. junija. Naša najpopularnejša akcija je tako na vrhuncu in prihod- nji teden bomo že dobili sreč- no stotnijo, ki bo z nami dva dni uživala in se veselila na morju ter pri ogledu Postojn- ske jame. T.VRABL NASI KRAJI iN UUDJE 15 postala bi ma jorka Slovenske vojske ,|janka Iva Štefanic je nad filmom Nepopisan list prijetno presenečena - Najtežji so bili ljubezenski prizori Osmošolka Iva Štefanič se s filmom Nepo- jgan list predstavlja Sloveniji kot ena iz- g^ glavnih junakinj. S simpatično mlado jalko smo se pogovarjali o snemanju, o ^u, o njenih načrtih. Vse tri - na pogovor prišla s svojo najboljšo prijateljico - pa 00 mnenja, da si mora zgovorna Iva čim- ej omisliti klub oboževalcev, saj ji mobilni jefon kar ni nehal zvoniti. Iva Štefanič ni nikoli razmišljala o igralskem )klicu, vedno pa je bila plesalka - deset let je jnirala balet - zato je na avdicijo, ki je bila poleti ■d letom in pol šla bol^ za hec kot za res. jikoli si nisem želela postati igralka, toda ko je jjlo do tega, da lahko vlogo dejansko dobim, eje začelo mikati,« je povedala prikupna Iva. a snemanju, ki je trajalo 45 snemalnih dni, se je jbro počutila, saj so se igralci dobro razumeli ed sabo. Težave so ji povzročali le ljubezenski izori, saj ji izbira njenega filmskega fanta ni ^po godu. »Na avdicijo je prišlo kakšnih 600 |K)V, med katerimi sem lahko izbirala soigral- itoda z režiserjem se nika- r nisva mogla uskladiti. Meni bil všeč na primer eden dva petra visok košarkar, toda raz- ka v višini je bila preočitna, da i lahko bil moj filmski fant. fer se je slednjič odločil za Antaja (Murenca op. p). Ker cz/revladalo moje mnenje, emna začetku kuhala mulo, dapotem je bilo vse v redu in B se privadila.« Poljubljati al kamero pa se vseeno ni iitela, zato je moral režiser porabiti filmski trik, da bi iz- dalo, da se Neli in Žiga v Imu poljubljata. »Če bi bil kdo nig, bi posnela tudi Ijubezen- ® prizore,« nam je zaupala a. Pred priznanimi igralci, kot 3 Tanja Ribič in Borut Vesel- ko, ni imela treme. Na začetku je sicer mislila, da ji bo težko, toda na koncu so se vsi skupaj dobro ujeli. Režiser Jane Kavčič po nje- nem mnenju ni tipični živčni režiser, kot smo jih vajeni iz filmov, mladim igralcem je bil na snemanju kar nadomestni oče. »Ne glede na to, da je starejši, ima še vedno mla- dostniške fore. Znal pa se je tudi zadreti, če kaj ni bilo po njegovem.« Scenarija se jim ni bilo treba učiti na pamet, saj so lahko veliko improvizirali, sploh kar se slenga tiče. Vsi igralci namreč niso bili Ljub- ljančani, tako da so po svojih najboljših močeh skušah opo- našati ljubljansko govorico. S filmskim oboževalcem, Janom Grilancem, sta si bila všeč že takoj na začetku. Ko sta skupaj čakala na zadnjo avdicijo, se je Jan celo spraše- val, kaj počnejo tukaj ostali kandidati, saj bo vendar on dobil glavno vlogo. Igralci so tudi po snemanju ostali v stikih. Če bi slučajno posneli nadaljevanje, bi bila Iva takoj pripravljena še enkrat na- stopiti kot Neli, ne toliko zaradi filma kot zaradi družbe. Raverka in iiubiteljica grozi jivic Sicer pa Iva meni, da si z Neli nista nič podobni, saj je Neli preveč vdana v usodo, Iva pa je bolj upornica in ne bi pustila, da bi jo kakšen fant takole zafrka- val in izkoriščal, kot je Žiga izko- riščal Neli. »No, če bi bila zelo zaljubljena, verjetno ne bi niti opazila, da me zafrkava,« je priznala Iva, ki trenutno nima fanta. Ima pa veliko oboževal- cev, kar ji prija. »No, včasih zna biti tudi kdo preveč tečen,« je povedala Iva, in res se je mobil- ni telefon pogosto oglasil iz nje- nega plišastega živo roza na- hrbtnika. Videti je, da je roza barva njen zaščitni znak, saj je tudi na premiero prišla v obleki rožnate barve. Bolj divje barve so ji verjetno všeč tudi zato, ker je že od 5. razreda zaprisežena raverka in obiskovalka rave partyjev. Mamil pa ne jemlje: »Na partyje gremo po navadi >na suh< in nikoli nič ne vzame- mo, smo dokaj >clean.« Kakšnih posebnih hobijev nima, saj ji trening latinskoa- meriških plesov vzame zelo veliko časa. Na svojo edino hčerko pa so ponosni tudi Ivini starši, ki so na začetku sicer malo čud- no gledali, kaj je zdaj to, da je njihova hčerka igralka, toda ko so videli film, so bili nad njim in nad hčerko navduše- ni. Tudi v celjskem Metropolo je Iva požela bučen aplavz, ko so jo vprašali, ali so njeni so- šolci kaj ponosni nanjo. Iva si je prvič ogledala film na predpremieri za igralce v Izoli, kasneje ga je videla še v Ljubljani, tako da ga je v Celju gledala že tretjič. S filmom je proti pričakovanju zadovolj- na. Mislila je, da bo slabši. »Pričakovala sem najslabše, saj gre za slovenski film in po pravici povedano mi naši fil- mi, razen Sreče na vrvici, niso kaj prida všeč. Toda resnično sem pozitivno presenečena.« Sama je ljubiteljica groz- ljivk. Z najboljšo prijateljico Ksenijo sta redni obiskovalki grozljivih kinopredstav. »Všeč mi je, da me je strah. Še bolj pa mi je všeč, ko je druge strah,« je svojo navdušenje nad grozljivkami opisala Iva. O igralski karieri ne razmiš- lja resno. »Mogoče, če me kdaj še doleti kakšna vloga, toda trenutno me • bolj zanima modno oblikovalstvo, ali pa obramboslovje. To sta sicer dve popolnoma različni stvari, ampak tako je pač.« Po študiju bi rada delala v vojašnici, ali pa bi bila kar majorka Sloven- ske vojske. To nenavadno že- ljo ima predvsem zaradi mno- žice privlačnih vojakov, no, pa tudi poklic vojakinje ji je všeč. NATAŠA PEUNIK Foto: GREGOR KATIČ Rudnišici frizerski salon v Sloveniji znan in uveljavljen celjski frizer Kristijan Petek, ki je doslej imel salon Kristijan styling le v Celju, ga je pred dnevi odprl še v velenjskem Šdeku. V nedeljo popoldne je zato v Rudnik pubu v Velenju pripravil prireditev, na kateri je v tako imenovanem show roomu prikazal nekaj zaključnih oblikovanj frizur. Za šminkanje modelov je poskrbela Ksenija Pehlič, za oblačila pa Urška Drofenik. Prijetno popoldne se je zavleklo v pozni večer ob glasbi Funk you. Foto: GK Dijakinje zase šivajo maturantske obleke v šolskem centru Velenje so pred leti mladim ponudili tudi šo- lanje v dveletnem ali triletnem programu za bodoče gospodinje in oskrbnike. Med poukom smo obiskali bodoče gospodinje, ki se učijo šivanja in pomagajo pri strežbi jedi. Letos bodo v velenj- ski Rdeči dvorani stregle gostom na vseh štirih maturantskih ple- sih. Na vsakem maturantskem večeru se zbere kakšnih tisoč go- stov. Dekleta so spretna tudi pri drugih gospodinjskih opravilih. Zmotili smo jih pri učiteljici kroje- nja in šivanja Jolandi Balant. Kroji- jo in šivajo, vsaka zase, svoje ma- turantske obleke. LOJZE OJSTERŠEK 16 AKTUALNO Barok na mojem vikendu Dvorec Lanovž v Celju je le eden od primerov, kako ne znamo čuvati svojih kulturnih spomenikov Mogočna dvonadstropna stavba ob Čopovi ulici v Ce- lju je osamljena in zapušče- na že približno desetletje. Nekoč čudovit baročni dvo- rec Lanovž, katerega nasta- nek sega v srednji vek in je bil pred vojno last rodbine Rakusch, nazadnje pa so v njem stanovali tisti, ki si boljšega niso mogli privošči- ti, doživlja vse bolj žalostno usodo, ki pa ni veliko dru- gačna od podobnih objek- tov, ki propadajo, medtem ko čakajo na novega lastni- ka in na zaključene postop- ke denacionalizacije. Konec januarja so iz I^nov- ža ukradli še dve od zadnjih dragocenosti. Najprej kamin iz belega kararskega marmor- ja, noč za tem pa še ovalen medalj on z baročnim portre- tom moškega s fasade nad bal- konom, ki bi ga morda celo lahko reših... Vse je zastalo Da v stavbo že v časih, ko so bila v njej še stanovanja, niso veliko vlagah, pove podatek, da je morala občina Celje sta- novalce leta 1990 izseliti, ker je objekt postal življenjsko nevaren. Potreben je bil celo- vite prenove, kar pa je bilo za občino očitno prevelik zalo- gaj, zato je iskala investitorja, ki bi mu dal novo vsebino. Zanimanja je bilo kar nekaj, tudi Cetis je takrat želel v njem urediti reprezentančne prostore. Občina je leta 1991 odkupila nalogo diplomantke Fakultete za arhitekturo, ki je predlagala podrobnejše pro- jektne rešitve. Prek javnih del so počistili notranjost in zuna- njost, postavili so gradbene odre in Zavod za varstvo na- ravne in kulturne dediščine Celje (ZVNKD) je imel hkrati dovolj časa in možnosti za raziskavo. Leta 1993 je tako nastal konzervatorski pro- gram prenove, ki ga je vodila Branka Prime, konzervator- ska svetovalka na ZVNKD. Ugotavljala je, da se je notra- nja oprema dvorca kljub sta- novalcem ohranila, od intar- ziranega parketa, stavbnega pohištva, lončene peči, kova- nih izdelkov, štukatur... Vse je kazalo, da bo objekt v krat- kem prenovljen. Takrat pa se je pojavila vlo- ga za denacionalizacijo in projekti so padh v vodo. Po- tomci rodbine Rakusch, ki so ji po vojni odvzeli premože- nje kot osebam nemške na- rodnosti (njihov je bil na pri- mer prvi mestni mlin na ob- močju starega dela Kovinoteh- ne, trgovina z železnino, stav- Nekaj primerov, kako se nekateri uspešno lotijo pre- nove dediščine v starih mest- nih jedrihzdružina Marjano- vič, ki v Mozirju do detajlov obnavlja hišo iz 16. stoletja, Mirko Krajnc, ki obnavlja staro hidroterapijo, secesij- sko stavbo v Rogaški Slati- ni, stavba trgovine Leonardo Lee Borštner v Gosposki uli- ci, hiša na Glavnem trgu 12 odvetnika Dušana Koroš- ca... ba nasproti današnjega Metro- pola...), so zahtevah vračilo odvzetega. Postopki še vedno tečejo, saj so jim medtem iz- dali negativno odločbo zaradi državljanstva, ki je eden od pogojev za vračilo. Na to od- ločbo so se pritožili. Kljub temu mora občina opravljati nujna vzdrževalna dela (na Lanovžu na primer pušča streha), čeprav je dena- cionalizacija včasih tudi izgo- vor, da se stvari prepustijo propadanju. K sredstvom mi- nistrstva za kulturo mora svoj delež vselej prispevati tudi ob- čina. Kako bo letos, še ni ja- sno, saj Celje še nima sprejete- ga proračuna. Pokradli, kar se je dalo Medtem izginjajo še zadnje dragocenosti. »Že v času del in raziskav se je pojavila prva kraja - izginila so baročna vra- ta. Takrat je bil to pravi šok, saj smo samo mi imeh klju- če,« pravi Branka Prime. »Vra- ta so bila nato še večkrat vlom- ljena. Odri so še nekaj časa stali in ko so jih odstranili, vsaj lopovi niso več lezli po njih skozi okna, mi pa smo izgubili upanje v začetek pre- nove.« Nekaj časa je bil na- Kako spretni so tatovi de- diščine, kaže primer iz gra- du v Podčetrtku. Kamin v pritličju so odnesli kaj kma- lu, v nadstropju pa ga niso mogli, ker se je strop udri. Kamin je visel v steni, od tal je ostal le rob. Ko so delavci Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine prišli naslednjič, še tega kamina ni bilo več. Še danes ne ve- do, kako jim ga je uspelo ukrasti. meščen alarm, potem tudi ta ne več. Sčasoma so tako izgi- nili kovani deli, vrata, ograja, nazadnje kamin. Januarsko krajo je prvi opa- zil umetnostni zgodovinar Aleš Stopar, ki je pred leti sodeloval pri javnih delih na Lanovžu^ in je med vožnjo mimo po naključju opazil, da so vrata odprta. Ugotovil je, da kamina ni več. Takoj je sprožil akcijo, da bi delavci Remonta naslednje jutro od- stranili relief s pročelja. Za- vod za planiranje in izgradnjo je opozoril policija, vendar je ponoči izginil tudi rehef. Ker so na delu običajno profesio- nalci, tudi redkokdaj najdejo kakšno ukradeno stvar. Morda končajo kje čez mejo ali pa kot okras hiše ah vikenda ka- Primer celovite prenove v zadnjih letih je grad Strmol v Rogatcu, kjer prispeva sredstva ministrstvo za kul- turo in kulturni tolar. Obči- na Rogatec pa je pobudnik. V prenovljen objekt se bo selila občina, v njem bi bil muzej, vinoteka, restavra- cija polodprtega tipa, ar- hiv... terega od »ljubiteljev« umet- nosti... O vrednosti takšnih pred- metov je težko govoriti. Neka- tere se da ponovno izdelati po fotografijah, nekaterih nikoli, saj imajo umetniško vrednost, ki je neponovljiva. Primer ni osamljen Lanovž pa ni edini primer, ko objekt čaka na boljše čase, ki bodo prišh z odločbo o denacionahzaciji, ali pa tudi ne, odvisno od tega, koliko denarja bo imel novopečeni lastnik. Problematika je po- dobna pri Prešniku v Šmart- nem, kjer ljudje še živijo, ob- jekt pa so močno uničili z adaptacijami, veliko opreme je že izginilo. Grad Lemberg pa je propadal že dolgo pred denacionalizacijo, čeprav gre za zelo kakovosten renesančni grad s srednjeveško osnovo, kakršnega ni nikjer blizu. V vseh primerih bodo novope- čeni lastniki potrebovali ogromno denarja za prenovo. Ministrstvo za kulturo pa je edini vir sofinanciranja, če gre za kuhurne spomenike. Vlog je zelo veliko, denarja pa ma- lo. Tudi ko je vloga odobrena, so sredstva minimalna, zato ni večjega učinka. Branka Prime, ki dobro pozna preno- vo starega mestnega jedra v Celju, ugotavlja, da je ta prav zato povsem zastala. Primer, kako gredo sedaj stvari, jegi jekt na Glavnem trgu 2, kjetj lastnik želel obnoviti secea sko fasado, pa je dobil tol2 denarja, da je lahko obnoi streho s strešnimi okni, ^ slednje leto pa le okna in V( ta. Lastniki so sicer dolžni ^ beti za svoje objekte, vend so ti tudi naša dediščina, skn no bogastvo, zato bi jim dri Zgodovina Zgornjega I novža sega v srednji vej Leta 1437 so ga Celjski grof oddali nekemu Jakobu Hc delu s Kamna, v virih i prvič' izrecno omenja le 1460 kot Lanovž ob Ložnit Ob koncu 17. stoletja so H njegovi lastniki gro| Thurn-Valsassina. Kasncj ga je kupil Rudolf Feliks gn pl. Reisig in ga prezidal graščino. Leta 1916 jo prevzela rodbina Rakusch, va morala bolj priskočiti i pomoč z olajšavami in dolg ročnimi krediti. Hkrati pa vendarle, obliku sloj osveščenih ljudi, ki iraaji denar in se zavedajo, kaj inu jo ter z entuziazmom obm Ijajo svoje stavbe. »So i edini, ki naš zavod jemlje kot strokovno pomoč, ki po maga, sugerira,« pravi Branie Prime. »Verjetno ne gre zgd za sentimentalnost, pač pat počnejo tudi iz tržnih razlo gov. To je kapital, ki ga lahisi pokažemo ljudem, turistott ki potegne za sabo še drug stvari in ki se nazadnje obre stuje.« TATJANA CVIRI Foto: GREGOR KATIČ L_3 ZVKNl Dvorec Lanovž, prazen in razpadajoč. Kamin iz belega kararskega marmorja, ki ga ni več. Relief s fasade nad balkonom, ki je izginil noč za kaminom. AKCIJA 17 Skok v komo. In v novo življenje? Da, če bo svojcem uspelo zbrati dovolj denarja za to, kar potrebuje najstnik z zlomljeno hrbtenico Sedemnajstletni Gregor janežič je ohromel, izgubil jg glas, a možgani budno spremljajo vse. Od skoka v vodo, pri katerem si je poš- kodoval vratno hrbtenico, je minilo leto dni in sedem me- jecev. Medtem je prestajal strahovite dihalne stiske in trikrat padel v komo. Več- lu^at mu je odpovedalo srce in so ga morali oživljati. Čez dva meseca bo zaključil pro- gram rehabilitacije. Noge in roke so mrtve, premika lah- ko le glavo. Prvi koMk do večje samostojnosti mu je omogočil električni invalid- ski voziček, ki ga prek po- sebnega vodila skuša uprav- ljati z brado. Novo življenj- sico situacijo je sprejel in prav zaradi prihodnosti, ki je pred njim, ga skušajmo podpreti v akciji celjskega Rdečega križa. Gregor po prihodu domov ne sme obti- tati med štirimi stenami. Žito se prva prošnja v okvi- ra akcije Rdečega križa nana- ^na nakup ustreznega vozila. Starši avto imajo, a je premaj- hen za prevoz invalida. Potre- t)ovali bi dovolj prostoren av- tomobil, v katerega bi lahko Gregorja potisnili z invalid- skim vozičkom vred. Zdaj vsako premikanje fantu pov- zroča dodatne napore in teža- ve, še posebej zaskrbljujoči so zapleti z dihanjem, saj je do- slej pogosto doživljal kolaps Že pri običajnem posedanju v voziček. Vsak konec tedna ga Dfe in mama pripeljeta iz in- ^tuta za rehabilitacijo do- mov in ga čez dva dni odpelje- ta nazaj v Ljubljano. Rada bi omogočila tudi kakšno ^go pot, a se ji zaradi sino- 'Pga naprezanja raje izogneta, %av vesta, da potrebuje Iružbo. Ko bo zaključil s fizioterapi- 10. se bo v domačem okolju ®orda uspel usposobiti za de- Prav zato se druga prošnja '^nežičevih in Rdečega križa ^aša na nakup računalnika s Prilagojeno opremo. Tudi te- ^legiki zmorejo uporabljati ®^nalnik s pomočjo nastavka '2)roma tipalke. Nastavek jim "ipnejo na brado ali pričvrsti- ° okoli čela. Za mladostnika, ^je bil pred nesrečo nenehno l^banju in poln energije, bo J^ločilnega pomena zlasti ob- ^^ek koristnosti. Računalniš- tvo se mu zdi prava možnost za .^hodnost, a moral se bo znaj- , ^^rn, kajti za zdaj v kamniš- l^rn zavodu za usposabljanje [•^alidne mladine tako težke- J. bolnika, ki je odvisen od J^ pomoči štiriindvajset ur nočejo sprejeti. Zadnji korak življenju sta ga po mne- zdravnikov obdržali predvsem mladost in izredna telesna kondicija. Dijak prve- ga letnika srednje gostinske šole je bil pred poškodbo od- ličen športnik in vsak prosti trenutek je preživel na nogo- metnem igrišču. Treniral je od devetega leta dalje. Več kot meter devetdeset centi- metrov visoki fant hitrih ref- leksov je bil obetaven vratar v mlajšem nogometnem moš- tvu celjskega Publikuma. Vratno hrbtenico si je zlomil 3. avgusta pred dvema leto- ma. Bil je soparen dan, ko so se prijatelji odpravili na kopa- nje. Najprej so razmišljali, da bi odšli na bazen, a Gre- gorju se je tudi usodno po- poldne mudilo na trening in odločili so se za krajši izlet. Z brisačami v boršah, oblečeni v lahke majice in kratke hla- če, so s kolesi pohiteli na Šmartinsko jezero. Lovili so se ob robu obale in se kopali na istem mestu kot že toliko- krat prej. Gladina vode ne govori o oddaljenosti dna in takrat je Gregor skočil zad- njič v življenju. Prijatelja sta ga zvlekla na kopno. Bil je negiben, a ves čas pri polni zavesti. Poklicali so reševalce in ga odpeljali v celjsko bol- nišnico. »Nič ne čutim,« je neprestano ponavljal star- šem. Imel je vtis, da lebdi meter nad posteljo. »Odpelja- li so ga v Klinični center, kjer mu je med globinskim slika- njem hrbtenice obstalo srce in morali so ga oživljati,« se spominja oče. »Med tretje in četrto vretence vratne hrbte- nice so mu vstavili ploščice in upali, da gre za oteklino, ki bo splahnela in popustila pri- tisk na živčevje.« V tem nere- sničnem upanju so Janežičevi živeli tri mesece. Medtem se je Gregorjevo zdravstveno stanje zelo poslabšalo. Na aparatih Prve dni je ležal pri zavesti in se normalno sporazumeval, potem je nenadoma padel v komo zaradi odpovedi pljuč. Priklopljen je bil na aparatu- re, ki so nadomestile delova- nje najpomembnejših orga- nov. Možnost preživetja je tu- di poslej nihala zaradi težkih dihalnih stisk, ki jim niso ve- deli vzroka in zaradi katerih je potreboval oskrbo na inten- zivni terapiji. Po treh mesecih zdravlje- nja v Kliničnem centru so ga prepustili fizioterapevtom v inštitutu za rehabilitacijo Soča, a kmalu je zaradi ne- pojasnjenega vnetja dobil ta- ko visoko temperaturo, da so ga v naglici premestili na infekcijsko kliniko. Tedaj je izgubil še glas in v isti noči bi se spet skoraj zadušil. Padel je v globoko nezavest in ostal pri življenju le ob pomoči intenzivne nege. Zaradi tež- kih težav pri dihanju skoraj- da ni imel možnosti za reha- bilitacijo. Januarja lani, po ponovnem zapletu z diha- njem, ko je življenje spet viselo na nitki, so ga operira- li in mu vstavili kanilo za dihanje. Od takrat dobiva zrak skozi luknjico na vratu. Najtežji zaplet med zdrav- ljenjem je povzročila popol- na in nenadna odpoved led- vic. Zaradi sepse je padel v komo, ki je trajala tri dni. Glava je otekla do neprepoz- navnosti, prsti na nogah so počrneli. Pri doziranju zdra- vil so lovili ravnotežje z osla- belim srcem. Mlad organi- zem je bil navsezadnje moč- nejši. Draben napredek Gregor je najraje ležal na hrbtu, ker mu je takšna lega olajšala dihanje, vendar je dobil preležanine. Rane na trtici in na boku so segle do kosti in pokrpali so jih šele plastični kirurgi. Odprtih ran na hromem telesu Gre- gor ni čutil, a toliko bolj je pogled nanje bolel njegove starše. Po plastični operaciji je skoraj mesec dni okreval na vodni postelji, v kateri je tisoč kilogramov mivke, ki je ogrevana in vibrira. Sledila je laserska operaci- ja, pri kateri so sprostili pot do glasilk in mu vstavili še govorno kanilo. Na ta način se je sporazumeval dva me- seca, dokler ni med rehabili- tacijo v Soči ostal brez kisi- ka, ker je strdek zamašil ka- nilo. Bil je na pragu zaduši- tve in zdravnica mu je govor- no kanilo na silo iztrgala iz grla. Oživljanje je uspelo še- le po dolgotrajni masaži sr- ca. Po tem dogodku so se zdravniki odločili, da mu bodo kanilo za govor vstavili šele tedaj, ko bodo pljuča dovolj močna, da ne bo več potreboval rednega aspirira- nja. Do takrat tudi ne bo mogel govoriti. Čeprav ima Gregor trdno voljo, rehabilitacija napre- duje silno počasi zaradi šte- vilnih zapletov s pljuči in srcem. Ko je s fizioterapevti dosegel droben napredek, je moral po vrnitvah z intenziv- ne terapije ali iz infekcijske klinike začeti vse znova, še bolj oslabel kot prej. V letu dni je shujšal dvajset kilo- gramov in prenašali so ga v naročju kot dojenčka. Vsa- kič, ko so pri rehabilitaciji naredili korak naprej, so se zaradi poslabšanega stanja morali vrniti dva koraka na- zaj. Tako je minil čas, v kate- rem je postala za Janežičeve od vseh čustev najbolj otip- ljiva ljubezen. Starša sta ob pogledu na preskušanega otroka, ki je nepopisno tr- pel, morala ostati močna. Žalost sta jokala sama in vsak zase. V prihodnost se dolgo niso mogli zazreti, a pred njunim edincem se od- pirajo desetletja življenja na invalidskem vozičku. Roke lahko potegne navzgor le s premikom ramen in desno roko za spoznanje pokrči v komolcu. Slabi prognozi navkljub Jože in Slavica Ja- nežič potihem upata, da tak- šna negibljivost rok ne bo dokončna. Zdaj mora njego- vo pokrčeno pest razpreti tu- ja roka. KSENUALEKIČ Pred poškodbo je bil Gregor obetaven nogometaš, branilec v mlajšem moštvu celjskega Publikuma. Poletnega dne ob jezeru je postal tetraplegik. Odkar je hrom, lahko premika le glavo. Ob premeščanju pri prevozu in posedanju na voziček je Gregor doslej pogosto izgubil zavest zaradi oteženega dihanja. Akcija Rdečega križa Podjetja in posamezniki, ki želijo priskočiti na po- moč družini Janežič iz Ce- lja pri nakupu računalnika s prilagojeno opremo in dovolj prostornega vozila, lahko svoje prispevke na- kažejo Območnemu zdru- ženju Rdečega križa Celje na številko žiro računa 50700-678-45410, sklic na številko 88, s pripisom »Za Gregorja Janežiča«. Jože in Slavica Janežič, usluž- benec in trgovka, s pov- prečnimi plačami ne zmo- reta velikega nakupa. Av- tomobil bi njunemu sinu življenje poenostavil, ra- čunalnik pa bi koristno za- polnil njegov čas. 18 NASI KRAJI IN UUDJE Varnostni inženirji ob jubilejnem, dvajsetem občnem zboru v Velenju. Delovno obeležili jubilej člani Društva varnostnih inženirjev Velenje, ki delujejo na območju Koroške, Zgornje Savinjske in Šaleške doline, so se sestali na rednem letnem občnem zboru in se dogovorih za še dejavnejše delo v prihodnje. Minuhh dvajset let je pustilo dobre sadove dela na področju varstva pri delu, v zadnjem obdobju pa jim je skoraj pošla sapa. Delovanje društva je bilo ogroženo zaradi številnih sprememb, nedorečene zakonodaje, težav z zaposlitvijo varnostnih inženirjev in drugih zapletov. V društvih je namreč vse manj entuziastov, ki bi bili pripravljeni delati brezplačno. Tokrat so se člani dogovorili za nove naloge ter izvolili izvršilni odbor ter predsednika društva dipl.ing. Mirka Vošnerja, direktorja podjetja BVD Ravne na Koroškem. JOŽE MIKLAVC Med govorom predsednika združenja Iva Serdonerja. Predvsem večja varnost Združenje šoferjev in avto- mehanikov Savinjske doline šteje več kot 300 članov, svoje prostore pa imajo ob svojem avtopoligonu v Ločici ob Sa- vinji. Na občnem zboru, ki so ga pričeli z nastopom svojega moškega pevskega zbora pod vodstvom Mije Novak, so seve- da pretehtali delovne uspehe v preteklem letu in si zastavili no- ve cUje. Kot je povedal predsed- nik združenja Ivo Serdoner, so največ pozornosti namenili var- nosti v cestnem prometu, kar tudi ostaja njihova prva naloga in skrb, fejti prepričal so, da je krvni davek na cestah mnogo previsok in da bi se ga dalo s pravilno vzgojo bistveno zmanjšati. Prav zaradi tega je njihov avtopoligon na voljo za številne aktivnosti pri vzgoji najmlajših. Tako so skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravili medobčinsko tekmovanje OŠ »Kaj veš o prometu«, ki je vsako leto v spomladanskem času. Poleg tega pa skozi vse leto učenci osnovnih šol na poligo- nu spoznavajo cestno promet- no signalizacijo. Tudi lani so člani združenja sodelovali v ak- ciji Prvi dan v šolo. Seveda pa so imeli še obilo drugega dela. Ta- ko so povečali družabni prostor v svojem domu, ob 45-letnici združenja izdali brošuro ter so- delovali na večjih stanovskih srečanjih in prir^tvah. Za ure- janje in vzdrževanje poligona in doma so opravih več kot 1500 prostovoljnih ur dela. Ob koncu so podelili prizna- nja in odhkovanja. Zlati venec sta prejela Stanko Novak in Stanko Satler, srebrni venec pa Franc Završnik, Martin Steiner, Jože Juhart in Andrej Jan. Po- dehU so še osem plaket tovariš- tva in šest zlatih značk. T. TAVČAR Zapromelno preventivo Kakšnih sto članov Zdru- ženja šoferjev in avtomeha- nikov Šaleške doline se je na sobotnem zborovanju odlo- čilo za še več akcij, usmerje- nih v prometno preventivo in povezovanje članstva. Tristo poklicnih voznikov in avtomehanikov je v lanskem letu opravilo veUko prostovolj- nega dela, pomagalo ustvarjati prometno tehnične in varnejše razmere z lastno dežurno služ- bo, za svoje članstvo pa so skrbeli z organizacijo različnih prireditev ter sodelovanje z združenji v celjski regiji. Ibdi letošnje naloge so začrtane ta- ko, da bi še bolj prispevaU k večji preventivi m varnosti v cestnem prometu, za člane pa želijo storiti kaj več v smeri zaščite njihovih delovnih pra- vic in zaposlitve, čeprav si ne zatiskajo oči pred realnostjo. JOŽE MIKLAVC Pusto vanj a na Dobrni V soboto, 4. marca 2000 ob 20.00 v hotelu Dobrna Veliki pustni ples z Duom Can-Can. Na pustno nedeljo, 5. marca ob 14.00 Pustno rajanje za otroke. Na pustni torek, 7. marca ob 20.00 Pustno rajanje v Zdraviliškem domu Na pepelnično sredo, 8. marca ob 15.30 tradicionalni Pokop pusta. Informacije po tel. 78 08 000 - Toplice Dobrna Novo vodstvo na Franlcdovem Na občnem zboru PGD Frankolovo, ki ima 69 članov in 40 članov podmladka, je prišlo do sprememb v vodstvu društva. Dolgoletnega predsednika Marjana Pelina je zamenjal dosedanji poveljnik društva Drago Bred, na njegovo mesto pa so imenovali Fran- ca Rihterja. Novi predsednik Bred je med prednostnimi nalogami društva omenil poso- dobitev orodišča, vključevanje podmladka ter dokončanje centralnega ogrevanja v gasilskem domu. Plamenico 2. stopnje GZS je dobil Franc Ravnak, priznanja GZ Vojnik-Dobrna 2. stopnje Slavko Petre, Rajko Pinter in Vlado Žnider ter 1. stopnje Peter Rupnik in Jože Železnik. KS Frankolovo je nagradila štiri gasilce za prevoz pitne vode Franca Suholežnika, Vlada Žnidarja, Ivana in Mateja Vražiča. TV Z akcijo »Nikoli sami« n^ počitnice Teden zimskih počitnic na svojevrsten n^ čin ob slovenski obali preživlja skupina se5 demdesetih otrok s Celjskega. j Ti so udeleženci letošnjega letovanja iz akcid Rdečega križa Slovenije »Nikoli sami«. V t^ obliki se namreč uresničuje del programa oing, njene akdje, iz katere je bilo nekaj zbranjjj' sredstev v največji solidamostni akciji na % venskem, namenjenih otrokom. Takšnega let^ vanja se bo do poletja za teden dni brezplačno udeležilo 500 otrok iz vse Slovenije. Otroci s Celjskega so bili izbrani s pomočjo socialnih ij pedagoških služb na posameznih šolah, Kraje«^ nih organizacij Rdečega križa. Območnih zdn> ženj Rdečega križa, ponekod pa tudi v sodelc^ vanju s Centri za sodalno delo. Otroci se bodo z letovanja vrnili v soboto. VLADO MAROfj NASI KRAJI IN UUDJE Dovoljenja za varno delo na višini V Celju so v soboto opravili irvo usposabljanje s preiz- usom znanj za varno delo la višini v skladu z od avgu- iia lani veljavnim Zakonom ) varnosti in zdravju pri de- lu, ki je nadomestil zakon o ^arstvu pri delu, V Celju so prvo usposablja- nje namenili delavcem krov- sko-kleparskih del. Organizi- lalga je Sklad za dopolnilno izobraževanje pri Območni otai zbornici Celje. Uspo- sabljanja se je udeležilo prib- ližno 60 delavcev in delodajal- cev, ki so tudi pridobili dovo- ljenje za opravljanje del na višini. Vzporedno s tem so pripra- vili tudi prikaz novih sredstev za varovanje. Predstavitev vr- vi in varnostnih pasov ter pra- vilno uporabo le-teh je pripra- vilo podjetje zaVas. Podjetje Alpos pa je predstavilo pravil- no uporabo raznih lestev ter transporterjev. P.P. VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE VABI k sodelovanju med 1730 in 1800 popisovalcev za izvedbo POPISA KMETIJSKIH GOSPODARSTEV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2000 ''opisovanje bo potekalo po vsej Sloveniji od 1. do 20. junija 2000. '^elo je terensko. ''opisovalec bo anketiral med 50 in 100 kmetijskih gospodar- stev po navodilih Statističnega urada Republike Slovenije. Pogoji: končana najmanj štiriletna srednja šola (zaželena izobrazba kmetijske smeri), 'Znanje slovenskega jezika, ■državljanstvo Republike Slovenije, ■^času popisa zagotovljeno lastno prevozno sredstvo. ^'zbranimi popisovalci bomo sklenili pogodbe o delu. začetkom popisa vas bomo na posebnih predavanjih po- drobneje seznanili z vsebino dela in vam izročili vse gradivo, ki boste potrebovali za izvedbo naloge. ^ smo vam z našo ponudbo spodbudili zanimanje, če ste ^omunikativni, natančni, če vas veseli terensko delo in želite °arobnejše informacije, pokličite eno izmed naslednjih ^'efonski številk: '^'/23 40 752 za območje Kmetijskega zavoda Celje, 1/23 40 754 za območje Oddelka za kmetijstvo svetovanje Kranj '/23 40 755 za območje Kmetijskega zavoda Ljubljana '/23 40 770za območje Kmetijskega zavoda Maribor /23 40 770 za območje Živinorejsko-veterinarskega zavoda Murska Sobota, /23 40 755 za območje Kmetijsko-živinorejskega zavoda Nova Gorica /23 40 754 za območje Oddelka za kmetijsko svetovanje Novo mesto /23 40 752 za območje Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, ^^eiefonsko številko, z navedbo območja, v katerem bi bili )Qpj^ljeni popisovati kmetijska gospodarstva, in z oznako , IS-KME pošljite najkasneje do 14. 3. 2000 na naslov; JJ^Jistični urad Republike Slovenije, s^ski pot 12, 1000 Ljubljana. Tudi najboljše stvari so lahko brezplačne Podjetje Nova Vizija, točne- je njen internetni oddelek, Inetia.com, je že pred leti s programom EyeDropper 1.0 razveselil oblikovalsko sre- njo. Z verzijo 2.1 je še dodat- no utrdil sloves edinstvenega programa za pomoč pri raču- nalniškem oblikovanju. Program je zelo hitro dobil privržence po vsem svetu, v svojo ponudbo pa so ga uvrsti- le vse pomembnejše svetovne spletne strani, ki se ukvarjajo s freeware in sharevvare distri- bucijo računalniških progra- mov. Natančnih podatkov o številu uporabnikov po vsem svetu ni, saj že sam koncept freeware distribucije ne omo- goča natančnega pregleda nad tem podatkom, v Novi Viziji pa ocenjujejo, da se to število gib- lje med 50 in 80.000. Obe razli- čici programa sta dobili laska- ve ocene v številnih računal- niških časopisih, magazinih in ostalih računalniško usmerje- nih publikacijah, med drugim tudi v reviji .NET, na svoje CD- ROM priloge pa so jih zapekle tudi številne druge revije. Prednost in vzrok za uspeh programa Eye Dropper ni v velikosti, ali v nepreglednem naboru možnosti. Nasprotno, njegova prednost se skriva v majhnosti in enostavni upora- bi. Se vam je že kdaj zgodilo da ste križarili po Internetu in se vam je kakšna barvna kom- binacija še posebej vtisnila v spomin? Niste pa vedeli na- tančne vrednosti te barve, kot jo zahtevajo vsi oblikovalski programi? EyeDropper vam v tem primeru lahko prihrani veliko truda, čas, ki ga boste z njim prihranili pa lahko pora- bite za kaj drugega. EyeDrop- per 3.0 je brezplačen, z Inter- neta pa si ga lahko prenesete na naslovu http.//eyedrop- per.inetia.com. Prodajalec sadik Anton Slemenšek kaže kupcu, kako globoko mora posaditi jablano. Obnova plantaž Na sadjarstvu Mirosan v tem času že obnavljajo stare plantaže v velikosti 8 ha. Posajene bodo s sortami elstar, zlati delišes, braeburn, carjevič, jonagold in idared. Tudi prodaja sadik gre v tem času bolje. Na zalogi imajo še vedno veliko izbiro različnih vrst in sort sadnega drevja in grmičevja, od jablan in hrušk, do kutin, sliv, marelic, breskev, češenj, ribeza, joste, malin, robid, ameriških borovnic, aktinidi- je ter trte. V tem času se pripravljajo tudi na sajenje novih drevesnic, saj bodo v ta namen uvozili najkvalitetnejši brezviru- sni material za pridelavo 230.000 sadnih sadik za domači in tuji trg. Kot vsako leto so tudi v tej sezoni izvozili 20 tisoč sadik v Belgijo, pripravljajo pa še izvoz sadik v Nemčijo, kjer se odpirajo novi trgi. T. TAVČAR Bo Šentjur dobil svoje vino? Društvo vinogradnikov v Šentjurju, ki ima okoli 170 članov, bo naslednja štiri le- ta vodil Edvard Kolar, dose- danji predsednik Martin Hajnšek pa bo podpredsed- nik. Na občnem zboru je firma Metrob iz Celja predstavila škropiva za vinsko trto, magi- ster Jože Protner iz Maribora, eden najvidnejših slovenskih strokovnjakov za področje tr- te, vina in vinske kulture, pa je predaval o možnostih vstopa slovenskih vinogradnikov v Evropsko skupnost. Magister Protner je tudi ocenjeval pri- nešenavina članov društva ter jih strokovno komentiral. Predlagal je, da bi šentjurski vinogradniki morali poskrbeti za lastno znamko vina, ki bi predstavljala okoliš, kjer vino- gradniki delujejo. Pogoji so dobri in bi kazalo poskusiti, saj bi »šentjursko« vino lahko bilo tudi dobra promocija kra- ja, občine in pokrajine. TV modri telefon Ko je dvigalo za zgago Ko se nam bralci in bral- ke oglašajo z vprašanji gle- de vzdrževanja dvigal, so najpogostejše pritožbe za- radi tega, ker dvigala stoji- jo, sami pa morajo pešačiti v višja nadstropja. Bralec Albert z Otoka v Celju pa ima drugačne težave. Sta- nuje v pritličju in če bi ho- tel dvigalo uporabljati, bi moral najprej odpešačiti v klet ali 1. nadstropje, da bi se do doma sploh lahko pri- peljal. Zato ima z dvigalom v doi^ači stolpnici zgolj stroške (za redno vzdrževa- nje in popravila dvigala) ter jezo, saj je dvigalo precej hrupno. Za komentar smo povpra- šali v podjetju Supra stan, ki je tudi upravljavec stolpnice na Otoku. Mark Bržan pravi, da sodi dvigalo med skupne dele in naprave objekta, za katere so dolžni skrbeti vsi lastniki stanovanj, ne glede na to, ali dvigalo potrebujejo ali ne. »Tako je tudi s streha- mi, fasadami, skupnimi in- stalacijami in toplotnimi podpostajami, tam kjer jih pač imajo. Stroške obračuna- vamo glede na razmerje med vrednostjo stanovanja in ce- lotno vrednostjo objekta, za- kon pa izjem ne predvideva.« Ob tem velja še dodati, da so nekatera dvigala v stanovanj- skih blokih v Celju zaradi starejših motorjev res nekoli- ko hrupnejša pri zagonu, vendar pa samo menjava mo- torja v povprečju stane pol- drugi milijon tolarjev, zaradi tega. pa se delovanje dvigala le nekoliko stiša. Večina hru- pa je posledica loputanja ozi- roma glasnega zapiranja vrat, za kar pa to dvigalo samo ni prav nič krivo. IS Hiša, ki moti sosesko Angelca iz Celja zatrjuje, da v njihovi soseski na Irši- čevi ulici na Lavi že več let propada nedograjena hiša in kvari videz naselja. Last- nika, zanj pravijo, da je bil svoj čas gradbeni inšpek- tor, pa niso videli na parceli že nekaj let. »Hiša je dvaj- set let zanemarjena, zem- ljišče pa je postalo leglo umazanije,« je dejala in pripomnila, da bi občina morala poskrbeti vsaj za ureditev okolice. Za pojasnilo o morebitnih rokih izgradnje, ki bi jih bil Do prihodnjega četrtka bo vaše klice na Modrem telefo- nu sprejemala dežurna novi- narka Tatjana Cvirn. Na tele- fonsko številko 0609 620-133 jo lahko pokličete vsak dan od 10. do 17. ure. graditelj dolžan upoštevati, smo povprašali v oddelku za okolje in prostor Mestne ob- čine Celje. Vodja oddelka Leon Gec je bil s primerom seznanjen, a povedal je, da v zakonodaji - ne v Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ne v Zako- nu o graditvi objektov - rok izgradnje ni določen. Zako- nodaja vsebuje le določilo, ki se nanaša na začetek gradnje. Včasih je graditelj moral začeti z gradnjo naj- kasneje v petih letih, sicer je ostal brez ustreznih dovo- ljenj. Tudi v občinskih odlo- kih, ki se nanašajo na videz okolja, ne najdejo rešitve. Zunanjo ureditev parcele bi lahko skušala doseči krajev- na skupnost, je še dejal Gec, seveda sporazumno z lastni- kom. Skrajna možnost je ci- vilna pravda. Štrciji španskega bezga v torek smo prejeli dva jezna klica iz Rimskih To- plic zaradi »brezvestnega uničevanja nasada grmov- nic, ki si ga je dovolilo jav- no podjetje Komunala Laš- ko«. Stanovalka iz naselja v Ulici XIV. divizije v Rimskih Topli- cah je povedala, da so stano- valci že pred dvajsetimi leti sami zasadili zelene površine z grmovnicami in s cvetjem, ki jim je bilo v ponos. »Za urejanje okolja smo vseskozi sami vzorno skrbeli, dokler niso delavci komunalnega podjetja uničili našega dela, dobre volje in zelenice,« je še menila gospa Jelka in poja- snila, da so od španskega bezga, forzicije in japonskega šipka ostali le goli štrciji. »Na neprimeren način so obdelali zelene površine okoli treh stanovanjskih blokov,« nam je sporočila gospa Marjana, članica komisije za ocenjeva- nje okolja pri turističnem društvu, in pristavila, da so delavce ustavili šele pri četr- tem bloku. Matjaž Piki, vod- ja komunalnih storitev v JP Komunala Laško, ki smo ga prosili za pojasnilo, je zatrdil, da so vrtnarji delo strokovno opravili. »Podjetje od lani upravlja tudi z zelenimi jav- nimi površinami v Rimskih Toplicah, tega pa se stanoval- ci niso privadili, ker so doslej vse sami urejali,« je menil Piki. Nedvomno bodo stano- valci pridobili tudi kakšno drugo mnenje o strokovnosti opravljenega dela in prezgo- daj odcvetelih forzicijah. KL 20 PISMA BRALCEV - FEUTON prejeli Tipkemu,a lepemu spominu ob rob Skromno število pohodni- kov prvega pohoda v spomin na prihod XIV. SNOV divizije na Štajersko v samostojni Slo- veniji se je podeseterilo. Tudi letos je v začetku februarja pohodna enota opravila spo- minsko pot od Sedlarjevega ob Socki do Gračnice pri Rim- skih Toplicah. Po uvodni slo- vesnosti v Sedlarjevem se je devetdeset pohodnikov od- pravilo po poti, ki nas je vodi- la preko Dolenjih Buč, Zdrho- sta, Klak, Gubnega in Krivice do prijazne vasice Prevorje. Da spomin na tista leta še živi med ljudmi, je dokazovalo tu- di gostoljublje, ki so nam ga izkazovali domačini ob pot. Krajani Prevorja so s pohod- niki pripravili srečanje ob bli- žajočem kulturnem prazniku (lepe iztočnice je podal držav- nozborski poslanec in župan Šentjurja gospod Malovrh). Ob zvokih dela ansambla Zu- pan se je dobro vzdušje poteg- nilo v noč. Malce dremavih nog se je drugega dne osemin- petdeset pohodnikov odpravi- lo na najnapornejši del poti: v smeri Planinske vasi, Šentvida pri Planini, Stare žage, Feder- mavsa, vrha Malega Javornika preko Pokojnika do Zabukov- ja in naprej v Stope, Orešje in na Polano. Zaradi naporne po- ti se je skupina starejših prija- teljev odločila pohod nadalje- vati prihodnje leto. Tudi ob tej trasi poti smo bili med krajani lepo sprejeti, še posebno pri Stari žagi na domačiji Ribič - Ulaga, kjer še žive priče takrat- nega boja divizije z nemško motorizirano kolono. Pred poklonom žrtvam je svoj po- gled in spodbudo izrazil gos- pod Andrej Mavri, eden prvot- nih pobudnikov ohranjanja spominske poti. Legendarni Bohor s svojo veličino je posebna podoživi- tev trenutkov izpred več kot petdeset let, sploh če upošteva- mo takratne razmere. Po na- porni poti in okrepčilu pri Lov- ski družini Zabukovje je pri- hod pohodnikov na Polano k domačijama Bezgovšek in Čučnik pomenil rešitev skrbi za drugi dan poti. Zadnji dan je pohodna enota opravila krajši del etape; od Polane preko Sv. Lovrenca do Gračnice pri Rim- skih Toplicah, kjer so pohodni- ki sodelovali pri spominski slo- vesnosti ob počastitvi spomina na takoimenovani »živi zid«. Konec spominske slovesnosti je pomenil tudi konec letošnje poti za štiriinpetdeset pohodni- kov, kolikor jih je pohod za- ključilo. Ob zaključku pohoda je večina udeležencev izrazila željo, da se ob letu spet snide- mo. Z morebitno korekturo or- ganizacije in vključitvijo ljudi, ki so pripravljeni pomagati, bo pohod tudi v slovenskem pro- storu doživel pozornost, kot jo zasluži. Ob organizaciji pohoda je treba podati zahvalo za po- moč in razumevanje zvezi združenj borcev na območ- jih, kjer smo se gibali. Podod- boru skupnosti borcev XIV. divizije (g. Simčič), lokalnim skupnostim in županom ob- čin Laško, Radeče in Šentjur, podjetjem, samostojnim pod- jetnikom in posameznikom iz Laškega, Radeč in Celja, ki so pripomogli, da je manife- stacija tudi finančno krita, ne nazadnje pa iskrena zahvala vsem domačinom, ki so nas ob poti vzpodbujali in nam na različne načine s svojo gosto- ljubnostjo pomagali. Posebna zahvala gre tudi poveljstvu Zahodnoštajerske pokrajine SV, ki je z zagotovitvijo dela zaledne oskrbe pomembno prispevalo k uspešnosti po- hoda. KONRAD ZEMUIČ, Laško Park je svinjak Ko sem se dan po pričetku počitnic sprehajal z zvestim spremljevalcem po mestnem parku, sem se zgrozil. Zagle- dal sem razmetane pokrove od betonskih smetnjakov. V ribniku, v katerem so v gnili Jugoslaviji domovale zlate ri- bice, je bil smetnjak na kole- sih, okoli pa polno plastičnih steklenic in še marsikaj. Ta- koj sem ugotovil, da je bil v petek zadnji dan pouka pred počitnicami. Po pouku so kul- turno vzgojeni srednješolci, morda tudi osnovnošolci, odšli v mestni park na žur. Namesto da bi za seboj pos- pravili embalažo od popite pi- jače, so jo pustili kar v parku. Saj jo bodo pospravili komu- nalci na račun davkoplačeval- cev. Mestni park me je spomi- njal na naše hribe, kjer nekul- turni planinci odmetavajo različne odpadke. V Tatrah na Slovaškem, na primer, nisem našel niti enega odpadka. Tam je za vsak odvržen pred- met predvidena visoka denar- na kazen. Kdo naj bi pri nas pobiral kazni za nekulturno početje nadebudnih učencev in dija- kov? Čeprav je bilo o onesna- ževanju mestnega parka že marsikaj napisanega, se sta- nje ni popravilo. Ali bi bil morda prekršek, če bi se v petek pojavil v parku kakšen profesor, ki bi morda lahko preprečil onesnaževanje par- ka? Ne vem, če v novem de- mokratičnem režimu še ob- staja predmet moralna vzgo- ja. Verjetno ne, ker bi se starši in dijaki pritožih, da je bil ta predmet že v družbeno totali- tarnem režimu. Predlagam, da bi ravnatelji po počitnicah organizirali očiščevalno akci- jo. Da ne bi bile to ravno delovne brigade kot po osvo- boditvi, bi lahko organizirali skupine za družbeno korist- no delo. Tudi celjskim zapo- rom predlagam, da bi dali mladoletnim prestopnikom v roke orodje za čiščenje. Mest- ni park bi bil lahko v nekaj dneh takšen, kot je bil v gnili predvojni Jugoslaviji. Vsem onesnaževalcem pa želim, da bi po končanih počitnicah malo razmislili o nekultur- nem početju v mestnem' par- ku, ki ni last dijakov, temveč davkoplačevalcev. MILAN GOMBAČ, Celje zahvale, ^ ipohvale' Skrbno delo Rada bi se zahvalila oziro- ma pohvalila zobozdravnico Bojano Debeljak-Danijelov iz Zdravstvene ambulante v Ro- gaški Slatini. Zobozdravnica Bojana De- beljak-Danijelov je s strokov- nim nasvetom in zamenjavo vseh mojih starih temnih za- livk odpravila tudi moreče bolečine, ki sem jih čutila v levi nogi. Te bolečine sem stežka odpravljala s tableta- mi, sedaj pa jih sploh ne ču- tim, čeprav od sredine lan- skega oktobra ne jemljem no- benih analgetikov. • Prvič sem za to povezavo med napačnimi zalivkami in različnimi vrstami bolečin sli- šala po televiziji, sedaj pa sem se o tem tudi sama prepričala. Hvala vam, gospa Bojana De- beljak - Danijelov! RUŽICA PREVOLŠEK, Rogatec Navdušeni | Žalčani Zavod za kulturo Žalec jJ pomočjo Občine Žalec J Dvorani II. Slovenskega [J ra v Žalcu pripravil Valentin večer, kjer so besedo in ^ bo spletali Franci Pestotnji Podokničar, kvintet Dori ansambel Gašperji. Priredit si je ogledalo več kot 600^ čanov in okoličanov. Valentinov koncert je nj dušil obiskovalce in vsi so bili enotni, da Občina ^ potrebuje več tovrstnih kj certov. Ob tej priložnosti pohvalil Zavod za kulturo I lec, gospo Anico Krčmar tudi župana Lojzeta Posedej saj je Valentinov večer odiii^ uspel. Hvala menda ni dovi^ JOŽE GROBELNl Žal Hvaležni kupe živim v hribih, kjer je son dovolj. Od centra v Gorici [ Slivnici, kamor hodim po n kupih, sem oddaljena pribliii 3 kilometre. Odvisna sem ( avtobusa, včasih pa morami di peš, saj avtobusi po na progi vozijo bolj poredko. Ve dar so vse težave hitro poza Ijene, ko prispem v trgovino! najdem prijazne prodajal Miro, Cvetko in Sonjo, ki i zelo vljudne in ustrežljive. Is velja za trgovca Alojza Jevšii ka in trgovino Krajcar. Tui poštna uslužbenka Ivanka» zelo vljudna s strankami. Vsec se za prijaznost in razumer; nje prisrčno zahvaljujem. Hvaležna občak Vsi, ki so bili krivi, da je nastalo toliko sirot, otrok brez roditeljev, zaslužijo samo prezir. Otroci so največje žrtve vojne, to smo spoznali in še kar naprej spoznavamo. Ne vem pa s kakšno pravico bi dali rento samo nekaterim otrokom za preživeti čas v domovih. Če si jo zaslužijo, si jo zaslužijo vsi, ki so bili v domovih. Vsi so bili pod enomim vzgojnim režimom, jedli isto hrano, obiskovali isto šolo itd. Teh pa je po nekih mojih izračunih samo skozi dom Mihe Pintarja na Dobrni šlo od 500 do 600 otrok. Seznami so v arhivu tega doma. Sedaj bi lahko na široko pisal, kako je delovala kuhinja, ki je srce vsakega doma. Od nje je odvisno mnogo stvari. Kuhinja mora delovati kot najboljša ura, sicer se marsikaj podre. To pa je odvisno od mnogih sodelavcev: kuharice, ekonoma, vrtnarice, pa tudi od otrok. Otroke nismo nikoli spraševali, kaj bodo jedli, kot se to običajno dogaja v družinah in navadno privede do nasprotnega učinka. Jedilnike za teden dni so sestavljali: kuharica, ekonom in bolničarka. Kmalu smo začeli izračunavati kalorije, ogljikove hidra- te, beljakovine, vitamine itd, da bi zagotovili čimbolj normalno prehrano. O tem je bilo tudi največ kontrole, kakor tudi o higieni. Kuhinjo smo stalno izpopolnjevali. Težko smo uredili posebne prostore za vnos čiste in nečiste hrane, ločili pomivalnico posode itd. Postopoma smo nabavljali tudi sodobno posodo za kuhanje: kotle, ponve, prekucnike itd. Veliko veselje je bilo, ko smo lahko zamenjali pločevinaste krožnike in aluminijaste žlice s porcelana- stimi krožniki in s svetlim jedilnim priborom. Otroke smo navajali uporabljati vilice in nože. Dom smo uredili do te mere, da smo ga lahko ponudili tudi drugim. Želeli smo oditi na morje. Dobrna je zdraviliški kraj in sem prihajajo razni ljudje in se zanimajo za marsikaj. Tako je na Dobrni dopustovala predsednica reškega okraja. Zanimala se je za letovanje njihovih otrok na Dobrni. Ogledala si je naš dom in bila vsa navdušena, da napravimo zamenjave. Razen prehrane, preskrbimo vse drug drugemu. Ne vem več ali je bilo to 1958 ali 1959 leta. Uredili smo dom, zaklenili naša skladišča in ga dali v najem okraju Reka za otroško kolonijo. V domu je ostal ekonom Jože Seničar in vrtnarica. Mi pa smo se odpeljali za dva tedna na Reko v Osnovno šolo na Sušaku. V njej smo organizirali kolonijo. Spominjam se, da so nam prvi dan ponudili stare, obrabljene pločevinaste-emajlirane krožnike in žlice. Protestiral sem na okraju Reka pri predsedniku, da to ni recipročnost in že naslednjega dne smo dobili iz trgovine nove porcelanaste dvojne krožnike in jedilni pribor. Sprejeli smo dnevni red: kopanje, sprehodi, kopanje itd. Mnogi otroci so prvič videli morje in se učili plavati drug od drugega. Zamislite si lahko samo, koliko priprav je zahtevala organizacija takšnega letovanja okoli sto članske druščine, da so vsi otroci imeli primerne kopalke, posebej so bile zahtevne odraščajoče deklice. Šivilja je imela polne roke dela tako pred odhodom, kakor tudi v koloniji. Vse se je srečno končalo in otroci so se kot prerojeni vrnili v svoj dom na Dobrni. Večina otrok, ki niso imeli kam, so preživljali cele počitnice kar v domu. Nekateri so odhajali za krajši ali daljši čas k sorodnikom. V dom pa so se vračali tisti srednješolci brez sorodni- kov, ki so jim dijaške domove običajno čez počitnice zaprli. Ti so nam prinašali svojevrstne izkušnje in nam bogatili življenje. Neka- tere smo imeli kar brezplačno, za nekatere pa smo pošiljali skrbstvenim organom račune. Od tistih, ki so se že sami oskrbova- li, sami gospodarili s svojim denarjem, nismo zahtevali plačila. Živeli so z nami in nam pomagali. Neke počitnice smo organizirali kolonijo v Bočni. Tudi tam smo dobili na razpolago Osnovno šolo. V njej smo imeli preskrbovalni center. Za skupino večjih gojencev dečkov in deklic pa smo organizirali kak kilometer gori v planini taborjenje. Vodil jih je vzgojitelj Viktor Rožanc. V šolo so hodili na hrano, sicer pa so živeli po taborniško: dežurni, dvigovanje zastave, dnevni razpored itd. Za otroke je bilo to novo, zanimivo in razburljivo. Novo je bilo za vse, ne samo za tiste, ki so taborili, k njim smo organizirali obiske, tekmovanja itd. Vsako leto smo se poslavljali od absolventov osmih razredov osemletke. Slovo ni bilo lahko ne za vzgojitelje, kajti odhajali so najboljši, ki so bili pomembni steber domskega življenja, naši pomočniki. Težko je bilo tudi za gojence, njihove prijatelje, saj so živeli kot bratje in sestre, kot ena velika družina, ki ve kaj hoče in kam teži. Za vsakega gojenca smo skupaj s socialno službo ali s komisijo okrajnega odbora ZB poiskali šolo ali učno mesto in dom, v katerem bo živel. Za vse sem podpisoval kot skrbnik učne pogodbe. Tako smo tudi poslali v šole sestre R., sirote kočevskih Nemcev, ki jih omenja sestavek, in to: prvo na učiteljišče, drugo v šolo za medicinske sestre, obe v Celju, tretjo v uk k fotografu Pajku v Velenje in četrto v uk za gostinske delavce Druga je veliko pomagala mlajšima sestrama. Tretji je našla učno mesto v Ljublji ni. Stroške šolanja je plačevalo socialno skrbstvo Celje. Drugo sem večkrat srečal v Celju, moji ženi je mnogo pomag^ pri zdravljenju v bolnišnici, otjiskala pa nas je tudi na našem dom v Vitanju. Skraja so gojenci pogosteje prihajali na obisk na Dobrno, p vedno redkeje, kakor so pač odraščali, dobivali nova znanstva ini osamosvajali. Veseli smo bili njihovega napredovanja, kot se stai veselijo razvoja in napredka svojih otrok. Slovo od mladinskega doma čas je tekel neusmiljeno dalje. Za vse. V dom smo sprejeitf vedno manj socialno ogroženih otrok, vojnih sirot, kajti bližalo sej leto 1961, ko so končale osnovno šolo še zadnje vojne sirote, rojen leta 1945. V Mladinski dom Mihe Pintarja smo sprejem)ffosvečenosti« javnih oseb lahko pti^ani marsika- tera neuravnovešena strast po ' posmrtni slavi ali celo slavi sami. Tu se pričenja misel, ki je preprosto izražena v Ekle- ziastu, da so za bedaka vse poti enake. Povsod gre zgolj za bedaka. In kakšen je danes ta bedak? Predvsem nesamokri- tičen, bombastičen, zamer- ljiv, kdaj drugič hvalisav, neekspliciten in predvsem v delu nenačelen, za vse nave- dene izraze pa ima svoj voka- bular, ki pravi o sebi samem, da je pragmatičen, marke- tinško načitan, pozna fair play, obvladuje javni nastop, je dvoumen in v toku z duhom časa. Upam. da ste koga pre- poznali. Posmrtno slavo ali pa slavo nasploh je v resnici bolje prepu- stiti Bogu. pa če je ali pa ga ni! MOHOR HUDEJ BORUT KRAMER Gremo V kino! Jane Kavčič je režiral filme kot, so Sreča na vrvici. Maja' vesoljček. Učna leta izumetlja Polža... Nagrajenci so: 0\i Glaser, Svetelka 6, 3222 Dramlje, Kristina Perko, Zg. Reči« 28, 3270 Laško in Karmen Drobne, Podvine 24, 3225 Planih Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografe* Tokrat sprašujemo: v Ivani Orleanski igra glavno vlogo Mi« Jovovich. Od kod izvira ta igralka? J Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 30C! Celje, do ponedeljka, 6. marca. Izžrebali bomo tri dobitni^^ vstopnice za ogled filma. IZ OTROŠKEGA SVETA 43 Muca in icuža jVfizcfl, miica rjavodlaka, j^do ti dlako razčesava, ^a se sveti tak lepo? 0 fantek ali punčka, oli muca iz daljav? 01 fantek niti punčka, jiiti muca iz daljav, sama si počešem dlako, lako, da mi je vedno prav. Kuža, kuža dolgogrivec, Jedo ti grivo dolgo meša, Ja zavozlana je tako? Ali gospodar hudobni, ali se meša sama kar tako? Mi gospodar hudobni, niti sama kar tako, mešajo mi jo veter, dež in drugi kužki res hudo. SEBASTUAN ŠIBAKOVSKI, 4.a, OŠ Petrovče zabavneigre Pokemon No, to čudo sem vam ob- ubljal že nekaj časa. In tdaj je končno tu. Poke- n- igra, ki je obsedla svet. ki je trenutno center tmtva za premnoge Ame- fančke, Japončke (pred- lem Japončke), Angležeke kar še je te sodrge. No, daj pa je končno prišel tu- nad Slovenčke. Eh, se di. Zakaj tako ravnodu- I vzdih, vprašate. No, ja, to pač, ker, kar se mene e, zadeva ni vredna us- rajenega para dingovih Jwčk. Po drugi strani, ko- or sem še otročji, nisem i otrok. Ta igra pa je na- gnjena prav otrokom, fc, pa začnimo pri začetku, kemon je tako kot njen veli- brat Magic: the gathering, ki ga prav tako izdali Wizards the coast, igra s kartami, s terimi lahko igralci medse- jno trgujejo. (Čisto mimo- ide, Wizardsi so naredili no- serijo MTG, ki bo v kratkem ^acunah - več o tem, ko jih ^^ v roke.) Nastala pa je ' posledica istoimenske in ''onsko uspešne japonske ri- ter prav tako izjemno Pešne videoigrice za Ninten- ^ sistem Game boy. Gre pa da se kopica neskončno "kih malih živalic pretepa ^ sabo, vi, njihov trener, pa Vzgajate v neskončno Ijub- JHalo večje živalice, ki so ■i trdožive in tudi močneje ^ejo/ praskajo/ obsipavajo "9tom itd. Še pomnite zad- l^olumno, ne? Za udrihanje ^^bujejo karte z energijo, to .Potrebujejo tudi, da se iz Umaknejo na »klop« in v ' Pošljejo drugo živalico. konec, ko eden od igral- ' premaga šest nasprotniko- ' Pokemonov, kot se bitje- ^ reče (hm, le odkod na- Jl^o ime igre...) in tako ^re vseh šest nagradnih I' ki jih igralca pred tem ^žita na mizo. Dva manj ^°sta načina sta, da nas- protniku zmanjka pokemo- nov ali kar celotnega kupčka kart. Skratka, zadeva je zelo pre- prosta. A tako kot pri MTG ima igralec na razpolago prak- tično neskončno strategij, ki ločijo začetnika od mojstra. Kot pri Magicu se namreč mo- rajo začetne karte kombinira- ti z dokupljenimi, da dosežete boljši, oziroma bolj učinkovit kupček šestdesetih kart in s tem seveda večjo možnost za zmago. Ker je razhčnih tipov energije, s katero pripravite vaše pokemone, da počnejo karkoli, kar šest, vseh vrst po- kemonov pa je zaenkrat sto petdeset, vam ta igra nudi kar nekaj možnosti za kombinaci- je, sploh pa če prištejete še trainerje, karte, ki vam bodo v veliko pomoč, vendar so le za enkratno uporabo. Vendar pa je priporočljivo izbrati le eno ali dve vrsti energije, da ne boste prišh v situacijo, ko bo- ste v roki imeli na primer le ognjeno in borbeno energijo, pred sabo pa vodne in blisko- vite pokemone. In to je na hitrico to. Igra utegne biti prav zabavna, ven- dar ji zame osebno manjka mane, kot bi lo rekli Poline- zijci. Po mojem se ne more meriti z magično močjo in konec koncev tudi ne s strateš- ko globino MTG, vendar pa bo prav gotovo našla kar širok krog oboževalcev med mladi- mi ter med ljubitelji ljubkega. Za konec: še vedno velja, da lahko v trgovino Črna luknja prinesete (ja, še kar težim o tem) vaše Sci-fi štorije in bal- dorije, kajti časa je samo še do desetega marca. In ne pozabi- te, da bomo vaše izdelke na- gradili, potem pa za kazen še stisnili v knjigo. In čisto čisto za konec: umrl je Kurt Vonne- gut mL, eden največjih moj- strov znanstvene fantastike. Zgorel je v svojem stanovanju, pred televizijo. Tako to gre. GREGOR STAMEJČIČ Obisic v domu upoicojencev Nekateri učenci OŠ Vransko smo obiskali upokojence v domu na Polzeli. Razveselih smo jih z glasbo, plesom in še z marsičem zanimi- vim. Bilo nam je zelo prijetno, ker smo malo razveselili starejše, ki jim v njihovih srcih manjka malo topline otrok, ki bi jim povedali in pokazali kaj zanimivega. Ravno to smo zanje štorih mi. V domu smo bili lepo sprejeti. Igrali smo na klaviature, kitaro, drugošolci in tretješolci so zaigrali tudi na Orfove inštrumente. Razveseli- li smo jih tudi s harmonikami, nekaj deklet pa je zaplesalo. ShšaH so tudi citre, na koncu pa je zapel še nonet. Prijeten program je hitro minil. Povabih so nas na pojedino in nas povabih, naj še pridemo. ŠPELA PEČOVNIK, 6. b, OŠ Vransko Četrti razredi laških podružničnih šol Rečica, Reka in Vrh v šoli v naravi v Logarski dolini Bilo je super! 44 ZA AVTOMOBILISTE SLK: prenovljen in malo drugačen Sloviti Mercedes Benz, ki je znotraj DaimlerChryslerja, ne more reči, da je njegov SLK, mali roadster in kupe hkrati, tržno nezanimiv avtomobil. V slabih štirih letih se jim je posrečilo prodati skoraj 170 tisoč avtomobilov; največ doma, kjer so imeli lani kar 37- odstotni delež v tem razredu. Zelo dobro gre avto v promet v ZDA, pa vsaj deloma tudi na Japonskem in seveda v Zahodni Evropi. SLK je skoraj unikaten avtomobil predvsem zaradi kovinske strehe, ki jo elektrika zloži v prtljažnik oziroma zadek, s tem pa se kupe spreme- ni v roadster. Kljub dobrim tržnim rezul- tatom, ali prav zaradi njih, Mercedes Benz v teh dneh predstavlja prenovljeni SLK. Navzven je avto drugačen zaradi spremenjenih odbijačev, novih zadnjih in drugačnih prednjih luči, po novem so vratne kljuke obarvane v barvo karoseri- je, spremenili so pragove ipd. V notranjo- sti je očitnih sprememb malo ali manj; volan je drugačen, spremenih so ročico menjalnika, predvsem pa je veliko pe- strejša izbira notranjega oblazinjenja, še posebej pri programu designo (dvanajst barv zunanjosti). Avto ima sedaj tudi 60- litrski rezervoar za gorivo, serijska opre- ma je bogata: ABS, pa ESP, ki skrbi za stabilnost avtomobila, tudi t.i. BAS ah brake assist, ki je v pomoč predvsem v kritičnih okoliščinah, štiri zračne var- nostne blazine (tudi dve stranski) ipd. Jasno je, da prtljažna prostornost ni odli- ka SLK, še posebej zaradi tega ne, ker se v del prtljažnika zloži streha. Tako v naj- skromnejšem primeru avto ponuja 145, v najboljšem pa 348 litrov prostora. Zani- mivo je, da je v nekaterih državah, pa tudi pri nas, SLK na voljo brez rezervne pnev- matike. Nadomešča ga tirefit, poseben sistem, ki omogoča hitro in začasno pol- njenje prazne pnevmatike. Sicer pa so pri Mercedes Benzu zračunali, da se guma v povprečju izprazni vsakih 150 tisoč kilo- metrov. Vse izvedenke SLK so serijsko oprem- ljene s šeststopenjskim ročnim menjal- nikom, medtem ko je petstopenjska avtomatika za doplačilo oziroma po izbiri. SLK ohranja pogon na zadnji kolesni par, motorji pa so trije. Dva štirivaljnika, oba opremljena z mehan- skim kompresorjem, z gibno prostorni- no 2,0 in 2,3 litra ter močjo 163 oziro- ma 197 KM, ter novi V6 motor z gibno prostornino 3,2 litra ter s 218 KM pri 5700 vrtljajih v minuti. Ta izvedenka je za sedaj tudi najmočnejša. K nam bo prenovljeni avto pripeljal aprila ali ma- ja, znane so tudi cene, saj stane SLK 200 kompressor 7,3, SLK 230 kom- pressor 8,09 in SLK 320 kar 9,49 mili- jona tolarjev. Na sliki: prenovljeni SLK s streho in brez. Bo Vollcswagen icupil Roverja? Britanski Rover je že dolgo v težavah, za seboj pa po svoje vleče tudi lastnika, to je nemški BMW. V zadnjem času so se prav zaradi tega pojavile številne špekulacije, ki jih seveda nihče noče potrditi, a če drži, da je tam, kjer je dim, tudi ogenj, potem bo že nekaj. Dejstvo torej je, da je Rover v težavah in zato mu je EU ob lobiranju britanske vlade nameni- la pomoč 480 milijonov mark. Proti temu pa sedaj dviguje glas Porsche, ki pa mu Rover na trgu v nobenem primeru ni konkurent. Po nekaterih napovedih pa naj bi Porsche naspro- toval tej pomoči predvsem zato, ker bi rad nemški Volksvvagen postal no- vi lastnik Roverja. Vedeti je namreč treba, da je eden naj- večjih (če ne celo največji) solastnikov Porscheja dr. Fer- dinand Piech, prvi človek nemškega VW. Težko je reči, zakaj naj bi si VW tako želel kupiti Rover, ko pa se na splo- šno ocenjuje, da bo tovarna v težavah vsaj še nekaj let in torej ne bo prinašala dobička. VW ima namreč pod seboj kar osem različnih tovarn, pri če- mer nekaterim sploh ne gre dobro (denimo Lamborghini- ju, prav tako Bugattiju, ki v resnici obstaja le na papirju). Morda pa je VW opogumil podatek, ki je povsem svež; januarja letos je namreč Rover po zelo dolgem času dosegel dober rezultat, saj je recimo svojo prodajo povečal za 7,9 odstotka. Na sliki: rover 75. Ženeva 2000: veliko novega ženevski avtomobilski sa- lon je pač prireditev, ki je tisti, ki v avtomobilskem svetu kaj pomenijo, skoraj nikoli ne zamudijo. Velja za salon, ki uvaja avtomobil- sko pomlad, po svoje se ne- katerim zdi pomembno tudi to, da je na t.i. imenovanem nevtralnem terenu. Kaj bo torej novega? Pri Audiju bodo končno pove- dali, kdaj bo stekla prodaja že poznanega allroad quat- tra, pri Alfi Romeo pa bo videti lepo karavansko izve- denko alfe 156. BMW bo imel veliko pokazati, med drugim tudi športno izve- denko serije 3 z oznako M3, poleg tega pa naj bi ponudili tudi serijo 3 s štirikolesnim pogonom. Pri Fordu, ki mu je šlo lani vsaj v Evropi do- kaj slabo, bo poglede privla- čil novi enoprostorski ga- laxy. Navzven bo nekoliko spominjal na focusa (kar pomeni, da se še niso po- vsem odrekli svoji obliko- valski smeri new edge de- sign). Pri Oplu bo med dru- gim videti prenovljeno ome- go z V8 motorjem (310 ¥M pa že omenjeno agilo in« tro v kupejevski varia| Renault bo tja pripeljal svi jo študijo koleos, Peugei pa bo med drugim predse vil dve zanimivi študiji. P va bo futuristični kupe fe ne, druga pa podaljšana v rianta že znanega velikq peugeota 607 z imenom p ladine. Pri Toyoti bo n« drugim videti uspešnega fi risa v kabrioletski izvedt južnokorejski Hyundai t tudi na stari cehni predstav enoprostorca z imenom sai ta fee (najprej so rekli, daj bodo ponujali zgolj v ZDA Nasploh bo naval enopP storskih avtomobilov zno' velik, kajti Nissan bo poni jal sicer že znano almero! no (kompaktni enoprosS rec), medtem ko bo južn' korejski Daewoo pripel 4,35 metra dolgo enopf storsko vozilo po imenu zo, kar je samo zamenjavaj sicer v sliki že predstavljen tacumo. Vsekakor pa je to' zgolj ogrevanje, kajti novf sti bo res veliko. Nova akcija Revoza Novomeški Revoz je lani izpeljal odmevno akcijo. | katero je skušal nekoliko popraviti statistiko o povpre^^ starosti avtomobilov na slovenskih tleh, hkrati pa je, tolj seveda jasno, v vsem tem videl tudi svoj komercialni cil Sedaj akcijo ponavlja, trajala pa bo ves marec. Pravila »igre« so tako rekoč enaka: tisti, ki bo kupil noveg* renaulta (na voljo so vsi avtomobili iz tega programa raz^' osnovni izvedenki clia in twinga), bo lahko svoje veČ deset let staro vozilo (ki pa bo moralo biti registriranj prodal za 200 tisoč tolarjev. Pri tokratni akciji bo sodelova" tudi ministrstvo za okolje in prostor, pa tudi notranj' ministrstvo. Morda je še bolj zanimivo to, da bo Revoz posebno številko (080 1 080) sprejemal tudi vse informacj'' o zapuščenih vozilih, na podlagi teh informacij pa izdela poseben pregled in ga predal ministrstvu za okolje prostor. Revoz bo sam pokril vse stroške odvoza in recikH^^ nja zapuščenih renaultov. ZA AVTOMOBILISTE 45 Nemške tovarne uspešne v ZDA in na Japonskem P nemške avtomobilske varne, pa ne le za te, je pjeriški trg oziroma Sever- j Amerika čedalje pomem- Tudi to je razlog, da Igrcedes Benz že nekaj ča- , izdeluje svojega M v ame- jl^i zvezni državi Alaba- ^^ prav tako pa BMW v jj^i Karolini izdeluje no- jga X5, pa roadsterja Z3 in jpekatere druge avtomobi- Lani je bil v ZDA najuspe- pejši Volksvvagen, ki tam av- imobilov še ne izdeluje, pač a jih le prodaja. Prodali so §5 tisoč avtomobilov, kar je ilo za nič manj kot 44 odstot- riv več kot leto prej. Precej ostaja DaimlerChrysler, ka- ega del je tudi Mercedes nz; prodali so 189 tisoč av- inobilov oziroma za 11 od- feov več kot leta 1998. jhv je za svoje avtomobile t drugi strani luže našel 154 Isoč kupcev oziroma za 17 ^totkov več, medtem ko se fPorscheju posrečilo prodati 21 20 tisoč avtomobilov, to aje bilo za 22 odstotkov nad fedlansko ravnijo. Zanimivo itudi, da gredo nemški avto- lobili dobro v promet tudi na aponskem, ki je bil še do davnega tako rekoč nepro- dušno zaprt za tuja vozila. Tudi tam je bilo lani najuspe- šnejši Volksvvagen (skoraj 54 tisoč avtomobilov, plus šest odstotkov), sledil je Daimler- Chrysler (49 tisoč vozil, plus 15 odstotkov), BMW je prodal skoraj 36 tisoč vozil in s tem svoj lanski rezultat izboljšal za šest odstotkov, medtem ko je šlo Porscheju slabše. Prodal je dobrih 1400 avtomobilov, kar pa je bilo za šest odstotkov manj kot leto prej. Na sliki: mercedes M. Renault in študija koleos '^rancoski Renault slovi po tem, da tako rekoč po '^o^em traku predstavlja ulične prototipe, študije, '■^tka avtomobile, ki naj ^ejo, kako gledajo v pri- '<^nost. Eden takih je tudi ■^^ult koleos, avtomobil za »sti čas. ri tem vozilu gre za kom- l^^cijo klasične limuzine in ^f^skega avtomobila, lah- bi rekli, da se uvršča v 3li med šport utility ve- Po drugi strani pa je to Večnamenski avtomobil, S 4,5 metra, ki se kljub '^Bledovanju s terenskimi dokazuje tudi z ele- "^tnostjo. Zanimiva so vrata na zadku, ki se odpirajo dvo- stopenjsko, nekako tako, kot pri avantime, ki se pripelje na trg letos. Sedeži so štirje, po- sebnost pa je vzmetenje, ki se prilagaja okoliščinam in lah- ko avtomobil poviša ali zniža za recimo deset centimetrov. Seveda bo (ali bi bil) koleos avto, ki bo okolju prijazen. Zato mu za mestne vožnje namenjajo pogon ob pomoči litij-ionskih baterij s 30 kW, sicer pa mu za daljše vožnje služi 2,0-litrski bencinski turbo motor s po štirimi ven- tili na valj in s 170 KM. In je jasno - datum rojstva tega re- naulta je zapisan v zvezdah. Na sliki: renault koleos. Honda: sicromni rezultati Lansko poslovno leto, ki se konča marca, vsaj za japonske avtomobilske tovarne ni bilo pretirano uspešno. Tako pri Hodni ugotavljajo, da je tovarna v tretjem četrtletju ustvarila 98 milijard jenov dobička, kar pa je bilo za 28 odstotkov manj kot v primerljivem lanskem oziroma predlanskem obdobju. Kot pravijo pri Hondi, se je to zgodilo predvsem zaradi izjemno visokega jena (v primerjavi z dolarjem), kajti tovarna 80 odstotkov vsega dobička ustvarja na ameriškem trgu. Razumljivo torej je, da zaslužek zaradi tega pada. Sicer pa pri Hondi ocenjujejo, da bodo imeli konec omenjenega poslovnega leta 250 milijard jenov čistega dobička, vendar pa bo tudi to bistveno manj kot prej oziroma kot so računali. Na sliki: honda civic. 46 ZAMOTOCIKLISTE Katalog za izbrane okuse Nemško podjetje Zupin moto šport je že izdalo letošnji obširen prodajni katalog, namenjen vsem motoristom. Sam katalog bi za nas ne bil nič nena- vadnega, če ne bi bil last- nik podjetja, ki je hkrati zastopnik motociklov Husqvarna, Cagiva in M v Agusta za Nemčijo, naš rojak. Trg dodatne opreme je v avtomobilski branži zelo raz- vit. Večina te opreme je na- menjena lepotnim poprav- kom štirikolesnikov. Nas- promo je z dodatno opremo za motocikle. Večina jo je namenjena tehničnim izbolj- šavam, ki vplivajo na karakte- ristike moči in voznost dvo- kolesnika. Začenši z manjši- mi stroški za nakup boljših maziv, filtrov, verižnikov in verig, zavornih oblog, vžigal- nih svečic, čisto na koncu cenovne lestvice pa dragoce nih izpušnih in vzmetnih si- stemov. Vse to in še več naj- dete v tem katalogu, ki ga dolga leta poznajo predvsem krosisti in enduraši. Njim je namenjena tudi ponudba motorističnih oblačil, obutve in čelad. Naštejmo samo ne- kaj znamk: Sinisalo, Ohlins, Marzocchi, Acerbis, D.I.D. Arai, Motorex, Troy Lee De- sign, Michelin, Pirelli. Kogar privlači zapravljanje za kako- vosmo motoristično bižuteri- jo, še internet naslov: www.zupin.de ali bolj starin- ski za Slovenijo: Moto zip d.o.o, Kranj. T. J. Po velikem GS še manjši F 650 GS Sadov šestletnega skupne- ga italijansko-nemškega dela je konec. V Italiji oblikovan in izdelan BMW F 650 pre- pušča mesto novemu F 650 GS, izdelanemu v Berlinu. Vzroki za prekinitev pogodbe med April io in BMW niso v uspešnosti prodaje, saj so pred- hodnika izdelali v več kot 64.000 primerkih. Mogoče je Nemce k lastnemu razvoju spodbudil nepričakovan uspeh lanskega in letošnjega rallyja Pariz-Dakar. Posledice uspeha so podobnost novega F 650 z rally tekmovalniki, predvsem obhka sprednjega dela in name- stitev 17,3-litrskega rezervoarja pod sedežem. Predelave 652- kubičnega vodno hlajenega enovaljnika niso bile korenite in so usmerjene predvsem v izboljšanje navora in čistost iz- puhov (serijsko vgrajen tristez- ni katalizator). Zato so uporabi- li elektronsko podprt vbrizg go- riva in predelali štiriventilsko glavo. Ciklistika ostaja nedotak- njena, torej enako vzmetenje (hod 170 in 165 mm), enake zavore (koluta premera 300 in 240 mm) in delno ojačan jeklen profilni okvir, z novim vijače- nim podsedežnim delom na- mesto privarjenega. Pridobitev je možnost vgradnje posebej za ta tip motocikla razvitega ABS. Mali GS je že v trgovinah za 1.350.000 tolarjev. Za poletni čas je napovedana puščavska različica z bolj enduraškim vzmetenjem (večji hodi), več- jim sprednjim kolesom (21 col), s ščitniki krmila in povi- šanim vetrnim ščitnikom. Oba mala GS pa še vedno nista lahkokategornika, saj skupaj z gorivom tehtata 193 kilogra- mov. T. J. Švedi v Sloveniji Ne gre za turiste, ampak za edino švedsko tovarno moto- ciklov Husaberg, katerega delni lastnik je avstrijski KTM. Njihove izdelke, veči- noma tekmovalne endure, namenjene sladokuscem te- renske vožnje, je že moč ku- piti tudi pri nas. Podjetje Ski&Sea je v začet- ku leta podpisalo pogodbo o zastopanju Husaberga v Slo- veniji. Prodajna paleta bo ob- segala vse modele (motokros. enduro, enduro-E, supermoto in rally), največ pa pričakujejo od programa enduro in super- moto motociklov. Ti dve zvrsti sta razdeljeni na tri osnove, poimenovane po skandinav- skih junakih. Osnovo Lohe se- stavljajo hard endure FE 400, 501 in 600, namenjene zelo zahtevni terenski vožnji. Bal- dur so podobno zasnovani, a bolj civilizirani motocikli (električni zaganjač). Odin 501 in 600 sta trendu primer- no opremljena s 17-colsi radialnimi pnevmatikami, vor osnove (enovaljni j taktniki) je Husqvarnin h sov pred prevzemom te j tako švedske tovarne v j janske roke (Cagiva). Take del vodstva in inženirje* Italijanom pokazal figo in tanovil novo tovarno, sed Husaberg. Njihovi izdelki sinonim izbora najbol komponent, preproste i strukcije in lahkosti. Mode 600 E navkljub električna zagonu tehta peresnih 113 logramov. 1 Trženje zmag Vodilnega izdelovalca hard endur KTM pestijo ne- navadne težave. Zaradi veli- kega povpraševanja ima že pred začetkom sezone raz- prodane vse nove modele EXC 400 in 520. Osnova teh novih modelov je novokonstruiran enovaljnik, ki je že v prvi sezoni snel lovoriko svetovnega prvaka v enduru. V tovarni pa že preskušajo pove- čan enovaljnik (cca 580 ccm), ki bo čez dve leti nadomestil sedanje enovaljnike v seriji LC 4. Slovenska novost za najm- lajše motOEiste je enduro EXE 125 kot naslednik eura 125. Vanj ne vgrajujejo več italijan- skega dvotaktnika, narejenega po Vamahini licenci, am[ 'originalni KTM izdelek, kiil ra iz tekmovalne endure E^ oziroma krosarja SX. Zari zakonodaje je moč omejenal 11 KW, v odprti različici | dosega 22 KW. Nedvoumno; EXE trenutno najbolje oprei Ijen mali enduro na našemi gu, saj so inženirji uporat) komponente vzmetenja 'd lovalca WP (spredaj sist« USD 43, zadaj PSD), okvii aluminijasto nihajko iz Ei Temu primerna je rekord mala teža 100 kilogramov. J duro za začetnike, raje za s dokusce, pa navkljub temu bo pretirano dražji od koni cijske konkurence, saj bo ? 834.000 tolarjev Hkrati z i slednikom eura prihaja na ' supermoto 125 s cestni pnevmatikami in večjim zav nim kolutom spredaj. ^ Gilera DNA Italijani so po neitalijan- sko pohiteli, saj od sejemske predstavitve pa do prodaje novega križanca med skuter- jem in motociklom ni minilo niti pet mesecev. Zaenkrat bo gilero DNA poganjal le 50-kubični dvotaktnik. V nasičenem skuterskem tr- gu je že dalj časa vel" zatohel veter pomanjkanja idej. Novo zamisel je prinesel starosta med izdelovalci malih dvoko- lesnikov. Piaggio je udejanjil že večkrat otipani koncept združitve skuterskega pogon- skega sklopa (združena me- njalnik, agregat in vzmetna ni- haj ka) in klasične motocikli- stične zunanjosti. Motoristi gi- leri DNA nimajo kaj očitati. Škatlast okvir, spodobne tele- skopske vilice, športno ukro- jena plastika, sicer nekam ma- la (14 col) kolesa za motoci- kel, dobre zavore za malčka (koluta 240 in 200 mm) in že kar hišna rdeča barva naredijo DNA za prav spodoben dvoko- lesnik, ki bo marsikoga uspel prepričati, da ne stoji pred skuterjem, še manj, le 50-ku- bičnim. A 50-kubični dvotaktnik, vzet iz runnerja, ni edini »skuterski kromosom«, ki sestavlja to po- srečeno molekulo DNK, par- don, DNA. Po stari skuterski navadi mora biti prostor tudi za čelado, ki tokrat ni pod sede- žem, ampak kar pod rezervoar- jem. Mešanec se že prodaja. Ne samo v Evropi, ampak celo pri nas. Cena? 499.800 tolarjev Se- veda se DNA ne bo ustavil pri prostornini 50 ccm. Morda le utira pot pravim Gilerinim mo- tociklom prostornine 125, 250 in 600 ccm. T.J. v MODNEM VRTINCU 47 Jeans na kreativnem vrtiljaku I flekoc material za delovne obleke, hlače ameriških kavbojev in zadnjih petdeset let »evergreen« oblačilo za mlade, postaja trendovska uspešnica - tudi v večerni modi! ggjein mode v Milanu je za mesecev zaprl vrata, ^dence za sezono jesen-zi- ^2000/2001 so bile na ogled jpstavljene, modni kreatorji Tv bolj ali manj eminentnih ^^v-roomih pokazali svoje ulj ali manj sprejemljive Jj^e vizije za prihodnjo jjdno sezono - pravzaprav Unevi italijanske pret-a-por- ^0iode minili brez šokant- ^ presenečenj ali aferic... [[^0, če seveda izvzamemo bodni spektakel oblikovalske ^e Gattinoni, ki je po zaslugi lihovega kreatorja Guglielma ^jariotta poskrbel za modno- (fužbeno/politično presene- fenje. Na modno stezo je na- Uč poslal temnopolto ma- nekenko, oblečeno v dolgo tilo, poslikano s Haiderjevim [ortretom, kljukastim križem li velikim napisom NO! Hm, sna te stvaritve? Neznana. Ridi ni podatkov, da bi se (fliko modnih modofilk po tončani reviji zakadilo v smeri »arderobnih prostorov... Gianni Versace Je pa bilo opaziti veliko nav- dušenja za - nove, živahne bar- ve, ki bodo kraljevale na modni sceni prihodnjo zimo in nove, futuristične ali po nastalgiji deh- teče materiale. Vračajo se stara vzdušja, popestrena z novimi, nenavadnimi začimbami. Pa o tem kaj več čez nekaj mesecev, ko bodo zimska oblačila znova aktualna modna tema. Kljub temu pa lahko iz teh kolekcij mirno izpostavimo material, ki je pravi trendov- ski boom že v sezoni pomlad- poletje 2000. Blue jeans. Ali preprosto jeans. Vendar, ne pomislite takoj le na kavboj- ke, jakne oziroma športno modo za mladi svet. Oziroma modo, ki jo v prostem času z veseljem na vlečejo nase tudi starejše letnice. Pogled, ki vleče glavo postrani Letošnja jeans modna filo- zofija je ustaljena oblikoval- ska pravila smelo prekucnila na glavo. Ko z očmi sledimo asimetričnim rezom, zavitim, vijugastim linijam krojev, se nam glava kar samodejno obrača postrani. Christian Dior Včasih je videti, kot bi bila kreatorjeva modelarska miza del nagajivega vrtiljaka - zdaj se izmakne blago za rokav, se postavi žep v diagonalno lini- jo, gumbi odfrčijo čez ramo na hrbet... Ampak to še ni vse. Jeans sploh ni več neka temno ali svetlo modra klasika, ki pri estetsko osveščenih ljudeh nikakor nima vstopa na ele- gantno, ali - bog ne daj - večerno modno prizorišče. Letošnje jeans-izpeljanke so polne romantičnih vezenih detajlov, prelepljene s tisoč in eno živopisano bleščico ali pošite z ekstravagantnimi, kot biseri in diamanti svetleči- mi se kamenčki. Tovrstna po- doba je osvojila kavbojke v Anna Sui Christian Dior stilu 70. let (spuščene pod pas, na bokih oprijete ter rah- lo ali ekstremno zvončastej, mini bluzone, dolga ah mikro mini krilca. Chanel, Dior, Versace, Anna Sui, Marc Jacobs, Gaultier... so le nekateri izmed vrhun- skih modnih kreatorjev, ki so jeans uvrstili celo v svoje ve- černe kolekcije. Dolce&Gabbana, Blumarine in Luis Vuitton se šh v svojem navdušenju še dlje - poleg bleščečega okrasja so nov jeans okrasili še s čipkami, resicami in usnjenimi aplikaci- jami. Duhovito, atraktivno in - saj veste, primerno le za tren- dovsko razpoložena suhljata in mlada ženska bitja! Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK modna svetovalnica Ce ne gre »spodaj brez« Obstaja moda, ki nas privlači in mo- k ki nas odbija. Včasih tudi oboje Ju^ati. Kot je lahko hkrati privlačna in dbijajoča tale trendovska reč, ki se am ponuja iz vseh vizualnih medijev, lodnega časopisja in vse bolj pogosto idi že iz domačih izložbenih oken. re namreč za letošnja najbolj modna blačila, ki so za pomladne in še bolj Kletne mesece presneto radodarna z »znimi dekolteji, odprtinami in izrezi. Po dolgem obdobju, ki ni bilo posebej sklonjeno ženski oziroma razkazova- iu njene kože, so po mnenju nekaterih 'krat šli modni kreatorji celo malce čez 'b. No, kakorkoli - tukaj so! In če tisto, razkrivajo, ne more prikriti tistega, ^ drži na pravem mestu nekaj drugega? Hja, malce zvitosti, kakšno prosto po- poldne in na ogled trgovin z nedrčki! Velikansko izbiro različnih modelov imajo tudi že pri nas, boste videle. Tak- šnih, zaradi katerih si boste lahko z veseljem kupile najbolj dekoltirano ob- leko, majčko z odprtim hrbtom, si pri- voščile najbolj mi^o top. Transparent- no oblačilo - nedrček v barvi kože, ne v barvi oblačila! Pa bo videti, kot da ste spodaj »brez«. Odgovor na vprašanje, kako si privoščiti top-majčko - z nedrč- kom brez naramnic! Odkrita ramena - izberite nedrček, ki se zapenja okrog vratu! Globok hrbtni izrez - trakova pri nedrčku, ki se običajno zapenjata na hrbtni strani, sta podaljšana in se ovita okrog hrbta zapneta na sprednji strani. Nedrček se zapenja okrog vratu. ^^^finsparentno oblačilo - nedrček v barvi kože. Top majčka z nedrčkom brez naramnic. Trakova nedrčka sta podaljšana in se zapenjata spredaj. 48 KRONIKA S CEUSKEGA »Nimam igrolsicili ambicij!« Celjska premiera novega slovenskega filma Nepopisan list - Spoznali smo filmske ustvarjalce j Kaj vse se lahko pripeti dečku, ki ga mati iz bojazni pred nevarnostmi ulice zapre v stano- vanje in mu za nameček za varuško priskrbi rahlo senilno babico? Otrok zamenja resnič- nost z domišljijo in postane teveholik. Za na- meček pa se ^ prav po filmsko zaljubi. O malem teveholiku Luki, njegovem nesojenem dekletu Neli in Lukovih tipično prezaposlenih starših pripoveduje nov slovenski film Janeta Kavčiča Nepopisan list, ki smo si ga v Celju premiemo (z Radiem Celje) lahko ogledali prejšnji četrtek ob 17. uri. Kino Metropol so še pred začetkom filma oblegale množice gledalcev, med njimi so bili predvsem otroci, njihovi starši in ostali ljubitelji slovenskega fihna. Končno smo ga po dolgem času le dočakali, slovenski otroški film namreč, od zadnjega mladinskega filma je minilo že debelih 12 let, to sta bila Poletje v školjki 2 ter Maja in vesoljček. Prišli so tudi ustvarjalci filma: režiser Jane Kavčič je v Celje pripeljal mlade igralce Jana Grilanca (Luka), Andreja Murenca (Žiga), Blaža Višnaka (Bajsi), seveda si je fihn prišla ogledat tudi Celjanka Iva Šte&mič (Neli). Borut Veselko in Tanja Ribič (Lukova starša) zaradi obveznosti nista mogla priti, sta pa bila prisotna Nelina filmska mati Vesna Lubej in montažer Janez Bricelj. Kino dvorana je bilo skoraj pohia in vsi, ki smo prišli, smo poleg recimo temu privilegija, da smo videli film prvi, lahko videli tudi filmske ustvarjal- ce, tiste s platna in tiste za kamero. Vsi so se namreč po filmu prišU predstavit na oder. Največ smeha je požel četrtošolec Jan Grilanc, Id je povedal: »V kakšnem filmu bi sicer še nastopi, drugače pa fihnskih ambicij nimam.« Režiser Jane Kavčič je moral Jana namreč kar dolgo prepričevati, da je nastopil v filmu, saj se je Jan tega ti-masto otepal. Tudi v resničnem življenju Jan rad gleda televizijo, računahiiški heker pa ni. »Tisto glede televizije drži, glede računalnika pa ne,« je povedal zgovorni Jan. Prikupno Ivo Stefanič so si prišli pogledat tudi njeni sošolci in prijatelji, ki so ji na oder vzpod- budno vzklikali. Z NeU si nista nič podobni, pravi, saj je Iva upornica in ne bi pustila, da bi jo k^en fant izkoriščal in zafrkaval, kot to počne Žiga z Neli v filmu. Sama nima fanta, ima pa veliko občudovalcev. Za soigralca si je sicer želela dva metra visokega košarkarja, režiser pa je odločil drugače. Fihnski Casanova, gimnazijec Andrej Murenc, pa je celjskemu občinstvu zaupal, da ga dekleta po filmsM preizkušnji - Andrej ima že nekaj gledaliških izkušenj - nič bolj ne obleta' kot prej. Fihn ga sicer zanima in bi rad ostal v poslu. Stari režiserski maček Jane Kavčič, ki je s^ režisersko pot začel s snemanjem kriminaD sicer bolj znan po otroških filmih. Le kdo st od srca nasmejal in do solz razjokal ob Jak(te Sreči na vrvici, ki je dobil najvišje priznanji festivalu v Teheranu? Režiser, ki si je svoj doi postavil na Primorskem, pravi, da otroke r, me in jih obravnava kot sebi enake. Vse s otroške, oziroma družinske filme, kot jih imenuje, je v zadnjih letih poskušal gledati si režiserske oči svojih dveh odraščajočih vnu saj je ravno pri njiju dobil veUko zamisl vragohje, ki jih počnejo njegovi mladi filr junaki. V družbi Luke, Neli, Žige in Bajsija smo pi veh prijeten fihnski večer. Videti je, da so se gl jun^ dobro usedli v srca svojih vrstnikov, & jih po koncu filma oblegali z beležkami in kei nimi svinčniki, da bi si pridobili kakšen avtogi In saj veste, otroci so najbolj odkrito občinstv NATAŠA PEU Foto: GREGOR K/ Režiser Jane Kavčič, avtor številnih mladin- skih uspešnic. Del igralske zasedbe Nepopisanega lista rm predstavitvi v Celju. Z leve: Jan Grilanc, Iv Štefanič, Vesna Lubej, Andrej Murenc in Blaž Višnak. Jan Grilanc, Luka v filmu, je Nataši Gerkeš Lednik z Radia Celje povedal, da nima filmskih ambicij.