575
pričan, da je prevažen znak in zanesljivo merilo našega vsestranskega napredka, da ne proizvajamo samo leposlovnih in znanstvenih knjig, ampak tudi knjižne pripomočke za raznovrstne stroke praktičnega življenja. In prav s takimi proizvodi dokazujemo potrebnost, pa tudi sposobnost domačega govora za katerokoli svrho. Skrajuje tesnosrčni in menda že tudi zastareli so tisti nazori, ki omejujejo ime literature samo na leposlovje. Ako bodi najpristuejši izraz prosvetnega napredka vsakega naroda njegova književnost, tedaj le-ta ne sme obsezati samo leposlovja, ki dostikrat nima druzega namena, nego da olepšava in slajša življenje višjim že tako lagodno živečim stanovom, ampak obsezaj tudi vso praktično in strokovno literaturo. Prešeren nam znači vrhunec poezije, a za Prešernovih časov je v javnem življenju gospodovala izključno nemščina, in Prešeren sam je dopisoval Vrazu — nemški. Zato se v tem pogledu popolnoma ujemamo s pokojnim Zepičem, ki je neki večkrat izrazil svoje veselje o tem, ker smo že toliko napredovali, da sir in slanino že lahko zavijamo tudi v slovenski tiskano makulaturo. — Zategadelj smo prav hvaležni g. Kuncu kot književnemu obdelovatelju neke nove stroke, in prav iz srca pritrjujemo zadnjim besedam v »vvodu« obeh navedenih knjižic; »Meni pa bode ostajala zavest, da sem,  četudi z ne malimi težkočami in žrtvami  vstvaril zopet novo,  dobro in koristno delo«.
Slovensko-angleška slovnica. Spisal Peter Jos. Jeram. Založila in tiskala tiskarna »A mer i kanskega Slovenca«. 1895. Tovver, Minn, U S. America. Str. 177, 40. Cena? — Po prijazni roki (mous. Buha) nam je došla ta lična, menda po ameriškem načinu v živo rdeče platnice mehko vezana knjiga. Obsega »nauk o izrekovanju«, (na 16 str), potem v dveh oddelkih 75 slovniških nalog po znanem Ahn-Ollendorfovem načinu. Za nameček je dodal pisatelj »nekaj pravil o pisavi« in pa metersko »mero in vago« za primerjanje z ameriško. — Onim našim nestalnim ali pa tudi nesrečnim rojakom, ki so si prisiljeni onkraj velike luže iskati sreče, je podal g. Jeram (psevdonim?) s to slovnico jako priročno sredstvo za priučitev jezika, katerega znanje je v Zjedinjenih državah neizogibno; v imenu teh rojakov ga prav toplo zahvaljujemo ; samo za to mora še poskrbeti, da se bo knjiga tudi v domovini primerno ob-zuanila in razpečala. — O skromnosti pisateljevi priča to, da je za »predgovor« navedel izrek Trdinov: »Vsak naj se trudi po svoji moči; kdor zamore mnogo, ta naj dela mnogo: komur je pa narava manjše zmožnosti podelila, ta naj tudi te obrne narodu v korist«. Modra pa je tudi opazka, s katero zaključuje pisatelj slovniški del: »Prav brez učitelja, se je angleškemu jeziku dobro priučiti nemogoče. Pazljivost, vaja, pa dobra volja  sa  dati poučiti zvedenim:  to so najboljši pripomočki«.  To pač velja o vsakem jeziku.
Zbornika »Mittheilungen des Musealvereines fiir Krain« nam je došel VIII. letnika II. sešitek s to-le vsebino: i. Beziehungen zwischen Erdbeben uud atmo-sphaerischen Bevvegungen, von Ferdinand Seidl; 2. Schloss und Herrschaft Lueg von S. Rutar (Fortsetzung); 3. Aus dem Tagebuche eines krainischen Edelmannes (1605 —1608), von A. Kaspret (Fortsetzung und Schluss). — V »Literaturberichtu« ocenjuje P. v. R. tri književne publikacije, ki se neposredno ali posredno dotikajo naših ljudij in dežel, in naposled se omeujajo pod zaglavjem »Literatur iiber Krain« tri Črnologarjeve razprave, ki so jih prinesle »Mittheilungen der k. k. Centralcommission zur Erforschung und Er-haltung der Kunst- und historischen  Denkmale«   v XXI. zv., II. seš.
Šolskih izvestij nam je od zadnjega poročila clošlo dvoje, namreč: »Jahres-bericht des k. k, Staatsobergvmnasiums zu Laibach veroffentlicht am Schlusse des Schuljahres 1894/95 durch den Uirector Audreas Senekovič. Inhalt: 1.) Die astro nomische Strahlenbrechung. Von Profes-or M. Vodušek. 2.) Schul-nachrichten. Vom Director. Laibach 1895. Buchdruckerei von Ig. v. Kleinmayer & Fed. Bamberg«.  Str. 66. Na notranjih straneh platnic nahajamo  »Verzeichnis der in den
Listek.