Savinjski vestnik
CELJE, 23. avgusta 1952
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN SoSTANJA 
DELAVCI!
Organizirajíe množičen
obisk zleta „SVOBOD''
v Trbovljah
24. avgusta 1952
LETO V., STEV. 34 — CENA 6 DIN
Ureja uredniiki odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Naslov urednUtva: Celje, Titor
trg 1. Poitni predal 123. Telefon 7. Čekovni
račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banki
FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce-
lju, četrtletna naročnina 75, polletna 150,
celoletna 300 din. Savinjski veetnik izhaja
vsako soboto.
PRED GOSPODARSKO RAZSTAVO V CELJU
po VSEJ VERJETNOSTI BO LETOŠNJA RAZSTAVA NADKRILJEVALA
POSEDANJE — TEZISCE DELA JE V GLAVNEM NA PLECIH TEHNIČNE-
GA ODBORA — VPRAŠANJE SPREJEMA GOSTOV JE SE NEREŠENO —
,pUTNIK« BI MORAL IMETI VEC INICIATIVE — IZGLEDA, DA TUDI
TOKRAT NE BO MANJKALO PRIMEROV, KO BODO RAZSTAVLJALCI
ZADNJO URO UREJEVALI SVOJE ODDELKE — OLEPŠEVALNO DRUSTVO
BO PRIREJALO IZLETE
Po pripravah sodeč bo letošnja raz-
jtava v mnogočem boljša od dosedanjih
razstav lokalnega značaja. V prvi vrsti
je to mišljeno za tehnično plat razstave,
jjajti o oddelkih in paviljonih zaenkrat
Je ni mogoče govoriti. Sam razstavni
prostor ni ravno idealen za razstavne
jiamene, vendar je najboljši, kar jih
(^elje premore. Tehnični odbor je zaradi
lega skušal vskladiti potrebe z možnost-
mi!. Pri vsem tem bi bilo prav, če bi si
tehnični odbor pridržal pravico korek-
ture, kjer bi bila le-ta zaradi neizkuše-
nosti potrebna. O tem se bo dalo več
napisati, ko bodo razstavljalci začeli
urejevati svoje prostore.
Na plečih tehničnega odbora sloni
pretežno vse delo okoli razstave. Kljub
nekaki osamljenosti čutijo, da bo odbor
vendarle kos vsem nalogam. Naloge pa
niso majhne, saj nameravajo poleg ure-
ditve prostora izvesti še dosti drugega.
Izdali bodo n. pr. razstavno publikacijo
in prospekte turističnega značaja, s ka-
terimi bodo na razstavo privabili goste
iz vse države in tudi tujce. Poleg tega
\so njihova skrb tudi ta, da bo vsak gost
ïjnprej lahko našel razstavni prostor
il da mu bo ta zlahka pregleden. Skrb
odbora je tudi v tem, da bo vsak obi-
skovalec oskrbljen z vsem, kar bo želel
in potreboval. Organizacija prehrane in
razvedrila je bila doslej večkrat po-
manjkljiva in to ne samo v Celju, tem-
več tudi drugje. Zato je razstavni odbor
poskrbel, da bodo na razstavi odprla
svoje paviljone tudi podjetja živilske in
gostinske stroke, seveda vse v režiji
razstave. Tako bo n. pr. svoje proizvode
nudil Mlekopromet, Vino, Celeja, Čebe-
larsko društvo in drugi. S povabilom
tobačnih tovarn je odbor hotel zamašiti
vrzel pomanjkanja nekaterih tobačnih
izdelkov; tako bodo kadilci prišli do
cigaret, ki jih navadno v domačih tra-
sah ni dobiti. Veselični prostor bo
urejen zelo okusno, vendar o tem rajši
molčimo, da ne bi prikrajšali obisko-
valcev v pogledu presenečenj.
Doslej se je za razstavo prijavilo 33
industrijskih podjetij in prav toliko
obrtnih podjetij vseh treh sektorjev. V
industriji bo verjetno najbolj zastopana
kovinska industrija, tej pa bo sledila
tekstilna industrija, a za njo bo najbolj
udeležena lesno-predelovalna industrija.
Ta slika končno tudi odgovarja struktu-
ri industrije v celjskem bazenu. Na raz-
stavi bodo sodelovala tudi podjetja iz
okolice Celja.
Odbor je, poskrbel, da bodo na raz-
stavi udeležene vse panoge obrti, ki de-
lujejo na področju Celja in okolice.
Poleg teh podjetij in obrtniških pri-
spevkov bodo na razstavnem prostoru
zastopane tudi trgovine s kolonialnim,
špecerijskim in galanterijskim blagom.
Ta podjetja bodo imela v prodaji blago
v lastni režiji in ne bodo sklepala po-
godb.
Razstavni odbor je v skrbeh glede od-
delkov, ki so namenjeni šolstvij in ljud-
ski prosveti, ker je tu vsekakor premalo
zanimanja za udeležbo na razstavi.
Poseben problem je vprašanje spreje-
ma gostov izven naših okrajev. Že sedaj
računajo na velike skupine obiskoval-
cev iz različnih krajev države. Pri vsem
tem pa nastaja vprašanje, kako bo Celje
zmoglo prenočiti te goste. Prvenstveno
bi moral biti za to najbolj zainteresiran
celjski »Putnik«, kar bi mu vrglo tudi
dohodke. Vendar, kakor izgleda, »Put-
nik« ni kdo ve kako navdušen, da se
za to zavzame, čeprav mu to najbolj
leži. Še bolj pereče bo vprašanje ob
eventuelnih obiskih inozemcev, ki so
navajeni iskati informacije in usluge
pri »Putniku«. Celje se trudi postati
turistično mesto, a to željo bi »Putnik«
moral vzeti na znanje.
Olepševalno društvo je sklenilo v času
razstave organizirati stalne izlete v
celjsko okolico in ogled znamenitosti v
Celju. Izletniških točk ne manjka, treba
pa je skrbeti, da bodo taki izleti res
dobro organizirani, da ne bodo imeli
znakov začetništva pri obnavljanju tu-
rizma.
V nedeljo na zlet delav^sko Rulturniti
ciruštev ,,SVOBOD'' v Trbovlje I
Trbovlje si je nadelo praznični videz.
Ves teden že prihajajo gostje, da se
udeležijo prve velike manifestacije de-
lavske kulture po osvoboditvi. Društva
»Svobod« z revolucionarnimi tradicijami
in pomlajena z mladimi delavci sociali-
stične domovine bodo vsemu svetu po-
kazala rast delavskega razreda v svo-
bodni državi.
Poleg drugih mest se bodo tudi Celja-
ni udeležili te velike delavske manife-
stacije v Trbovljah. Celje je še posebej
poklicano, da se čim številneje priglasi
k zletu, saj je v preteklosti bila dejav-
nost revolucionarne »Svobode« v Celju
najbolj razvita.
Po dosedanjih podatkih je bilo v Celju
do ponedeljka že prijavljenih okoli 2000
prijavljencev za zlet. Tovarna emajlira-
ne posode bo z 850 prijavljenci obiskala
zlet z lastnim vlakom. Lepe številke
prijavljencev so dosegli še v Cinkarni,
Metki, pri Betonu v Štorah in v Tovarni
sadnih sokov. Manj zanimanja kažejo v
nekaterih drugih podjetjih, kot so Ope-
karne, Beton Celje in drugi. Toda tudi
za te je še čas, da se odločijo, kar bo
koristilo njihovemu ugledu. Predvideno
je, da bosta v Trbovljah sodelovali dve
godbi iz Celja (Tovarna emajlirane po-
sode in SKUD »France Prešeren«), na-
dalje tamburaški zbor, pevski zbori itd.
Priporočamo kolektivom, da v svojih
vrstah še pridobijo prijavljencev, hkrati
pa priporočamo vsem našim čitateljem,
da se prijavijo pri »Putniku« za zlet.
V Trbovljah je vse pripravljeno za ne-
omejeno število gostov. Vsak, ki se bo
zleta udeležil, bo imel ta dan v stalnem
spominu. Objavljamo v kratkih črtah
spored zleta:
V nedeljo, dne 24. avgusta bo od pol-
šeste do sedme ure zjutraj na trbovelj-
ski postaji sprejem gostov. Ob osmi uri
se bo pričel pomikati slavnostni sprevod
do zletnega prostora, kjer bo ob 10. uri
dopoldne govor o pomenu zleta »Svo-
bode«.
V kulturnem delu zleta bo nastopilo
okoli 1000 pevcev v združenem nastopu
27 moških pevskih zborov. 16 mešanih
zborov bo nastopilo z 850 pevci iz vse
Slovenije. Veličastni prizor bo gotovo
tudi ob priliki, ko bodo nastopili godbe-
niki 25 godb v številu 730 članov. Godbe
bodo nastopale v dveh skupinah, in si-
cer 16 godb z normalno uglasitvijo in
9 godb z visoko uglasitvijo.
Popoldne ob 3. uri bo telovadni nastop
telovadnega društva »Partizan« okraja
Trbovlje.
Po končanih točkah sporeda bo veliko
ljudsko rajanje. Pristop k vsem prosto-
rom bo dovoljen z zletnim znakom.
V nedeljo torej vsi v Trbovlje! ?
Organizirana je pomoč po suši prizadetim živinorejcem
Sporazumno s Svetom za gospodar-
stvo pri vladi LRS je Glavna zadružna
zveza Slovenije postavila republiški štab
za pomoč po suši prizadetim.
Ta štab je obvestil vse okrajne ljud-
ske odbore, da v okrajih, kjer je na-
stalo znatno pomanjkanje krme zaradi
močne suše, takoj formirajo okrajne
štabe in pristopijo k delu za pomoč
oškodovanim področjem.
Okrajni Sveti za gospodarstvo so za-
dolženi, da takoj postavijo štab za po-
moč prizadetim po suši. V štabu sodelu-
jejo: zastopnik Sveta za gospodarstvo,
okrajna zadružna zveza, odgovorni stro-
kovnjak za živinorejo, veterinar, pred-
stavnik »Zitofonda«, zastopnik okrajne-
ga ljudskega odbora, odseka za* finance,
ter dva ali več zastopnikov kmetijskih
zadrug in državnih posestev iz najbolj
ogroženih področij. Štab izvoli predsed-
nika in tajnika.
Štab ugotavlja stanje živinoreje in
položaj prehrane živine zaradi suše. Na
podlagi prejetih poročil in ocene sklepa
o tem, kako je preprečiti ali vsaj ome-
jiti posledice nastale suše. Sestavlja
predloge in poročila okrajnemu ljudske-
mu odboru, ki izdaja potrebna navodila
in ukrepe. Štab mora te naloge reševati
brez odlašanja in pritegniti k delu vse,
ki pomagajo obvarovati našo živino.
Štab ne sme čakati na navodila od
drugod, sam mora pomagati prizadetim.
O stanju v zvezi s posledicami suše pa
mora sproti obveščati republiški štab in
stavljati predloge za reševanje vprašanj
republiškega značaja. ¿
Okrajni štab mora predvsem izvršiti
pravilno razdelitev dodeljenih krmil,
tako da se le-ta delijo preko kmetijskih
zadrug, da pri tem ne bo zlorab ter da
bodo dobili krmila vsi prizadeti, seveda
kolikor dopuščajo obstoječe zaloge.
Po kmetijskih zadrugah je izvršiti
propagando s predavanji, tečaji itd.,
kako je štediti s krmo, kako spraviti
vse, kar se da uporabiti za krmo preko
zime, predvsem v mesecih od februarja
do aprila, ki so najbolj kritični za pre-
hrano živine. Skrbeti je za pripravo
listnika in pripravo silaže (na preproste
načine v jamah, kadeh itd.). Štab naj da
tudi navodila za pravilno izvajanje paše.
V močno prizadetih področjih se mora
dogovoriti z okrajnimi gozdarji in gozd-
nimi upravami, da izjemno dovolijo
gozdno pašo in naprave listnika (voj-
nika), seveda vse z vednostjo gozdarjev.
Okrajni štab naj daje navodila za
pravilno pripravo obrokov krme. Pred-
vsem naj priporoča mešanje krmil, re-
zanje, močenje rezanice s slano vodo,
dodajanje rudninskih in vitaminskih
primesi krmi itd. Strokovnjaki naj se-
stavijo primerna navodila in nasvete
tako, da prikažejo vse možnosti pra-
vilne uporabe krme iz lokalnih virov.
Ta navodila naj objavijo živinorejcem
preko kmetijskih zadrug na vse možne
načine.
Vlada LRS je odobrila 30 milijonov
dinarjev za brezobrestne kredite za dobo
6 mesecev, ki jih lahko dobijo živino-
rejci za nakup krme. Ta kredit bodo
vračali preko zadrug s prodajo svojih
pridelkov, kot n. pr. mleka, živine itd.
Štabi naj zberejo podatke o skupni po-
trebi teh kreditov in javijo to najkasne-
je do 30. avgusta t. 1. Republiškemu
štabu. Vse ostale pogoje bomo javili
oziroma jih zasledujte po časopisju.
Okrajni štabi naj skupno z odkupnimi
podjetji in zadrugami izvedejo akcije za
nabavo sena, slame in drugih krmil za
potrebe njihovih področij, tako da na-
bavijo krmila čim ceneje.
Preko kmetijskih zadrug naj izvedejo,
v kolikor je to mogoče, oddajo živine v
začasno, rejo drugam, ki imajo večjo
zalogo krme. Lastnik živali naj da rejcu
za to denarno odškodnino ali v naravi,
(mleko, tele ali podobno).
Kmetijske zadruge naj organizirajo
preglede živine v cilju izločanja gospo-
darsko manj vredne, slabe ali bolne ži-
vine. Pri teh pregledih naj dajejo stro-
kovnjaki nasvete, kako pomagati ope-
šani živini. Te preglede lahko organi-
zirajo zadruge ob sodelovanju okrajnih,
zadružnih zvez in veterinarske službe.
Glede odkupov klavne živine se do-
govorite z najbližjimi odkupnimi pod-
jetji tako, da štabi posredujejo, v koli-
kor je potrebna prodala živine, pravilno
izvedbo ocenitve in odkupa živine. Tudi
odkup plemenske živine naj organizi-
rajo oziroma posredujejo štabi. Pred-
vsem pa je izvesti preglede živine pred
zakolom, tako da se ne bi klala plemen-
ska živina. Odkupljeno plemensko živina
naj zadruge ali podjetja zamenjajo s
klavno v področjih, kjer ni večjega po-
manjkanja krme.
Okrajne štabe vabimo, da dopisujejo
v dnevno, predvsem lokalno in strokov-
no časopisje, tako da bodo kmetje o
vsem pravilno in pravočasno obveščeni.
Štabi naj pritegnejo k sodelovanj^
vse množične organizacije (OF, ZB itdj;
da pomagajo po svojih močeh pri reše-
vanju posledic suše. Okrajni štabi naj
se obračajo pismeno ali telefonsko na
Republiški štab pri Glavni zadružni
zvezi LRS, Ljubljana, Miklošičeva 6-1,
telefon 39-02.
Pomoč prizadetim po suši naj bo naša
skupna naloga, ki jo moramo reševati
vsi, da obvarujemo našo živinorejo in
s tem zagotovimo redno oskrbo našega
delovnega človeka.
Republiški štab za pomoč
prizadetim po suši.
Kmetje, obiščiie veliko
KMETIJSKO RAZSTAVO
v CELJU
od 30. 8. do 7. 9. 1952. 11 jugosl.
tovarn razstavlja najmodernejše
kmetijske stroje, ki bodo v ne-
deljo, 31. 8. ves dan v obratu, da
boste videli, kako delajo.
Plemenska živina, male živali,
sadjarstvo, čebelarstvo, hmelj, vi-
nogradništvo z vinsko pokušnjo.
Na razstavi nastopajo drž. po-
sestva, kmet. šole in zadruge.
Veterinarska bolnica prikazuje
umetno oplojenje in moderne in-
strumente.
Jedača in pijača, kmečka godba.
Polovična vožnja na železnici.
Kupite obrazec K 13 na odhodni
postaji. V nedeljo, 31. avgusta vsi
v Celje!
Proslava desetletnice ustanovitve
prvitt stiriti slovenskih brigad
Tomšičeve, Šercerjeve, Cankarjeve in Gubčeve — bo 13. in 14. sep-
tembra 1952 v Dolenjsldh Toplicah pod Rogom. Ta proslava bo
doslej največja počastitev žrtev in zgodovinskih pridobitev narodno-
osvobodilnega boja.
Glavni odbor Zveze borcev Slovenije poziva vse svoje članstvo, vse slo-
venske delovno ljudstvo, da se proslave udeleži v čim večjem številu. V ta
namen bodo na razpolago vsa prevozna sredstva vseh vrst in je dovoljena na
železnici četrtinska vožnja.
Da bi priprave čim uspešneje potekale, je Pripravljalni odbor za proslavo
na sestanku z zastopniki okrajnih odborov Zveze borcev sklenil naslednje:
1. Vsi okrajni odbori Zveze borcev naj takoj povabijo k sodelovanju vse
druge organizacije in izberejo pripravljalne odbore za obisk proslave; isto naj
store tudi občinski odbori Zveze borcev.
^2. V času pred proslavo naj se vršijo vsebinsko primerne prireditve, kjer
je le mogoče, s pozivi na čimbolj množični obisk proslave; partizanske kultur-
niške skupine naj obnovijo svoje programe in nastopajo z njimi tudi drugod,
ne samo 13. in 14. septembra v Dolenjskih Toplicah.
3. Do 31. avgusta naj pošljejo vsi okrajni odbori Zveze borcev Pripravljal-
nemu odboru za proslavo (Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije, Ljubljana,
Erjavčeva 16) število udeležencev, želje glede načina potovanja, predloge in
vprašanja.
4. Vsa potrebna navodila bo Pripravljalni odbor sproti javljal po časopisju
in po radiu. Pripravljalni odbor.
Obišoite   veliko
Gospodarsko  razstavo
v Celju od 30. av0usta do 14. septembra
Razstavljajo industrijska, obrtna in trgovska podjetja Celja in okolice. Posebna knnetijska razstava s praktičnim
prikazom obdelovanja zemlje, in uporabe kmetijskih strojev.   Filatelistična, likovna in muzejska razstava. Bogat
veselični prostor s pokušnjo vin. 50"/, popust na železnici od 29. avgusta do 9. septembra 1952
stran 2.
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 23. avgusta 1952
Stev. ц\
O komunalni in gradbeni dejavnosti v šoštanjsl(em oi(raju
doslej in v bodoče
270 milijonov dtnar¡ev za investicije
Vojna vihra, ki je močno prizadela
vso našo domovino, tudi- šoštanjskemu
okraju ni prizanesla. Zato je bilo
STANJE V ŠOSTANJSKEM OKRAJU
OB OSVOBODITVI
porazno. Med okupacijo je bilo poruše-
nih in požganih (zlasti v Zgornji Sa-
vinjski dolini) 644 zgradb, delno pa 1188.
Skupna škoda po takratnih cenitvah je
znašala samo v gradbeništvu nič manj
kot 108,833.818 dinarjev. Žalostno sliko
predaprilske Jugoslavije je kazala tudi
elektrifikacija podeželja, zato ljudska
oblast po osvoboditvi temu vprašanju
posveča mnogo skrbi, pa kljub temu še
ni bilo mogoče vseh naselkov elektri-
ficirati. Prav tako so bile ceste v zelo
slabem stanju, po osvoboditvi pa se je
stanje še poslabšalo zaradi eksploatacije
lesa iz Zgornje Savinjske doline, ker se
prevoz vrši izključno s kamioni. 2e ta-
krat je bilo pereče tudi stanovanjsko
vprašanje. Ves ta čas po osvoboditvi pa
LJUDSKA OBLAST NI DRZALA
ROK KRIŽEM
Po osvoboditvi do danes je bilo po-
polnoma obnovljenih 397, delno obnov-
ljenih pa 527 zgradb. Vrednost vseh
obnovitvenih del cenijo na 65,708.230
dinarjev. Izdanih je bilo 557 gradbenih
dovoljenj za stanovanjske stavbe, od
katerih je pretežna večina že dograjena,
nekaj jih je pa v zadnji fazi gradnje.
Država je dala delavcem 4,814.000 din
posojila za gradnje, ki s pridom gradijo
stanovanjske hišice. Toda kljub temu
stanovanjsko vprašanje v šoštanjskem
okraju še zdaleka ni rešeno. Zlasti velja
to za industrijske kraje Šoštanj, Velenje,
Nazarje, pa tudi za Mozirje in Ljubno.
Poleg tega, da so bile v mestih porušene
številne stavbe, se je v mestu naselilo
številno prebivalstvo, ki je prišlo s po-
deželja. Edino z utesnitvijo je bilo mo-
goče trenutno rešiti nastanitev le-teh.
Toda utesnitev je v nekaterih primerih
šla tako daleč, da prebiva po šest oseb
v eni manjši sobi, med njimi pa neka-
teri celo bolujejo na nalezljivi bolezni.
Jasno, da vse to narekuje čimprejšnjo
rešitev stanovanjskega vprašanja, kar
bo zadovoljivo rešeno z novogradnjami.
Gradbeno dejavnost v Šaleški dolini,
predvsem v Šoštanju, ovira tudi ne-
jasnost v odrejanju zazidalnih površin,
ker gre za področje, ki je zatrpano s
150 in še več metrov debelo plastjo
premoga lignita.
TUDI STANJE CEST SE PO
,  OSVOBODITVI POPRAVLJA
čeprav ne zadovoljivo. V prvi polovici
letošnjega leta so na ceste posuli 942
kubičnih metrov gramoza, nekatere ce-
ste pa so razširili. Pri obnavljanju cest
pa so sorazmerno veliki izdatki. Še lan-
sko leto je stal kubični meter gramoza
350 din, letos pa znaša cena kar 2030 din.
Zato je razumljivo prizadevanje Gospo-
darskega sveta okraja, da bi Cegrad iz
Celja vrnil drobilec, ki si ga je lansko
leto izposodil. Tako bi okraj v lastni
režiji napravljal gramoz. Ob jesenskem
gramozen j u nameravajo med drugim
urediti tudi cesti Velenje — Št. Ilj — Št.'
Andraž, ki je poprej spadala^pod celjski
okoliški okraj. Za gramozenje te ceste
bodo porabili 500 kubičnih metrov gra-
moza. Letos so tudi na vseh cestah v
okraju postavili nove mednarodne cest-
ne znake, ki pa se jih prebivalci še niso
privadili. V Sp. Rečici so zaključena vsa
pripravljalna dela na novem 44 metrov
dolgem mostu čez Savinjo, za kar je
okraj dodelil 1,700.000 din proračunskih
sredstev. Predvidevajo, da bodo most
zgradili že letos do 15. oktobra. Most v
Rastkah pri Ljubnem je že v zaključni
fazi gradnje.
Tudi elektrifikaciji podeželja so po-
svetili pozornost. V Dobrovljah in Brezju
je petrolejska svetilka zamenjala sve-
tlejša, električna luč. V Solčavi pa do-
grajujejo poslopje za manjšo elektrarno
lokalnega značaja.
PREDLOG, O KATEREM BO TREBA
PREMISLITI
V šoštanjskem okraju, verjetno pa
tudi drugod, je zlasti pereče vprašanje
manjših državnih zgradb. Potrebovali
bi 10 milijonov dinarjev, da bi s prosto-
voljnim delom lahko opravili vsaj naj-
nujnejša popravila na teh zgradbah.
Bilo bi nujno potrebno, da se uveljavi
uredba o prodaji eno- in dvostanovanj-
skih stavb, ker bi se s tem hitreje po-
pravilo zelo slabo stanje, v katerem se
nahajajo državne stavbe. Interesentov
je mnogo in je razumljivo, da bi si hišni
lastnik (sedaj lahko dobi tudi posojilo)
hišo kmalu popravil, da ne bi več pro-
padala. Vsekakor je ta predlog pre-
misleka vreden.
PA ŠE O KOMUNALNO-GRADBENI
DEJAVNOSTI
Naše bralce bo zlasti zanimala per-
spektiva komunalno-gradbene dejavno-
sti v šoštanjskem okraju; v tem pa bodo
mnogi našli odgovor na vprašanje: Kako
bo z gradnjami pri nas?
V letošnjem letu še ne bo mogoče iz-
vršiti vseh najnujnejših gradbeno-ko-
munalnih del. Okrajni ljudski odbor
Šoštanj pa je že za letos določil 30 mi-
lijonov dinarjev in v prihodnjih dveh
letih še nadaljnjih.240 milijonov dinar-
jev za investicije na področju komu-
nalno-gradbene, socialno-zdravstvene in
prosvetne dejavnosti. Tako bodo iz tega
kredita, ki ga prispevajo podjetja z
dobrim, gospodarjenjem, porabili 23 mi-
lijonov dinarjev za rekonstrukcijo ceste
Velenje—Šoštanj—Mozirje in Sv. Flori-
jan—Lepa njiva, za gradnjo vodovoda
v Šoštanju in Velenju so določili 25 mi-
lijonov, ki ga bodo delno pričeli graditi
že v letošnjem letu, glavna dela pa bodo<
dokončana v letih 1953 in 1954. Letos
in prihodnje leto bo zgrajen tudi fizkul-
turni stadion s kopališčem v Šoštanju
ob izlivu Velunje v Pako, za kar je
predviden znesek 30 milijonov dinarjev.
Občinskim odborom so za vzdrževanje
kanalizacije, javne razsvetljave, perišč
in kopališč ter za ureditev in olepšavo
mest določili 10 milijonov. i
Prihodnje leto bodo elektrificirali vasi
Zavodnje, Plešivec, Cirkovce in SmiheŽ
nad Mozirjem. Pripomniti je treba, da;
so to znani partizanski kraji iz casal
NOV, ki bodo dobili 19 milijonov dini
za elektrifikacijo. j
Zelo pei-eče stanovanjsko vprašanje vj
Šoštanju bodo rešili z novogradnjami]
šestih stanovanjskih blokov, za kar so
določili 78 milijonov dinarjev. Znesek
bodo porabili za gradnjo 16 stanovanj-
skih stavb. Pri tem pa niso všteta sta-
novanjska poslopja, ki jih bodo iz last-
nih sredstev gradila nekatera večja pod-
jetja.
Tudi Svet za ljudsko zdravstvo in so-
cialno politiko bo s 13 milijoni uredil
in opremil zdravstvene in socialne usta-
nove, kot posvetovalnice za matere in
otroke, centralno zobno ambulanto v
Šoštanju itd.
Poleg celokupnega zneska 270 milijo-
nov dinarjev je za gradnjo in opremo
moderne bolnice v Šoštanju s 100 po-
steljami določen investicijski kredit v
znesku 125 milijonov dinarjev.
43 milijonov dinarjev je določenih za
adaptacijo vseh šol v okraju ter za
novogradnje v Nazarjih in Velenju ter
za opremo biblioteke, glasbene šole v
Šoštanju in ljudskih univerz v okraju.
Večina teh del bo izvršena v prihod-
njem letu, nekaj že letos, dokončna
gradbena dela pa v letu 1954.
Ko bo vse to izvršeno, bo tudi v
šoštanjskem okraju zadovoljivo rešeno
stanovanjsko vprašanje, izboljšani po-
goji zdravstvenega varstva in sanitarne
službe, mesta pa bodo dobila lepši iz-
gled.
KOMENTAR K ČLANKU
„Obrinihi se branijo sprejeti vajence**
Članek »Obrtniki se branijo sprejeti
vajence« v zadnji številki Savinjskega
vestnika je vzbudil veliko pozornost pri
podjetjih in pri starših, ki žele svoje
otroke izučiti primerne obrti.
Nadvse hvaležno nalogo je prevzela
Komisija za vključevanje mladine v
obrtne poklice. Kako resno in človeko-
ljubno je njeno delo, se vidi iz njenega
prizadevanja, da najde čimveč prostih
mest. Šibka ponudba s strani mojstrov
za sprejem učencev je morda tudi ne-
upravičena bojazen, da se ne bi dajatve
učencem pozneje zopet povečale. Obrtna
zbornica mora ščititi oba interesenta:
mojstra in vajenca, zato je ta bojazen
odveč.
Smotrno vključevanje mladine v razne
poklice je težavno prav zaradi tega, ker
niti mladina niti starši ne poznajo teh-
ničnih in pridobitnih lastnosti cele vrste
novih poklicev in se zato zanje ne za-
nimajo. Za poklicem stremeča dekleta
poznajo v glavnem samo štiri poklice:
krojačice, frizerke, zlatarke (Zlatarna!)
in trgovke, a največ se jih odloči za
krojačice, kakor je iz članka razvidno.
V članku »Spremenimo metode pri
sprejemanju mladine v uk« v Ljudski
pravici z dne 16. 8. 1952 navaja pisec
celo vrsto ženskih poklicev, ki pri nas
še niso dovolj upoštevani: precizna me-
hanika, urarstvo, optika, radiomehanika,
fotografiranje, barvarstvo, kemično či-
ščenje oblek, lončarstvo in keramika,
pletarstvo, ščetarstvo, knjigoveštvo in
kartonaža, tkalstvo. izdelovanje preprog,
pletiljstvo, klobučarstvo, izdelovanje
steznikov in pasov, dežnikarstvo, šiva-
nje odej, izdelovanje usnjene galante-
rije, rokovičarstvo, slaščičarstvo, medi-
čarstvo, svečarstvo in voskarstvo, izde-
lovanje čajev in drog (konserviranje
sadja, sočivja in jedilnih začimb), vrt-
narstvo, gostinstvo.
Fantje se večinoma navdušujejo za
kovinarske strolce, v nekoliko manjši
meri za mizarstvo, za druge stroke še
manj. Člankar omenja, da za zidarstvo
in tesarstvo sploh ni zanimanja. Starši
in mladina omalovažujejo ti dve stroki,
češ da je delo v njih pretežaško. Ne
zavedajo pa se, da je mehanizacija,
t. j. delo s stroji že danes tako napre-
dovalo, da ne terja niti polovico toliko
napora kakor pred nekaj leti. Tudi se
ne zavedajo, da bo v kratkem času
gradnja novih stavb zavzela tak razmah,
da bodo ravno ti poklici najbolj iskani
in najbolje plačani. Za to stroko je po-
trebna posebna propaganda med mla-
dino in starši, prikazana s praktično
demonstracijo moderne mehanizacije.
Posredovalnica za delo bi napravila
veliko uslugo, če bi stalno razpisovala
prosta mesta in v časopisih obveščala
o vsakokratni ponudbi in povpraševanju
na več krajih, zlasti na srednjih šolah.
Ustanovi za vključevanje mladine
obrt se prav v času Gospodarske ra^
stave v Celju nudi lepa in ugodna p«
lika, da v obliki statistike in grafikon^
prikaže stanje in perspektivo poklic^
vsaj v celjskem, če ne širšem meril.
Se je čas, da se tak pregled prikaj
tisočem in tisočem ljudi, ki bodo ођ
skali razstavo.
Mladino bi zanimala tudi predavanj
o izbiri poklicev, ki bi jih naj oskrbel
in nudila prav ta ustanova. Ogledi pO(j
jetij, ki iščejo vajence, bi mnogo I^q
ristili pravilnemu usmerjanju v poklic^
S tem pospešujemo obrtno dejavnost j,
koristno zaposlitev mladine.
S takim delom bomo koristili tujjj
naši skupnosti in socialistični izgradnj
države ter preprečili vrzeli v гагц
poklicih.
Knjiga
Staneta Terčaka:
2fVJ ZID
v založbi »Savinjskega vestnika«
izšla
Te dni je iz tiska izšla knjiga
o pohodu Štirinajste proletarske
divizije na Štajersko — Pisatelj
Stane Terčak, udeleženec pohoda,
na živ način opisuje dogajanja
tega legendarnega pohoda. — V
knjigi srečujemo nešteto naših
slavnih borcev. Pisatelj nas po-
pelje skozi zavedne partizanske
vasi in kraje. Knjiga je pisana
živahno in zanimivo. Bogati jo
deset umetniških slik akademika
Božidarja Jakca.
Knjiga je vezana v platno, del
naklade pa je tiskan na finem
beljenem papirju. |
Cena knjigi je 320 din. Knjiga,;
tiskana na finem beljenem pa-j
pirju, pa stane 400 din. i
Knjigo toplo priporočamo vsem,
zlasti mladini. Bivšim borcem pa
bo predstavljala dragocen spomin
na najslavnejše in najtežje dni
slovenskega naroda.
Knjigo naročite v uredništvu
»Savinjskega vestnika«, Celje —
poštni predal 123. Zaradi zmanj-
šanja poštnih stroškov priporoča-
mo skupinsko naročilo knjige.
Pozor! Tretjina naklade je že
razprodana s prednaročili. Pohi-
tite z nakupom, da ne boste ostal/
brez nje!
Med rudarji v Pečovniku
Po izvolitvi delavskega sveta ter z
novim finančnim sistemom so se raz-
mere v rudniku precej spremenile. Nič
ni več slišati godrnjanja nad birokracijo,
ki se je pojavljal vsa leta do reorgani-
zacije. Z novim finančnim sistemom in
tarifnim pravilnikom, ki ga je sestavila
komisija rudnika Laško - Pečovnik, se
rudarji strinjajo, saj kopači zaslužijo
tudi čez 500 din dnevno, dočim so po
starem zaslužili znatno manj. Delavski
svet, ki je v sklopu delavskega sveta
rudnika Laško, zadovoljivo opravlja
svojo funkcijo, ne glede na manjše na-
pake, ki se sproti na mnogih sestankih
odpravljajo. Iz tega se vidi, da je de-
lavski svet le razumel svojo nalogo pri
izvrševanju poslov, ki so mu jih za-
upali rudarji. Posebno bi tukaj lahko
omenili tovariša Catra, člana upravnega
odbora, ki za svoje delo v delavskem
svetu zasluži vso pohvalo.
Po katastrofi, ki jo je doživel rudnik
leta 1950, ko je jamo zalila voda do
glavnega jaška, so se obnovitvena dela
zelo hitro razvijala, tako da je prišlo v
najkrajšem času do ponovne proizvod-
nje. Posledice zalitja se kažejo še danes,
ker razmočena talnina in krovnina po-
vzročata velik pritisk, kar onemogoča
normalni izvoz premoga ter so s tem
v zvezi zelo veliki stroški za vzdrževa-
nje jame. Zaradi teh težkoč plana ru-
darji v celoti ne morejo doseči in je
proizvodnja danes napram letu 1949 za
60 odstotkov manjša. Mnogo premoga,
zdroba in prahu ima začasno rudnik na
zalogi, ker začasno ne gre v denar, pač
pa je veliko povpraševanje po debeli
sortaciji premoga.
Nedavno so začeli graditi nov raz-j
iskovalni jašek v Zagradu. Raziskali;
bodo podzemeljske plasti na tamkaj-;
šnjem terenu. Zato ni čudno, da so ru-^
darji z veseljem poprijeli za delo prii
raziskovalnem jašku ter prispevali tudi]
mnogo prostovoljnih ur, saj se zavedajo,!
da premogovne plasti na sedanjem te-:
renu pojemajo in je treba gledati vj
bodočnost.
Š. I.
Lep napredek kmetijskega gospodarstva
na Žovneku pri Braslovčah
Sredi hmeljskih nasadov, ob vznožju strmih
Dobrovelj in v neposredni bližini žovneških
razvalin, se razprostira obširno državno po-
sestvo Žovnek. Pod vzglednim strokovnim
vodstvom upravnika posestva, si ves kolek-
tiv z veliko delovno vnemo izgrajuje svoje
gospodarstvo. Še pred dvema letoma je Jio-
veja živina bolehala za tuberkulozo. Vse
premalo so se zavedali, da je govedoreja
hrbtenica živalske reje v Sloveniji. Brez do-
brih krmil, brez selekcije, brez tekališč in
pašnikov ni bilo mogoče izboljšati živinoreje.
In danes? Prodali so vso bolno živino in
kupili zdravo govejo živino. Sedaj je posestvo
na Žovneku zopet založeno z lepo čredo sivo-
rjave pasme. 20 plemenskih krav, 30 telic i:i
10 telet se živahno sprehaja po tekališčih in
v čredinkah. Ob vznožjti Dobrovelj je bil v
letošnjem letu zgrajen sodoben letni blev,
po doma izdelanih načrtih in z lastno delovno
silo. Osem čredink zavzema 8,5 ha sveta, za
napajališče pa služi voda gorskega potočka.
Do konca leta bo ob pašnikih dograjena še
stanovanjska hiša. Vsa živina je 'pod stalnim
nadzorstvom domačega veterinarja in veteri-
narske bolnice v Celju. Dvakrat letno se vrSi
tuberkulinizacija. Tudi svinjereja se prav le-
po ravija. Skozi vse leto vrše odbiro ple-
menskih živali, kajti uprava posestva se za-
veda, da bo dober zarod dosegla le z ztlravo
in utrjeno živino.
Pred meseci je bila tudi zgrajena letna lo-
pa za 40 svinj, medtem ko sedaj urejujejo še
pašnike.
Poleg ?ivinoreje dosegajo na posestvu iz-
redno uspehe tudi v ostalih kmetijskih pa-
nogah: vrtnarstvu, poljedelstvu, sadjarstvu
in hmeljarstvu. Prav posebno skrb posve-
čajo krmi, ki bi naj pospešila proizvodnjo
mleka. S pridobivanjem na beljakovinah bo-
gate krme pa se vidno dviga reja prašičev.
Delavski kolektiv državnega posestva na Žov-
neki'. je s svojim ravnateljem upravičeno po-
nosen na uspehe, ki so jih dosegli v zad-
njih dveh letih z vztrajnim in požrtvovalnim
delom. Kmetijsko gospodarstvo na Žovneku
sodeluje tudi na gospodarski razstavi ob
500-letniei mesta Celja. K. F.
V zreški tovarni imajo dobre gospodarje
Iz stare tovarne napraviti novo, mo-
derno, graditi nove objekte in v njih
montirati nove stroje, poleg tega pa iz-
delovati še nove predmete, ki jih doslej
v naši državi še nismo izdelovali, to je
težka in odgovorna naloga kolektiva.
Tak kolektiv živi ter uspešno izpolnjuje
svoje naloge v Zrečah, mali vasi ob
vzhodnem robu Pohorja. Mirno lahko
trdimo, da so ti v zadnjih letih napra-
vili tako velik preokret v zreški tovarni,
kot malo kje drugod. Ko so pred dobrim
letom in pol pričeli preurejevati tovar-
no, niso imeli še dokončnih načrtov in
pri izdelovanju novih predmetov nobe-
nih izkušenj, toda kljub temu se nalog
niso ustrašili. Zgradili so nove objekte,
montirali nove stroje, na katerih danes
izdelujejo že ključe različnih velikosti,
primeže itd. Vse to se je izvršilo brez
strokovnjakov. Brez dvoma ima za tako
uspešno delo veliko zaslug delavski svet
in upravni odbor, politične organizacije
v podjetju, nemalo pa tudi direktor
Vrhove, ki je svojo sposobnost pokazal
že na svojem prejšnjem mestu v pod-
jetju Titan v Kamniku, še bolj pa v
Zrečah, kamor je prišel pred dobrimi
dvemi leti. Složno delo v kolektivu,
skrb vseh skupaj za izvedbo nalog, to
so bile osnovne karakteristike njihovega
dela.
Po dodatnem letošnjem planu name-
ravajo zgraditi še skladišče surovin, v
katerega bodo prihodnje leto napeljali
industrijski tir, ki bo delno pokrit za
nakladanje in razkladanje v primeru
slabega vremena. Močno razširjena to-
varna in novo zgrajeni stanovanjski
bloki potrebujejo tudi vedno večje ko-
ličine vode, zato nameravajo zgraditi
nov'vodovod, ki bo stal okoli 2 milijona
dinarjev.
Posebno skrb posvečajo v Zrečah tudi
vprašanju stanovanj za delavce. Nekaj
stanovanjskih blokov so zgradili že v
zadnjih letih, letos gradijo nove tri, v
načrtu pa je gradnja samskega doma,
v katerem bo prostora za 50 samcev.
Predvidevajo, da bodo z gradnjo pričeli
že letos. Razen samskih sob bo v domu
še velika fizkulturna dvorana, zreška
pošta pa bo tu dobila svoje prostore.
V bližnji bodočnosti nameravajo zgra-
diti še 40 stanovanjskih hišic pri vhodu
v Zreče. Ze ta mesec bodo pričeli z
gradnjo novega upravnega poslopja, ka-
teremu se bo morala umakniti stara
občinska žaga. Na nekaterih mestih bo
prestavljena tudi cesta, nekoliko se bo
morala umakniti v svojem toku tudi
Dravinja, vse to pa bo dalo Zrečam
lepše zunanje lice.
L. V.
Susa je nakazala potrebo
po izboljšanju studencev v občini Lisično
Letošnje sušno leto je znova pokazalo, da
smo še daleč od tega. da bi bili vsi prebi-
valci preskrbljeni z dobro pitno vodo. Po
dveh mesecih suše se je ugotovilo, kje so
močni izvirki in kje bo treba zgraditi javne
vodnjake. Če je do takega izvira javna pot
ali vodi vsaj mimo, ne pride v poštev vpra-
šanje, na čigavem zemljišču se izvir nahaja.
Še vedno prevladujejo pri nas neobzidane in
neograjeno jame zlasti pri izvirkih, kjer po-|
trošniki zajemajo vodo z lonci ali podobn«
posodo, da je voda še bolj nehigienična, al
čeprav bi se dalo marsikje napraviti vsaj'
žleb z neznatnimi stroški in malim trudom.
Koliko je na potovanju ljudi, ki bi v vročih
dneh radi dobili požirek hladne studenčnice,
pa jo zaman iščejo. Zato bi se naj izkoristili
izvirki, ki so ob cestah in ki so itak zelo
redki. Takšen izvirek je bil na primer ob
republiški cesti Lisično— Stari trg pri km
17.9, napeljan na žleb in znan daleč naokoli.
Pri tistem studenčku so se potniki iz obeh
smeri gotovo že svojih 100 let okrepčevali
z mrzlo in čisto studenčnico. Ko je okupa-
tor tod popravljal cesto, je izvirek poglobil
svoj tok, tako da se izteka v strugo. Ta po
vsem. Kozjanskem poznani studenec bi se
lahko z malimi stroški obnovil.
Kakor vodnjaki, so potrebna tudi napajali-
šče, za živino na Topolovem, v Gornji Li-^
sični, na Dreniku, na Dolu, na Kalah in y-
Penkovem selu. Seveda ljudje ne smejo ča-!
kati le na pobudo občinskega odbora, temveŽI
so morajo sami lotiti dela. Živini je dobrai
vodr. prav tako potrebna kakor hlev. Za pre-^
skrbo dobre vode ljudem in živini so pokazali
največ smisla prebivalci Penkovega sela in
Okiča. Zit. napajališče so zbrali že nekaj
materiala in denarja, prav tako imajo v
načrtu gradnjo vodovoda. Zato ne moremo
razumeti, da na Klakah ni ftikogar, ki bi na-
daljeval z akcijo za gradnjo napajališča in
popravilom vodnjaka. KLO Lisično je pred
več kot 4 leti na pobudo Klak namenil okoli
7000 din za nabavo cementa in plačo stro-
kovnega delavca. Klačani so obljubili, da
bodo vse drugo sami napravili, pa je ostalo
lo pri obljubah. Cement so sicer nabavili,
dobili so tudi nekaj betonskega železa in na-
vozili so gramoz. Iz te vsote so izdali dober
tisočak tudi za popravilo kolovoza, ki se pa
ni obneslo, ker kolovoza niso posipali. Da-
nes ni cementa, ker se je po štirih zimah
pokvaril, ni pa tudi gramoza, ki je čez noč
izginil neznano kam. Kakšna dva tisočaka sta
menda še na razpolago, a ne vedo, kaj bi z
njima počeli. Vsakemu je znano, da je na-
pajališče za živino in popravilo vodnjaka na
Klakah nujno potrebno. Občinski odbor OF
Lisično naj frontovce na Klakah zadolži, da
izvršijo zadan* nalogo, saj s« т ta namen
prejeli »d «kmpBMsti twdi векај deaarja.
Borci IV, četrti in ciani Strelske
družine tekmujejo na čast
Vi, kongresa KP J
Na nedavnem množičnem setanku s»
člani Zveze borcev in člani strelski
družine »Ivo Lola Ribar« poleg študiji
Djilasovega članka »Skrb za ljudi« raz-
pravljali tudi o drugih aktualnih stva-
reh. Govorili so o zletu »Svobode«, skle-
nili so, da bo strelska družina v čast
»Dneva mornarice« izvedla patrolni tek.
Dogovorili so se že za bodoče študijske
sestanke in napovedali tekmovanje na
čast VI. kongresu KPJ vsem krajevnim
organizacijam ZB v Celju.
Tekmovali bodo v tem, katera organi-
zacija ZB bo v času do kongresa skli-
cala največ množičnih sestankov. Delat
bodo na tem, da odvrnejo članstvo od
religioznega misticizma in pojasnjevali
bodo vpliv reakcionarne duhovščine
Pomerili se bodo v vključevanju mia
dine v strelsko družino. Vključeva
bodo članstvo in mladino v vse organ
zacije izvenarmadne vzgoje. Tekmoval
bodo v zbiranju zgodovinskega materi-
ala iz NOB in se trudili, da prvi najdejo
zgodovinski šop ključev, s katerim so
partizani osvobodili jetnike iz Starega
piskra. Delali bodo na tem, da sprove-
dejo najbolj množično nagradno tekmo--
vanje v streljanju. Tekmovali bodo tudi
v pisanju člankov v lokalni časopis in
revijo Borec. Tudi disciplina je ena iz-
med poglavitnih točk tega tekmovanja
Tekmovanje bo trajalo do konca le-
tošnjega oktobra.
Stev- 34'
»SAVINJSKI VESTNIK«^. dne 23. avgusta 1952
Stran
Ob petstoletnici mesta Celja
Celje, Celjani in 500-letnica
čas, ki nas loči od proslav in razstave je
prokleto pičel.
N(i zaradi proslav in ne zaradi razstave.
Zr. te me ne skrbi. Zanje so določeni ljudje
in posebno ustanovljeni forumi, ki odgovar-
jajo za njihovo izvedbo. Odgovarjajo osebno
pred mestom in njegovimi ljudmi, da bo iz-
vedbi', in organizacija dostojna naših priča-
kovanj.
Toda, de te fabula naratur, o tebi govorim
Celjan, o tebi, ki praznuješ 500-letnico pode-
litve mestnih pravic tvojemu — našemu
mestu.
Ni! sme! in ne morejo biti ne razstava in
ni^ proslave zreducirane edinole na razstavni
prostor oziroma slavnostne dvorane, vse
skupaj pa izolirano od mesta. To bi bilo pre-
malo, nezadostno in za vsakega ponosnega
Celjana žaljivo.
Jasno in kratko: VSE CEI.JE, VSAKA HI-
ŠA, VSAK LOKAL, VSAK POSAMEZNIK
MORA SODELOVATI! To naj bo platforma,
t s katero vstopajmo v prvo polovico septembra
I 1952.
Oprostite, dovoljujem si ostrejši ton. Do-
' voljujem si ga zaradi tega, ker vem, da je
to prav, ker sem prebivalec tega mesta, ker
čutim in živim z njim, ker sem ponosen na
njigovo zgodovino, ker je xnalo vedno živ-
ljenju pritrditi in se zanj boriti, ker vem,
da si Celje to zasluži.
Vsiljivo in podzavestno se mi vsiljujejo Ro-
dinovi meščani Calais-ja. Mi sicer nimamo
Rodina, toda imeli smo ljudi in jih imamo,
ki so se pokazali enakovredni njegovini slo-
vitim meščanom. In takšno mesto, ki je ro-
dilo takšne ljudi zasluži, da mu damo pri-
znanje, ki mu gre. Da, je nekaj poezije v
pripadnosti našemu mestu in ta je vsa zapo-
padenf. v enem samem stavku: CELJANI
SMO! Ne vem, zakaj bi bili manj razkošno
ponosni, manj, kot Parižani na svoj Pariz.
Manj ponosni na mesto, ki že preko 2000 let
dihp. v svetovni zgodovini. Enkrat močneje,
enkrat bolestneje in danes zmagovito.
Јлсо mestu dajejo ljudje, ki v njem bi-
vajo. Z ljudmi mesto živi. Svečanost mesta
ni svečanost njihovih razvalin, pač pa sve-
čanost njegovih prebivalcev. In ta se mora
nekjo odraziti. Najti mora odsev v našem
razpoloženju, naši noši. našemu delu in ve-
selju, naših stanovanjih in lokalih, nlicah
in cestah, gostiščih in izložbah. Z eno besedo
povsod.
Stvarno bi vse to, kar hočem povedati po
točkah konkretiziral takole:
a) Sleherni meščan mesta od strogega cen-
tr.". do periferije naj okrasi okna in balkone
svojega stanovanja. Dvorišča in pločniki naj
bodo očiščeni ter izobešene zastave. Ne za-
stavo nedoločljive barve, pač pa res zastave,
zp, katere boš na nrvi ponrled vedel čiirave so.
Mislim, da je sedaj prilika, da se vprašanje
zastav enkrat za vselej temeljito reši. Ne
morem namreč verjeti, da bi si hišni last-
niki no mogli nabaviti poštenih zastav. Vsak
bodi drug drugemu kritik, nekdo na kritik
сеи vse. Naj bo tudi v tem manifestacija pa-
triotizma.
b) Podoba izložb naj bo odsev tekmova-
nja, manifestacija okusa, delavnosti in spo-
sobnosti njih lastnikov in aranžerjev. Naj bo-
do izložbe sestavni del gospodarske razstave,
dih svečanega razpoloženja Celjanov. Trgov-
ske, obrtne in industrijske lokale naj ne loči
zaves» od ostalega dogajanja. Zavedajmo se,
d?, celo mesto razstavlja in proslavlja.
c) Podjetje »Snaga« mora poskrbeti, á%t
bodo ulice in ceste čiste in umite. Naj bo to
obdobje posebna demonstracija njegovegu
dela. I
d) V okvir javne razsvetljave naj bodoi
vključene izložbe, ki bi naj bile brezpogojno'
osvetljene. Čas osvetljave naj bo daljši kot!
navadno. j
e) Posebno pažnjo posvetimo gostinskim !Пј
zabavnim lokalom. Povečajo naj svoj asorti-
meni, pazijo na kulturno postrežbo in kultur-
no podobo svojih obratov. Predvsem pa: oči-
stite jih! In še nekaj, kar je nujno povezano
(vsaj pri nas) z gostinstvom. Izogibajmo se
pijanskih izgredov, ki niso nikomur v čast,
pač pa v sramoto. Ne kvarimo s tem celote.
Majhen madež lahko skali čisto vsebino. De-
lež gostincev naj tu ne bo majhen.
Predvsem pa to, ni škode, če ponovim:
VSAK  CELJAN,  VSAK  LOKAL,  VSAKA
HIŠA,  VSE MESTO MORA  SODELOVATI!
Naše prizadevanje pa naj bo merilo naše
patriotičnosti. Merilo, po katerem se da in
se bo dalo meriti!
Kmeti\sha razstava v Celju
m vinogradništvo
Po zadnji upravno-teritorialni razdelitvi se
jo v okraju Celje-okolica površina vinograd-
niških zemljišč zelo povečala. Zato bo glav-
na skrb posvečena večjemu hektarskemu do-
nosu in kakovosti pridelka. Našega vinograd-
nika pa moramo pripraviti do tega, da bo
dobro izkoristil zemljo in vsaj nad 30 let
dobival od nje najboljši pridelek. Misliti je
treba tudi na rajonizacijo žlahtnih sort in
ameriških podlag. Z rajonizacijo bodo odpad-
lo površine, ki so bolj prikladne za poljedel-
stvo kot za vinograde. Manjvredne sorte od-
padejo, ker ne nudijo ustrezajočega donosa.
bodoče bo treba misliti tudi na komasacijo
vinogradov, ker le v tem primeru bo možno
100% izkoristiti stroje. Brez mehanizacije ne
bomo zaznamovali napredka! Mnogi kmeto-
valci so načelno proti mehanizaciji v kmetij-
stvu, ker so mnenja, da vrši vso mehanizacijo
samo traktor. Kmetijska razstava, prav po-
sebno še demonstracije, naj prepričajo naše-
ga kmeta, da ti^ktor ni edini kmetijski stroj
in opravimo delo v najkrajšem času in z za-
nje, da zamenjamo pri delu človeško delovno
moč z drugo in da si na ta način olajšamo
in opramo delo v najkrajšem času in z za-
nesljivim  delovnim  učinkom.
Kmetijsko gospodarstvo iz Konjic bo na
razstavi prikazalo trsnico in razne načine
vzgoje vinske trte. Strokovnjaki pa bodo da-
jali potrebna pojasnila obiskovalcem.
Isto podjetje bo točilo vino lastnega pri-
delka.
Na razstavišču \e vse živo
če stopite proti II. mestni osnovni
šoli, lahko opazite na dvorišču velike
kupe lesa in ogrodja lesenih hišic, oder
za ples, oder za nastope, skratka vese-
lični prostor celjske Gospodarske raz-
stave. Globoko v ozadju postavlja Lesno
predelovalno podjetje iz Celja velik sod,
s katerega bo speljana drča, ki bo nu-
dila mnogo zabave mladim in starim.
Iz dneva v dan se jasneje kažejo oblike
posameznih objektov in zdi se nam, da
bo veselični prostor res okusno in smo-
trno urejen.
V šoli sc» zidarji pospravili svoje odre,
čistilke so pomile okna in zdaj v njej
gospodari tehnični odbor. Mladi arhi-
tekti v svojih kletnih prostorih že pol-
drugi mesec rišejo, barvajo, delajo na-
črte, dajejo predloge in navodila raz-
stavljalcem. Živahno vrvenje je tam od
jutra do večera. V šoli oblagajo stene
in postavljajo odre, na katerih bo raz-
jstavljeno blago. Iz dneva v dan je pro-
Ipiet hujši in, verjemite, ni ga lahko
rejevati in usmerjati. Prvi razstavljalci
so že pripeljali razstavne predmete, da
bodo pravočasno uredili svoje prostore.
V razstavni pisarni se zglašajo drug
za drugim zastopniki podjetij, ki hočejo
še zadnje informacije. Zastopnik Agen-
cije Slovenije je uredil sklepanje po-
godb med zainteresiranimi kupci in pro-
izvajalci. Novinarji vseh časopisov ho-
dijo vsak dan pO'razne podatke, da bodo
lahko obširno pisali o proslavi 500-let-
nice in o razstavi.
Tudi na Mestni ekonomiji, kjer bo
Kmetijska razstava, je vse živo. Pobelili
so že prostore, kjer bodo razstavljali
svoje proizvode, kmetijske stroje in ži-
vino. Okolico poslopij so temeljito osna-
žili in zdaj imajo na razstavišču glavno
besedo urejevalci in tehnično o.sebje.
Vse predpriprave bodo po zatrdilu
tehničnih odborov pravočasno zaključe-
ne, tako da bo otvoritvena svečanost
30. avgusta dostojen začetek pregleda
našega ožjega gospodarstva
—ki
TRIBUNA
OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA CELJE
TRIBUN.A IZPOLNJUJE SVOJ NAMEN
V »Tribuni« se mnogo piše, včasih pomaga,
včasih pa ne. Mostiček čez Sušnico na Savinj-
skem nabrežju popravljajo. Lepo je to, toda
je že mimo. Poglejmo drugam . .   .
STIEGER WEG 14
stoji še vedno napisano na hišni tablici v vr-
sti ličnih hišic za Glazijo. Nehote se človek
Vpraša, kdo stanuje v njej, zakaj ga napis
He zbode ali mu pa morda prija?
Drevored  okrog  Glazije  je  potreben  ure-
ditve. Včasih so bile tam posute steze z be-
kUm peksom in postavljene klopi. Zakaj da-
Kes tega ni mogoče narediti.
I NEKAJ ZA MUZEJ . . .
I Pri svojem delu pri čiščenju jaškov sem
«pazil dve stvari, ki bi jih mestni muzej
•»oral ogledati in spraviti na pravo mesto
* lapidarij. V Kersnikovi ulici pri mestnih
Saražah sem v smeteh za plotom garaže opa-
*U kamenit ženski kip naravne velikosti. Da-
'je v temnem prostoru ob vhodu v Kajuhovo
ЈИсо leži kamenit lev v ležeči obliki, ki je,
*c so ne motim, bil nekoč nad vhodnimi
*'ati župnišča na Slomškovem trgu.
. (Pripominjamo, da se bo mestni muzej go-
•*vo zanimal za obe podobi, objavljamo pa
Prispevek prav zaradi tega, ker se v njem
J'di piščeva skrb in zanimanje tudi za zgo-
î'.'^vinsko spomenike. Tak odnos je pomanjk-
pri mnogih naših ljudeh, ki sicer morda
^arsikaj vidijo in najdejo, pa se jim ne zdi
'edno sporočiti svoje zapažanje. Op. ur.)
KAVARNA EVROPA
^si nasveti so bob ob steno!  Ne gre in
gre.
Kaj je s časopisi?
dobiš v nedeljo sobotno »Borbo« je nor-
иЛ- začudeni so, da sprašuješ po ne-
. ijski.    J* to  ekspeditivnost?    Na splošno
Pa izbira časopisov in  revij    še    vedno
""»■omna.
j* z asortimentom?
j« isti kot je bil. Zéi se mi saoie, é»
je za Joghurt bogatejši. Preglednih cenikov,
iz katerih je razviden obenem asortiment
blaga ni. Menda so odveč!?
Izgleda, da tu nobena injekcija ne pomaga
več. Vse je že bilo povedano. Ne izplača se.
Postaneš apatičen.
NEONSKA RAZSVETLJAVA
Katera vražja sila jo je ustavila na Ljud-
skem magacinu, da ne zagori? Bo do 30. av-
gusta? Bilo bi prelepo, da bi človek lahko
verjel.
Kdaj bodo sledila »Volni« še ostala pod-
jetja?
Pravijo, da baje kmalu. Baje?
PLAKATIRANJE
To vendar ne gre! Kdo je odgovoren za
plakatiranje?
»Magičar« iz Novega Sada je enostavno
prelepil plakate zleta »Svobode« in »Celjske
gospodarske razstave«.
Je to prav, mogoče?
Nisem proti »magičarju«, toda nemogoča
stvar je prelepiti plakate, ki so še aktualni!
URE
Še vedno stojijo! Dajte poženite jih že en-
krat! Odrasli smo in ne rabimo ur, ki stoje
(v mislih imam javne ure). Saj vendar niso
za okras, ampak da kažejo čas.
Gotovi ljudje imajo slonovo kožo. Že en-
krat so bili v »Tribuni« pa se ne zganejo.
Mene bi bilo sram! Vas ni?
Prepričan sem pa, da se najdejo sredstva,
ki tildi takšne ure poženo. Bojim se samo,
da takrat ne bodo prehitevale.
PASAŽA
Vsake  pesmi  je  nekrat  konec,  samo  pa-
saže   ne.
Perpetuum mobile? !
Če zdaj pošteno poprimete, bo do razstave
pod streho! Radoveden sem, kje tiči zavi-
ralni moment?
Neki zlobnež je zadnjič dejal, da ne vidi
dosti razlike med Pan-mun-jenom in pasa-
že! Mogoče je res zlobnež.
ELEKTROINSTALACIJA?
Je in ni! Namreč podjetje je, napisa ni.
Veste, niti spomnil bi se ne nanj, če bi ga
slučajno ne rabil in še bolj slučajno ne našel
njegovega naslova v telefonskem imeniku.
Tam piše jasno in čitljivo »Elektroistalacije«.
Najdeš ga pa težko. Ne vem zakaj čutijo
(pri »Elektroinstalacijah«) takšno potrebo po
kamuilaži in konspiraciji? Kar nekam pre-
sramežljivi so. Saj jim vendar nihče nič noče!
Prijatelji, kar pokažite se, ne bo vam ško-
dilo in tudi dostojnejše je. Glejte samo to,
da si v svoji sramežljivosti ne boste mesto
poštenega napisa nabavili skrpucalo. Tega
ne storite! Zapomnite si pa, da je skrajni
čas.
ZOPET NAPISI!
Nad čevljarstvom »Sluga« in sosedno pe-
karno v Stanetovi ulici je naravnost vabljiv
prostorček,   kjer  bi  lahko  bila  napisa  do-
stojna ulice in v imeniten ponos lastnikoma^
Mogoče je tudi, da tega sama ne vidita?'
No, s tem upam, sem jima odprl oči.
Še to! če bi hotel našteti po vrsti obrtnikovi
ki se jim ne zdi primerneje namestiti po-,
stene napise mesto starih, ki so v izložbahj
skromno izdelani s še skromnejšim tiskom^j
bi porabil dosti prostora. Naštevanje bi bilet
hudo dolgo in dolgočasno. Toda nihče me ne;
bo ustavil, če to v doglednom času ne bo,
popravljeno. To vendar ne gre in presega
pošten okvir! i
Kar pa zadeva napise ustanov, advokatskih'
pisarn, zdravnikov, bi pa priporočal steklene
napisne plošče. Okusne in lične. Če bi n*;
šlo drugače bi lahko izšla zanje posebna
uredba, v kolikor bi jim komisija za kul-i
turno podobo mesta ne mogla do živega. Po-j
nekod so res takšna strašila, da je še od-i
raslemu neugodno. Če je za drugo denar, najî
ga še za to ne manjka.
Na r o   n i R e
ki nam za leto 1952 naročnine še niso
poravnali, prosimo, da jo čimprej naka-
žejo. — Naročnikom v celjski okolici smo
poslali pismene opomine in priložili po-
ložnice ter prosimo, da poravnajo naroč-
nino vsaj do konec septembra 1952, ker
je naročnina plačljiva vnaprej.
Uprava »Savinjskega vestnikM
h Caia...
Izpred sodišča
v petek, dne 15. avgusta so se zagovar-
jali pri okrožnem sodišču 46-letni srednji
kmetovalec Mihael Zabukovšek iz Slane pri
Teharju, 4'» letni eb-ktričarski pomočnik Ka-
rol Zupane iz Lokrovea pri Celju, 44-letni
sedlarski pomočnik Martin Rakef iz Teharja,
46-!etiii kovaški pumoiuik Franc Popovič iz
Celja, vsi štirje zaposleni v Cinkarni v Celju
in 40-lelni clektronioiitei Anton Rednak iz
Slane, zaposlen pri Elektro Celje. Zabukov-
šek in Zupane sta v juliju leta 1949 v med-
sebojnem dogovoru vzela in si prilastila v
Cinkarni elektromotor, vreden 50.000 din. Po-
noči sta ga demontirala in ga v zaboju od-
nesla v sedlarsko delavnico Cinkarne ter ga
tam skrila. Zabukovšek je Zupancu plačal
8000 din, sam pa je obdržal motor ter ga av-
gusta 1951 prodal obtoženemu Antonu Red-
naku za 50.000 din gotovine. S tem sta za-
grešila oba kaznivo dejanje velike tatvine.
Rakef Martin, ki je bil zaposlen v sedlarski
delavnici Cinkarne, je julija 1949, ko je bila
izvršena kraja motorja, izročil Zabukovšku
ključ sedlarske delavnice, da je Zabukovšek
tam skril motor, nato pa sta Rakef in Po-
povič nekaj dni po tatvini proti nagradi
lOOC din, ki jima jih je izplačal Zabukovšek,
odpeljala motor iz Cinkarne. Rakef je razen
tega izvršil v Cinkarni še dve drugi tatvini.
Rednak Antona obremenjuje obtožnica, da
je od Zabukovška kupil motor za 50.000 din
gotovine in ga takoj nato zamenjal ■/, ži- po-
kojnim" Kač Antonom za njivsko parcelo v
Bukovžlaku, dasiravno bi moral vedeti, da
jo Zabukovšek pridobil motor na nepošten
način, ker ni imel nikakih listin o izvoru
motorja. Prve štiri je okrožno sodišče spo-
znalo krivim in so bili obsojeni: Mihael Za-
bukovšek na 1 leto in 8 mesecev zapora, Ka-
rol Zupane na 1 leto in 6 mesecev zapora,
Martin Rakef na 1 leto zapora, Franc Po-
povič na 3 mesece zapora, dočim je bil An-
ton Rednak zaradi pomanjkanja dokazov gle-
de kupčije z motorjem oproščen.
v tovarni usnja »Konus« v Slovenskih Ko-
njicah je bila letos 2. februarja in 2. aprila
izvršena tatvina parafina, v obeh primerih je
bilo skupno ukradenih 674 kg parafina v
vrednosti 251.000 din. Tatvino sta izvršila
26-letni, v tovarni usnja zaposleni šofer Vol-
čič Milan in 35-letni usnjarski pomočnik Je-
rič Jurij, ki je bil skladiščnik v oddelku ke-
mikalij v tovarni. Pri prevzemanju parafina
pri podjetju Jugopetrol v Celju za tovarno
usnja, jo Volčič Milan od prevzetega para-
fina oddal v skladišče le en del, Jerič Jurij
pa jo upravi tovarne lažno prikazal prevzem
celotne nabavl,jeno količine. 554 kg parafina
sta Volčič in Jerič takoj razprodala, izkupi-
ček sta si razdelila. Parafin se je takrat iz-
dajal na osnovi nakazil samo v industrijske
svrhe, zato je bilo dejanje Volčiča in Jeriča
velika brezobzirnost do skupnosti. Cvilak
Franc, svečar v Slovenski Bistrici, Mernik
Anton in Puž Ivan, oba svečarja v Ptuju, so
kupili od Volčiča, in sicer Cvilak 22. febru-
arja 318 kg parafina za 95.400 din. Mernik in
Puž pa 6. aprila vsak po 118 kg parafina za
35.000 din, čeprav bi vsi trije morali vedeti,
da je bil parafin ukraden. Pušič Marjan iz
Slovenske Bistrice in Puntigan Jože iz Ptuja
sta posredovala pri prodaji ukradenega pa-
rafina, za kar sta od Volčiča prejela vsak
5000 din nagrade. Vseh sedem se je te dni
zagovarjalo pred okrožnim sodiščem v Celju
in so bili obsojeni: Volčič Milan na 3 leta
in 6 mesecev strogega zapora, Jerič Jurij na
4 leta in 6 mesecev strogega zapora, Cvilak
Franc na 20.000 din denarne kazni. Mernik
Anton na 4 mesece zapora. Puž Ivan na 4
mesece zapora, Pušič Marjan na 3 mesece
zapora, pogojno za dobo 2 let, Puntigan Jo-
žo na 2 meseca zapora, pogojno za dobo
2 let. Volčič, Jerič, Cvilak in Pušič morajo
tovarni usnja v Konjicah plačati 87.000 din.
M. č.
«>
Dne 20. 8. 1952 se je pred okrajnim so-
diščem v Celju vršila sodna obravnava proti
trem telefonistkam okrajne pošte Celje, Orel
Adi, Boje Doroteji in I r š i č Bronislavi.
Orlova je kot kontrolorka v krajevni tele-
fonski centrali organizirala prisluškovanje
telefonskim pogovorom med nekaterimi usta-
novami v Celju, v cilju koriščenja podatkov.
Tako je zlorabila svoj službeni položaj in h
krivičnim dejanjem napeljala še mlajši po-
štni uslužbenki Rojčevo in Iršičevo, ki sta
bili podrejeni.
Sodišče je vse tri spoznalo za krive in jih
obsodilo: Orlovo na 9 mesecev zapora, Roj-
čevo na 5 mesecev zapora, pogojno za 2 leti
ter Iršičevo na 3 mesece zapora, pogojno za
1 leto.
POLULSKI KONSERVATIVCI SO SE OGLA-
SILI OB NEPRAVEM ČASU
Doba skorumpirane Jugoslavije je mimo,
ko se je lahko tisti, ki je imel denar prav-
da! za oslovo senco. To mimogrede pozab-
ljajo nekateri (našteli jih bomo poimensko),
ki nasprotujejo gradnji vodovoda na Po-
lulah.
Krušičevi, Ocvirkovi, Pristovškovi in ostali
iz neposredne bližine izvirka, ki bo zajet za
rezervoar, imajo vsakodnevno priliko, da si
dobijo čisto pitno vodo. Od izvirka dalje za
teče voda v spodnji predel Polul. Ta voda
je umazana, saj prav te stranke perejo in
kalijo vodo pri izviru, če pa nekdo iz spod-
njega konca želi priti po vodo k izviru, se
navedeni stanovalci že razburjajo in zmerjajo
na najrazličnejše načine.
Ocvirkova si je s pomočjo Krušičeve pri-
dobila brata Kovač Karla, ki v vinjenem sta-
nju na sestankih skuša razbiti delo sestanka
z medklici, kot na primer: »Kaj bo ta pre-
klet mlinar, ki se o vodovodu nič ne razu-
me!« ~ s tem je mislil na ravnatelja vodo-
%'odnc uprave tov. Jošta. (Upamo, da mu bo
žo kdo pristrigel jezikavost! op. ur.). Taki
ljudje, ki zavirajo napredek in ki iz osebnih
nagibov škodujejo skupnosti, naj si zapom-
nijo, da so njihovi izpadi prepozni za naj-
manj 12 let. -ne
TRADICIONALNA j
REVIJA OBLAČIL
Z ZABAVNIM IN UMETNIŠKIM
PROGRAMOM
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
sobota 30. avgusta ob 18 in 20,30
nedelja 31. avgusta ob 16,30, 18,30
in 20,30
Prvo žrebanje 33. kola
Drž. loterije FLRJ
Kranj, 18. avgusta 1952.
Premijo 400.000 din je dobila štev. 667407;
premijo 200.000 din je dobila štev. 040158;
po 100.000 din štev. 516758, 615278, 053425,
112654, 290097;
po 50.000 din štev. 399014, 241774, 396447,
405123, 406970, 677075, 355314.
Naslednjo dobitke so dobile vse srečke a
temile številkami:
32 dobitkov po:
20.000 din št. . 10489
20.000 din št. . 09396
20.000 din št. . 40357
20.000 din št. . 91133
80 dobitkov po:
10.000 din št. . . 2406
160 dobitkov po:
5.000 din št. . . 5032
5.000 din št. . . 6395
240 dobitkov po:
3.000 din št. . . 0115
3.000 din št. . . 3741
3.000 din št. . . 9738
800 dobitkov po:
2.000 din št. ... 920
80.000 dobitkov po:
100 din št......2
Tolažilne dobitke po 10.000 din so dobile
številke, ki so za 1 večje ali manjše od pre-
mij, to SQ št.: 667406, 667408 — 040157, 0401S».
Drugo — glavno žrebanje bo v soboto, dne
23. t. m. na Jesenicah. i
IZ GOMILSKEGA
Nove zastave so zopet zavihrale v naselja
mladinskih brigad na Gomilskem. Zopet so
prišli mladinci iz celjske okolice in Murske
Sobote. Med njimi srečamo mnogo starih bri-
gadirjev že iz prejšnje izmene. Na delu ved-
no presegajo normo; zanimajo pa se tudi
za kulturno-prosvetno delo ter šport.
*
Že preko vsega poletja se vrši v šoli ku-
harski tečaj. Ob zaključku tečaja bodo te-
čajnice priredile kulturno prireditev.
*
Te dni so bili nabori za letnik 1933. Novost
letošnjega nabora je v tem, da vsak, ki je
sposoben, opravlja še izpit iz splošnega zna-
nja. Žalostno pa je, da smo videli nekaj
mladih fantov v vinjenem stanju. Ali ne
škoduje to zdravju? Premislite!
Gibanje prebivalstva v Celju
Od 11. do 18. avgusta se je rodilo 34
dečkov in 25 deklic.
POROČILI SO SE:
Delavec Potočnik Daniel in delavka Vreček
Nada, oba iz Celja; posestnik Počivavšek
Jožef iz Vrha pri Grobelnem in posestniška
hči Černoša Marija iz Vrha pri Grobelnem;
gosp. poslovodja Jakše Stanislav iz Malega
vrha in poštna uradnica Rojnik Helena it
Sp. Gorč pri Braslovčah; podoficir JLA To-
mič Branislav iz Vipave in delavka Ambrož
Amalija iz Celja; gozdar Šnmečnik Jurij is
Dravograda in kuharica Bačovnik Angela i*
Celja; tehnik Skale Viktor in nameščenka
Šuln Amalija, oba iz Celja ter oficir JLA
Iršič Janez iz Beograda in pošt. nameščenka
Vučak Frančiška iz Vitanja.
UMRLI  SO:
Upokojenec Klokočovnik Dragotin, star 71
leí, iz Celja; gospodinja Štor Viktorija, stara
70 let, iz Celja; dojenček Borovnik Ivan, ia
Družmirja; dojenček Oberžan Anton, iz Pro-
žinske vasi ter dojenček Uratnik Danica ж
Velenja.
... in zaledja
IZ ŽALCA
S KRAMPOM NAD PODNAJEMNIKA
Imam v najemu sobo, ki meri tri krat tri
metre pri hišnem lastniku Gvikl Alojzu v
Žalcii. 78. Dne 7. 8. t. 1. je v svojem nezado-
voljstvu, da sem pod njegovo streho, napra-
vil pravcati napad name in na mojo ženo.
Prišel je s krampom, češ da me bo ubil,
scA-eda se mu to ni posrečilo. Pri tej »člo-
vekoljubni akciji« mu je vneto pomagala že-
na in hčerka, ki sta pri tem uporabljali pre-
cej nesramen besedni zaklad. Napad je bil
brez povoda, verjetno z motivacijo, češ da
mu pri popravilu hiše, nisem  nič  pomagal.
J. Š.
IZ ŠMARJETE PRI CELJU
VIDMARJEVA  KOT  URADNICA  OBČIN-
SKEGA ODBORA
Nima ustrezajočega odnosa do soljudi, po-
sebno pa ne do upokojencev in delovnih in-
validov.
Nedavno .je prišla na občinski odbor Ahčan
Frančiška, ki je delovni invalid. Zahtevala je
potrdilo, da doslej ni prejemala v redu de-
narni nadomestek za živilske nakaznice. Do-
bivala je namreč že vso dobo doslej 930 din
name¡;to 1370 din, kolikor delovnemu invalid«'
pripada. Bila. jo torej prikraišana za celil»1
440 din mesečno. Potrdilo, ki bi ji ga moral
izdat? občinski odbor, bi morala Ahčanove
poslati Republiškemu zavodu za socialno za-
varovanje, toda Vidmarjeva je prepovedala
administratorki, da bi potrdilo nanisala.
Kam naj se torej prizadeta Ahčanova obr-
ne, da doseže svojo pravico. Odnos Aidmar-
jeve do tega slučaja je za nas skratka ne^
razumljiv. Morda z uredbo o pokojninah ini
invalidninah ni dobro seznanjena, pa se nnf
grob način otresa dela, ki bi ga morala re-
ševati. Drugače se to ne da razlagati.
F. V.
Pri nas so zadnji čas na dnevnem reda
poljske lavine. Dvonoïni koloradar krade po
njivah zeljne glave, čebulo, česen, krompir
in vse. kar mu pride prav. Tudi v neposredni
okolici Celia se naši vrtičkarji in tisti, ki
imajo kak košček zemlje pritožujejo, da jim
brezvestne?! kradeio s trudom nridelano po-
vrtnino. Pojav poljskih tatvin je nečeden in
nepotreben, saj si lahko vsakdo na celjskem
trgr  nabavi potrebno povrtnino.
INTIMNI  KOTIČEK V LAŠKEM HOTELU
pri postaji (bivši Henke) spravlja svoje obi-
skovalce (moške) v neprijetni položaj. Zad-
njič sem zajel s čevlji nečisto vodo v stra-
nišču, da mi potem ni preostajalo drugega,
kot da čevlje temeljito izperem pri vodo-
vodu. Bilo bi priporočljive, da bi raje ta
kotiček oprali im «rediU.       _ M^B_^
RIMSKE TOPLICE
Nepoštena administratorka Občinskega ljud-
skega odbora v Rimskih Toplicah je bila
Greta Kajtna. Na občini je upravljala refe-
rat za finančne posle in si je v tem svoj-
stvu od davčnih akontacij, ki so jih vplače-'
vaio stranke, prilaščala večje zneske goto-
vine. Jemala je tudi industrijske bone, dO;
katerih jo prišla na ta način, da bonov nf
izdala upravičencem v polnem znesku, v se-
zname za bone pa je vnašala ljudi, ki jih
tam sploh ni bilo, ali pa že umrle žene raz-
nih upokojencev. Dosedaj ugotovljena vsota
poneverb znaša 242.000 din. Poneverjeni de-
nar in bone je Greta s svojim ljubčkom
lahkomiselno zapravljala. V celjskih zaporih
čaka sedaj na kazen.
TEKAČEVO PRI ROGATCU
Koriižnjak Angela je ukradla svojemu oče-
tu iz hleva kravo. Tatvino je izvršila v do-
govoru s svojim zaročencem Jankom černi-
čem, ker ji oče ni hotel izplačati dote, da
bi se z njim poročila. Angela Koružnjakova
ip. Janko Černič sta tudi še v raznih drugih
krajih izvršila več prevar. Koružnjakova je
hotela že pobegniti preko državne meje. Oba
čakata sedaj v celjskih zaporih na kazen.
ŠT. LOVRENC V SAV. DOLINI
V petek 15. avgusta je nastal ogenj v no-
tranjosti Gasilskega doma v Št. Lovrencu.
Zgorel je društveni arhiv in društvena za-
stava. Škoda znaša okrog 7000 din. O vzroku
nastanka ognja se vrši preiskava.
VRANSKO
V Čepljah je zgorel hlev kmeta Karla Gor-
ska z vso spravljeno krmo in raznimi premič-
ninami. Vnelo se je tudi ostrešje na hiši.
Skupna povzročena škoda je ocenjena na
okrog 500.000 din. O nastanku požara se vodi
preiskava.
V celjski okolici
v času od 11. do 16. avgusta se je rodilo
5 dečkov in 3 deklice.
POROČILI SO SE:
Obrez Janez, poljslii delavec iz Žegra,
Slivnica pri Celju in Hrastnik Amalija, kme-
tica, stanujoča v Repušu, Planina; Vodeb
Alojzij, prevozni delavec iz Celja, Cesta n»
grad 9 in Cizelj Veronika, poljska delavk*
iz Rakitovca, Slivnica; Kolar Franc, kamno-
sek iz Trna, Slivnica pri Celju in Zidanski
Štefanija, kuhinjska pomočnica, stanujoča Lo-
ka, Žusem; Marčen Martin, rudar iz Gotovelj
pri Žalcu in Virant Marija, servirka, stanu-
joča v Gotovijah, obč. Žalec; Valenčič Franc,
miličnik iz Žalca in Farčnik Marija, kmečka
hči iz Prekope; Kmecel Marjan, čevljarski
nomočnik iz Zgornje Hudinje in Papinûtti
Pavla, poljska delavka iz Prekope pri Vran-
skem; Majcen Stanislav, elektrikar, stanu-
joč v Celju, Zagrad štev. 11 in Dobovičnik
Jožefa, šivilja, stanujoča v Spodnjih Grn-
šovljah: Hrovat Franc, kmečki sin, stanujoč
v Sp. Doličii in Hrovat Marija, kmečka hči
iz Hudinje št. 16; Jager Ivan, kmet iz Ple-
tovarja in Gajšek Ljudmila, kmetica iz Se-
novice št. 17, občina Šmarje; Iskra Mihael,
liciteli iz Šentjurja in Arzenšek Valburf»,
učiteljica, stanujoča istotam.
UMRLI  SO:
Srebot Jernej, poljski delavec iz Sela,
občina Laško, star 66 let; Frece Ivan, kmet
iz Leskovce, občina Laško, star 63 let; Pod-
bevšek Anton, rudar, stanujoč v Rečici pri
Laškem, star 48 let; Kamplet Jakob, nžitkar
iz šerove, občina Šmarje, star 85 let; Feldin
Frančiška, gospodinja iz Levca št. 38, stara
68 let; Verbovšek Franc, invalid iz Ponikve,
star 56 let in Rupret Marija, prevžitkarfea
iz Bela, občina Kozje, stara 84 let.
stran 4.
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 23 avgusta 1952
Stev. 34
Telesna vzgoja in šport
Letni nastopi TifO „Partizan" naj bodo izraz lastnega
druMvenega dela
Telesno vzgojna društva »Partizan« v Sav.
dolini bodo letos, izvzemivši Vransko, kjer
▼lada skrajna brezbrižnost, izvedla svoje let-
ne telovadne nastope. Take nastope smo imeli
ie v Žalcu, Preboldu, Šempetru, Braslovčah
in zadnjo nedeljo na Gomilskem. V septem-
bru bosta nastopa še v Petrovčah in na
Polzeli.
Telovadni nastop naj bo odraz celotnega
društvenega dela, zato moramo te nastope
kritično presojati po točkah, ki jih je iz-
vedlo društvo samo, ki prireja nastop. Neka-
tera društva vzamejo smisel prireditve nasto-
pa precej neodgovorno. Pripravijo sama le
po eno ali dve točki, za ostali program pa
povabijo sosedna društva in pa TVĐ »Par-
tizan« Gaberje ter mislijo, da so tako opra-
vila svojo dolžnost. Poročajo tudi v časopisju
o svojem lepo uspelem telovadnem nastopu.
Nastop je bil res lep, ni pa bil njihovo last-
no delo. Tipičen primer za to nam je Žalec,
kjer so s tovarniško pomočjo odbrenkali na-
stop, sedaj pa po tem varljivem uspehu po-
čivajo. V manjši meri je bilo to tudi pri
ostalih društvih. Samostojno delo sta po-
kazali le TVD »Partizan« Šempeter, ki je bilo
neupravičeno užaljeno, da mu Celje ni po-
magalo in pa TVD »Partizan« Gomilsko.
Tudi na Gomilskem je 10. t. m. nasto-
pilo več društev. Sodelovala so TVD »Parti-
san« Gaberje, Braslovče in Polzela. Vendar
je Gomilsko nastopilo z vsemi oddelki in to
po večkrat z istim oddelkom  samostojno.
Številčno močnejši pionirji in pionirke iz
Gomilskega so pokazali proste vaje, preskoke
čez kozo, parterno gimnastiko in lep rajalni
nastop v narodnih nošah, člani pa so skupno
vale čez konja vzdolž. 12 članov iz Gomil-
z Gaberčani izvajali raznožko, skrčko in pre-
skega je izvajalo proste vaje še dokaj sklad-
no, članice Gomilskega pa so izvedle vaje s
kiji in še simbolične vaje. Če upoštevamo še
lahkoatletske tekme, ki jih je TVD »Parti-
zan« Gomilsko že izvedlo in njegovo pove-
zavo z delovno brigado, ki tabori pri Gomil-
skem, moramo vsekakor pribiti, da je to
društvo delavno.
Uazveselili so nas pionirji in madinke iz
Polzele. Polzela je po dolgem času oživela.
Pomoč TVD »Partizan« Gaberje in ostalih
aktivnih društev je vsekakor hvalevredna,
naj pa ta društva s svojim sodelovanjem ne
pomagajo prikrivati nedelavnost nastopačih]
društev. Prav je, da nastopajo aktivna dru.j
štva tudi v krajih, kjer ni tel. vzg. društva,'
vendar pod svojim naslovom. Na Gomilskem
so bili številni gledalci, med katereimi je!
prevladovala mladina, vzhičeni nad vsem, kar'
se je izvajalo, zlasti pa nad vrhunsko orod-!
no telovadbo Gaberčanov. Po nastopu se jej
slišala soglasna sodba: »Lepo je bilo!«   Š. F.j
Atletsko prvenstvo Slovenije
v soboto in nedeljo je 174 atletov in atletinj
iz 11 društev tekmovalo na stadionu AĐ Kla-
dlvar za naslov prvakov Slovenije v raznih
atletskih disciplinah. Celjani so bili na tem
tekmovanju izredno iispešni — saj so osvo-
jili kar 13 republiških prvenstev. Njihov na-
predek je viden tudi v kvalitetnih rezultatih,
sicer le v gotovih disciplinah, kjer so bili
doseženi tudi novi rekordi: Lorger je posta-
vil nov rekord FLRJ na 110 m čez ovire s
sijajnim rezultatom 14.6, nov rekord LRS
v teku na 200 m s časom 22.6 in moška šta-
feta 4x100 m v postavi čelik, Kopše. PetaH<'r
in Lorger nov slovenski rekord s časom 44
sekund. Atleti Kladivarja so osvojili 10 re-
publiških prvenstev: Lorger na 110 m čez
ovire, v teku na 100 in 200 m, Hanc v teku
na 800 in 1500 m. Kopitar J. v metu kopja,
Zagore v troskoku, štafeta 4x100 m in štafeta
4x400 m (Urbajs, Hanc, Kopitar M. in Zu-
pančič) ter Zupančič v teku 400 m čez ovire,
od 19 moških disciplin kar 10 prvenstev! Žen-j
ske niso bile tako uspešne kot moški. Osvo-
jile so le 3 prvenstva od 9 disciplin in še ta
lo Knez Ivanka v skoku v daljino, teku na
200 m in 80 m čez ovire. Celjani pa niso po-
kazali svo.je kvalitete le v osvojitvi posamez-.
nih republiških prvenstev. Po točkovanju vseh'
tekmovalcev, ki so se plasirali v finale vi
posameznih disciplinah, so atleti Kladivarja^
zopet daleč pred drugimi društvi, kar nam
potrjuje, da ima trenutno Kladivar najmoč-
nejšo moško ekipo v Sloveniji, ki povleče s
seboj še žensko ekipo, tako da je v pogledu
kvalitete viden napredek v širino.
Atletski dom Ktadivaria
v nedeljo je bil ob atletskem stadionu
otvorjen »Atletski dom Kladivarja«, ki ga je
društvo zgradilo za 500-letnico mesta Celja.
Tov. Gradišnik Fedor je v kratkih besedah
poudaril potrebo po tem objektu, ki bo slu-
žil za društveno življenje članstva. Zastopnik
OF Dolgo poljeje čestital AD Kladivarju
k delovni zmagi in pridobitvi lepega ob-
jekta, ki bo terenu Dolgo polje le v ponos.
Frontovci Dolgega polja imajo v novem do-
mu še naprej svojo terensko pisarno, obenem
pa bodo imeli za vse sestanke z volivci na
razpolago veliko dvorano in jim bo s tem
omogočeno boljše terensko delo. Zato se prav
nič ne čudimo, če je pionirka tega terena po-
darila neumornemu predsedniku AD Kladivar
tov. Gradišniku lep šopek rdečih nageljnov.
Nov dom Kladivarja, ki je bil zgrajen s
pomočjo finančne pomoči MLO, ima veliko
dvorano za članske konference in sestanke,
v kateri bodo tudi filmske predstave, nadalje
4 hotelsko sobe za prenočišča gostujočih atle-
tov, klubske prostore s čitalnico, kjer bo
članstvu na razpolago strokovna literatura
dnevni tisk, revije, radio itd., kopalnico in
umivalnico s toplo in mrzlo vodo ter restav-
racijo z lepim vrtom. Projektanta vseh ob-
jektov sta bila naša znana atleta tov. Л^е-
hovar in Kopitar Jože, ki sta s svojim pro-
stovoljnim delom prištedila društvu lepe de-
narje.
Nedeljsko svečanost ob priliki otvoritve
doma je zaključil predsednik AZS tov. Pre-
melč, ki je otvoril novi dom, z besedami:
»Želim, da bi ti prostori koristno služili na-
daljnji krepitvi atletskega Sporta!« .\
Celjani smo lahko ponosni, da so ob ju-
bilejnem letu pridobili tudi športniki naj-i
močnejšega športnega kolektiva v našem me-
stu svoj dom, kateri bo pripomogel lep-
šemu in bolj razgibanemu društvenmu živ-
ljenju. 
Jože Coh
zapušča
nogometno
igrišče
Najstarejši celjski, dosedaj še aktivni no-
gometaš, je bil gotovo čoh Jože. Uprava NK
Kladivarja priredi v nedeljo zanj poslovilno
tekmo, v kateri bo dosedanji srednji napa-
dalec prepustil svoje dolgotrajno mesto
mlajšemu tovarišu.
Jože Čoh je odigral za celjske barve preko
eoo nogometnih tekem. Njegovo prizadevanje
je bilo vedno vzgledno ter vzor mlajšim igral-
cem, katerim ob svojem zaključnem jubileju
izroča naslednje posvetilo:
»v nedeljo se poslovim od zelenega polja.
Menda ni človeka, ki bi želel vam, mladim
nogometašem več uspeha, kakor jaz. Mi stari
nismo imeli teh možnosti, ki se danes nudijo
mladini. Učili smo se sami, toda imeli smo
železno voljo. Vi imate sedaj vse možnosti,
da se razvijete v dobre igralce. Sedaj imate
vestnega trenerja, če boste disciplinirani,
vztrajni, požrtvovalni in trenirali z ljubez-
nijo nogomet in uspeh društva ne more iz-
ostati. Poudaril bi še eno, kar vi mladi tako
često pozabljate: nogomet se ne igra samo
z nogami in z ostalim telesom, ampak je pri
nogometu treba tudi misliti. Tu je tudi vsa
skrivnost uspeha na zelenem polju. Letos v
jeseni vam bo šlo težko. Treba bo, da bodo
nastopali še nekateri od starejših, kakor Do-
brajc, Florenini, Firm itd. Treba bo še kako
leto sistematičnega marljivega treninga in
zopet bomo gledali v Celju kvalitetnejši no-
gomet.«
Enajstorica bo verjetno igrala prijateljsko
tekmo s prvakom Zasavja v Proletarcem iz
Zagorja. Tekma bo ob 17. uri na Glaziji.
Fizkulturni dan TtfO „Partizan*'
v Slov. Konjicah
Prvič po svoji ustanovitvi je TVD »Parti-
zan« v Slov. Konjicah v nedeljo pripravil*
fizkulturni dan, ki je pokazal lepe uspehe
Konjičanov in ostalih tekmovalcev. Pri pla-
valnem dvoboju so se s Konjičani pomerili
tudi plavalci iz Šentjurja pri Celju, ki so na
tekmovanju v Bog. Slatini zavzeli prvo mesto
v celjskem okrožju. Pri odbojki in nogometu
pa so sodelovali še Zrečani.
Med največje prireditve dneva sodijo brez
dvoma plavalne in skakalne tekme v soboto
zvečer v konjiškem bazenu. Vsa okolica je
bila osvetljena z reflektorji, tekme pa je
prišlo gledat okoli 800 ljudi, kar pomeni, da
se Kcjijičani za take prireditve zelo za-
nimajo. Med nastopajočimi so močno pre-
senetili s svojimi uspehi pionirji in pionirke
ter mladinci in mladinke, ki jih vodi in uči
tov. Bojan VonCina. Rezultat dvoboja Ko-
njice : Sent juri j je bil 105:83.
V nedeljo dopoldne pa so se na odbojkar-
skem igrišču v Konjicah med seboj pomerila
moštva iz Konjic, Zreč in Šentjurja, kjer so
dosegli Konjičani prvo mesto, Zrečani drugo,
a Šentjurij tretje.
Istega dne popoldne pa je bila nogometna
tekmr. med moštvi iz istih društev kot pri
odbojki. Kljub temu, da je med tekmo mo-
til dež, so gledalci vztrajali do kraja. Tudi
tu so se izkazali konjiški nogometaši in si
osvojili prvo mesto pred Šentjurčani in Zre-
Velik napredek eeljskega Aerokluba
Letošnja dejavnost celjskega Aerokluba se
močno razlikuje od dejavnosti prejšnjih let.
K takemu napredku je mnogo pripomogla
samostojnost našega kluba, ker se je vse do
letos prakticiralo centralistično dirigiranje iz
Ljubljane, saj ni smelo naše društvo ničesar
ukreniti brez priistanka l^etalske zveze v
Ljubljani .
Ko so bili taki objektivni pogoji dani, je
bil samo še potreben sposoben inštruktorski
kader, katerega smo ob decentralizaciji ja-
driličarskih in padalskih iol tudi dobili. Iz
zvezne jadriličarske šole je prišel v vrhunski
jadriličar tov. Maks Arbajter, doma iz Bog.
Slatine. Letalska zveza Slovenije pa nam ji'
vrnila našo padalko tov. Danico Babuza, ki
je hil-A na Letalski zvezi v Ljubljani refe-
rent za padalstvo.
Če že poudarjam, da sta Maks Arbajter in
Danica Babuza mnogo pripomogla k napred-
ku našega društva, ie treba vedeti, da sta ta
dva naša inštruktorja človeka z velikim teh-
ničnim znanjem v jadriličarstvu in padal-
stvu. To potrjujejo njuni rekordi mednarod-
nega merila in pa zasedba prvih mest na
raznih prvenstvih doma in v inozemstvu. Ar-
bajter je letos zasedel prvo mesto na držav-
nem prvenstvu v jadranju z jadralnim leta-
lom, ki se je vršilo v Borovu. To se pravi,
da je državni prvak v pilotiranju z jaiîralnim
letalom za leto 1952. Je nosilec zlatega C zna-
ka in kandidat za pridobitev briljantnega C
znaka. Briljantni C znak imajo namreč samo
trijo piloti jadriličarji na svetu, in sicer
dva Američana in en Francoz, naš Maks pa
bi bil na ta način četrti na svetu z briljant-
nim C znakom. Za pridobitev briljantnega
C znaka so namreč trije pogoji, in to, da
doseže pilot 5000 m višine, da preleti 300 km
na odrejeni cilj ter da preleti 500 km na cilj,
katerega si lahko izbere sam. On je izpolnil
že dva pogoja, in to višino, ker je dosegel
8600 m višine (višinski državni rekord) in
ker je preletel preko 300 km na odrejeni cilj.
Manjka mu torej samo še prelet 500 km na
poljuden cilj.
Naša Danica pa je brez dvoma najboljša
padalka v državi, saj je na mednarodnem
nadalskem prvenstvu, ki je bilo na Bledu,
kot edina ženska zastopala našo državo. Na
letošnjem padalskem prvenstvu v Zemunu
sicer ni bila prva, ker je imela Jeseničanka
Jelka Burnik več sreče kot naša Danica, ven-
dar je kljub izraziti smoli zasedla drugo me-
sto izmed žensk.
Naše modelarje pa vodi tov. Gregi Domi-
nik, ki je izkušen modelar. Z modeli lastnih
konstrukcij je dosegel na raznih prvenstvih
zelo lepe uspehe. Njegov najboljši model pa
je opremljen z majhnim bencinskim motor-
jem. Ta model se dvigne s pomočjo motorja
iznad 100 m višine. Ko doseže primerno višino
se motorček ustavi, model pa se v lepih za-
vojih spusti na tla.
LETOŠNJI USPEHI
Kot neposreden plod dela teh treh in-
štruktorjev pa je številen kader jadriličarjev,
padalcev in modelarjev, z A, B in C izpitom
je 26 jadriličarjev, dočim imata srebrni C
izpit dva jadriličarja ter 38 padalcev z A in
B izpitom. Modelarjev raznih kategorij pa
jo v društvu 40. Tako ima naše društvo preko
100 aktivnih članov, ki se dnevno ui-ijo vsak
v svoji sekciji pod strokovnim vodstvom na-
ših inštruktorjev.
Največji uspeh je dosegel letos jadriličar
Tovornik Mile, ki je položil srebrni C izpit.
Zadržal se je v zraku 5 ur in preletel preko
100 km. Preletel je z brezmotornim letalom
progo Celje—Čakovec in dosegel višino 1890
metrov.
MITINGA NA GOMILSKEM
IN V BOGAŠKI SLATINI
Svoje znanje so naši piloti, padalci in mo-
delarji pokazali že na dveh podeželskih mi-
tingih, ki sta se vršila na Gomilskem in v
Rog. Slatini. Ob sodelovanju motornih in
jadralnih letal iz Ljubljane in Maribora, so
naši člani izvedli več lepo uspelih točk. Po-
sebno so bili gledalci navdušeni nad izvaja-
njem akrobacij, katere sta izvajala Arbajter
in motorni pilot Krumpak. Gledalcem v Bog.
Slatini pa je zastal dih, ko je skočil s pa-
dalom Ščinkovec iz Ljubljane. Skočil je na-
mreč z zadržkom, tako da je letel v slogu
lastavice preko 500 metrov z zaprtim pada-
lom, šele kakih 300 metrov nad zemljo pa je
odprl padalo in skočil na letališče pred pu-
bliko. l.,epo je uspel tudi grupni skok, kate-
rega sta izvedla naša člana Leskovšck in
Kores.
PADALSKO PBVENSTVO LBS V CELJU
Celjskemu Aeroklubu je v ponos, da bo
28., 29. in 30. avgusta padalsko prvenstvo
Slovenije ravno v Celju. Obenem je tudi pri-
znanje za velike uspehe, katere je doseglo
naše društvo v letošnjem letu. Tekmovalo bo
preko 50 najboljših padalcev iz vse Slovenije.
Padalci bodo razporejeni v dve skupini. V
prvi skupini bodo tekmovali padalci, ki že
imajo od 5 do 15 skokov, v drugi skupini pa
padalci, ki imnjo iznad 15 skokov. Od že pri-
javljenih tekmovalcev je 6 žensk, ki se bodo
borile za prvenstvo ženske vrste. Velik iz-
gled za prvo mesto imata naša padalca Le-
skošek in Kores, ki se pridno pripravljata
za to prvenstvo. Za to prvenstvo se priprav-
ljajo tudi ostali naši padalci pod strokovnim
vodstvom Ščinkovca in naše Danice. Našim
padalcem želimo obilo uspeha!
VELIK LETALSKI MITING V CELJU
\ okviru proslav za 500-letnieo Celja, pri-
redi naše društvo dne 31. avgusta velik le-
talski miting na letališču v Levcu. Na tem
mitingu bodo sodelovala motorna in jadralna
letala iz vse dražve. Sodelovala bodo tudi na-
ša vojna letala z izvajanjem zračnih borb in
vratolomnih akrobacij. Povabljeni so tudi pa-
dalci iz drugih držav. Ideležba Avstrijcev
nam je že zasigurana. Naši celjski jadrili-
carji, padalci in modelarji bodo pokazali vse
kar znajo. Z jadralnim letalom »Triglav« bo
izvajal Arbajter najtežje akrobacije, Krum-
pak pa nas bo na koncu programa razveselil
s svojo znano šaljivo točko. Tudi srečolov za
vožnji! z letalom nad Celjem in bližnjo okolico
bo ta dan na sporedu.
ZAKLJUČEK  LETALSKE  SEZONE
Z velikim mitingom bo društvo v glavnem
zaključilo sezono letenja za letošnje leto.
Toda društvo ne bo v mrtvi sezoni držalo
križem rok, ampak bo izpopolnilo hangar na
letališču. Potrebni so razni prizidki za delav-
nice in pa betoniranje poda v samem han-
garju.
Društvo se pripravlja na otvoritev motorne
pilotsko šole, ki naj bi delovala že prihodnje
leto, saj imamo vse pogoje za otvoritev take
šole. Imamo svoje motorno letalo in več mo-
tornih pilotov inštruktorjev.
Np, ta način in s svojo aktivnostjo bo celj-
ski Aeroklub mnogo doprinesel k obrambni
moči naše domovine. Vodstvo Aerokluba se
v polni meri zaveda, da je vzgoja mladih le-
talskih in padalskih kadrov važen činitelj
izvenarmadne vzgoje. B. B.
cani. Moštva — zmagovalci so prejeli nagra-
de, nekateri najboljši tekmovalci, med njimi
tudi mladinci — plavalci pa so dobili po-
sebne spominske diplome.
Pri sami organizaciji dneva so bui ilasti
aktivni člani TVD »Partizan« iz Konj'c (Jan-
žekovič, Marchetti, Vončina, Penič, Frim in
drugi), v materialnem oziru pa sta pomagali
tudi podjetji LIP in Konus, katerim gre
precejšnjp. zahvala za uspelo prireditev.
Konjiški plavalci pa se že pripravljajo na
dvoboj z Oplotnico, ki bo v nedeljo 24. av-
gusta v Oplotnici. Upamo, da bodo tudi tam
pokazali svoje sposobnosti kot so jih v do-
mačem bazenu. L. V.
Prve plavalne tekme v Velenju
Ni še dolgo od tega, kar so v Preboldu
dobili moderen bazen, ko je uspelo tudi de-
lovnemu društvo »Svoboda« iz Velenja ure-
diti okusno urejeno plavališče. Ob tej priliki
so se vršilo plavalne tekme, na katerih so
nastopili tudi plavalci iz Trbovelj in Celja.
Kljub slabemu vremenu, ki je prekinilo tek-
movanje, je bilo doseženih nekaj dobrih re-
zultatov.
Moški: 100 m kravi: I. Klančnik (Celje)
1:13,6; II. Senčar (Trbovlje) 1:14,4. 100 m
prsno: I. Hauk (Trbovlje) 1:26,9; II. Zupane
(Celje) 1:26,9. 100 m hrbtno: I. Kuzma (Ce-
lje) 1:31,1, II. Glas (Trbovlje) 1:31,8.
Ženske: 100 m kravi: I. Jost, II. Janežič
(obe Celje); IflO m prsno: I. Pirnat Celje
1:39,8; П. Irt (Trbovlje) 1:46,9. 100 m hrbt-
no: I. Keršinar, II. Dolane (obe Celje).
STABI BODO  ZOPET  IGRALI . . .
Nogometaši predvojnih društev SK Olim-
pp, in SK Celja bodo ponovili srečanje, ka-
tero so imeli lansko leto pri izročitvi pre-
novljenega nogometnega prostora NK Kla-
divarja svojemu namenu tudi letos, in sicer
v soboto 23. avgusta ob 20. uri na Glaziji
kot nočno tekmo.
V lanskem srečanju sta obe moštvi »starih
znancev nogometnega polja« dokazali, da še
vedno znajo prikazati lepo smiselno igro, ki
navduši vsakega še tako razvajenega gle-
dalca. Imena kakor Tkalčič, Zorko, Janežič,
Voršič, igralcev bivšega Olimpa in imena
Mikuš, Zupane, bratov Gobcev in Presin-
gerjev, igralcev bivšega SK Celja, nam jam-
čijo za eno najlepših nogometnih tekem v
Celju. Tekma bo za pokal, katerega je lan-
sko leto izdelala Tovarna emajlirane posode
in je prehoden, kot simbol vsakoletnega sre-
čanja dveh najboljših predvojnih društev v
Celju.
OBJAVE IN OGLASI
Iniciativni odbor Trgovinsko-gostinske
zbornico za mesto Celje vljudno vabi na
USTANOVNO  SKUPŠČINO
ki bo dne 28. avgusta 1952 ob 15.30 uri v
mali  dvorani  doma OF.
Dnevni   red:
1. Otvoritev in pozdrav.
2. Volitev delovnega predsedstva, zapisni-
karja in dveh overovateljev zapisnika.
3. Volitev verifikacijske komisije.
4. Volitev 3 članske kandidacijske komi-
sije.
5. Poročilo predsednika iniciativnega od-
bora.
6. Diskusija na poročilo.
7. Sprejetje statuta in poslanikov.
8. Poročilo  verifikacijske  komisije.
9. Izvolitev  volilne  komisije.
10. Predlog   kandidacijske  komisije.
11. Volitve predsednika, upravnega odbora,
nadzornega odbora in častnega sodišča ter
tajnika zbornice.
12. Sprejetje  predračuna   za  leto   1952.
13. Slučajnosti in razno.
14. Predlogi, sklepi in resolucije.
15. Objava volilnih rezultatov.
IZID DVOMESEČNEGA NAGRAJEVANJA
STRANK V VELEBLAGOVNICI
LJUDSKI MAGAZIN CELJE
V času od 15. junija do 15. avgusta 1952 so
bili izžrebani sledeči plačilni listki kot glavni
dobitki:  spalnica 180518, kolo 199851, štedil-
nik 257758, moška obleka 227721. ženska vol-
nen?, obleka 221957, čevlji 213798.
Zr. ostale izžrebane plačilne listke si oglej-
te sezname številk v izložbah Veleblagovnice
Ljudski magazin, Celje. Dobitki naj se dvig-
nejo v roku enega meseca. Po tem roku za-
pade vrednost izžrebanega plačilnega listka.
RAZGLAS !
II. gimnazija v Celju razglaša, da bodo
popravni izpiti v dneh od 1. do 3. septembra;
naknadno vpisovanje od I. do vključno VI.
razreda bo dno 5. septembra. Začetek šol.
leti\ z otvoritvijo bo 9., 10. septembra pa se
prične reden pouk. Ravnateljstvo
OBJAVA  !
Ob priliki proslave 500-letnice mesta Celja
in  gospodarsko  razstave,  pričakujemo  večji
dotok gostov, za kar bomo potrebovali pre-
nočišča.
Interesenti, ki bi lahko stavili sobe na
razpolago, naj se zglasijo v Putnikovi po-
slovalnici.
ZVEZA BORCEV OBČINE ŠTORE
prireja dne 30. 8. 1952 na vrtu in v vseh
prostorih DUR-a Železarne Štore (Beton) ve-
liko prireditev z obilnim sporedom, čisti
dobiček je namenjen za dograditev spomenika
padlim borcem NOB.
Za okrepčilo po zmernih cenah je zagotov-
ljeno. Za obilno udeležbo se priporoča
Občinski  odbor ZB
UREDITEV PLAKATIRANJA
Opozarjamo vse, da je vsako samovoljno
plakatiranja prepovedano. Plakatiranje je z
odločbo MLO Celje prevzelo Olepševalno dru-
štvo. Vse, ki nameravajo plakatirati prosi-
mo, da oddajo plakate v ekspeditu Celjsko
tiskane tov. Brunšku.
Samovoljna plakatiranja škodujejo izgledu
plakatnih desk.      Olepševalno društvo Celje
OBJAVA
Zaradi modernizacije republiške cesto Ma-
ribor—Celje—Ljubljana—Trst na sektorju Št.
Peter v Savinjski dolini—Vransko se doseda-
nja zapora podaljša na relaciji od vasi Pon-
dor do vasi Dragopolje. Ves promet se pre-
loži na okrajno cesto Čeplje—Pondor—Tabor
—Dragopolje. Promet bo enosmeren in diri-
giran s prometniki. Vozače motornih vozil
opozarjamo na previdno vožnjo. Zapora ceste
bo podaljšana od 15. avgusta dalje.
POZIV
Uprava Plinarne-Vodovoda poziva vse od-
jemalce, da pri reklamacijah ali nedostatkih
pri plinu in vodi navedejo v pritožbah svoj
naslov in kakšne napake so se pojavile, kajti
na anonimno reklamacije se ne bomo ozirali.
AVTO NAPRODAJ
Zaradi potrebo večjega avtomobila poceni
prodamo   na   novo   renovirani   avto   znamke
»Renault« z nosilnostjo 800 kg. Zelo primeren
za prevoze po mestu in na kratke proge.
Celjska tiskarna Celje
ARTISTIČNA GRUPA
»V L A S T A«
iz Zagreba gostuje 23., 24. in 25. avgusta v
dvorani Mestnega gledališča.
Začetek ob 20. uri. Predprodaja vstopnic
od 21. avgusta naprej pri blagajni gledališča.
VODOVODNE CEVI kupim. Štor Jakob,
Tremerje pri Celju.
MALO HIŠICO (enodružinsko) z vrtom ali
nekaj   zemlje,   v   neposredni   bližini   mesta
kupim. Ponudbe na upravo lista.
PRODAM transformator 3. K. V. a.   P. S.
»8.  plašč za motor 26, plašč za kolo in
stoječi obešalnik. Naslov v upravi.
PRODAM   dva   nova  moška  balon  plašča
(tudi na bone ali zamenjam za dobro ohra-
njeno moško ali žensko kolo). Gostilna Bra- ,
nibor, žerovnik — dvorišče.
UGODNO PRODAM nov voz (4 tone). Re-
tuznik Miha, Sp. Prologe, p. Konjice.
PRODAM ugodno, (tudi samo na bone) :
španerice, plezalni jopič (nov), delovni suk-
njič, siv ženski plašč, 2 para moških čev-
ljev (štev. 43, 44) ter 2 para ženskih nizkih
čevljev (štev. 37, 39). Naslov v upravi lista.
PRODAMO 30.000 m2 površine travnikov
(ze. drugo košnjo). Interesenti naj pridejo
24. avgusta od 9. do 11. ure na Vojno eJco-
nomijo Bežigrad.
PARCELO 1000 m' ob republiški cesti na
Teharju prodam. Naslov v upravi lista.
STAVBIŠČA na Jožefovem hribu, čretu,
Tehariu, Trnovljah, Lopati, ugodno pro-
dam. Realitetna pisarna Tovornik, Celje, Ma-
riborska cesta 20.
LEPO MANJŠO SOBO (na Mariborski c.)
zamenjam za večjo v mestu ali okolici. Na-
slov v upravi lista.
MENJAM kobilo za par juncev. Fajdiga,
Rečica 6 pri Laškem.
NATAKARICA sposobna in poštena išče
mesto s takojšnjim nastopom. Naslov v upra-
vi lista.
VDOVEC, star 60 let, želi znanja s priletno
vdovo. Naslov v uoravi lista.
OD KINA METROPOL do Zavodne sam iz-
gubil?, denarnico z osebno izkaznico in ključi.
Prosim, najditelja, naj jo vrne proti nagradi
na upravo lista.
V SOBOTO, 16. t. m. mi je bilo prod Na-
rodno banko ukradeno rdeče žensko kolo
»Triumph« 808261. Nagrado dobi kdor za-
sledi tatu. Prijava: Felicijan, Celje, Kersni-
kova ulica 7.
V LJUDSKEM MAGAZINU mi je bila 16.
avgusta vzeta denarnica z boni in denarjem.
Opozarjam tisto tovarišico, ki mi je z zvi-
jačo stopila za hrbet, naj mi vrne vsaj
denarnico, če se hoče ogniti neprijetnostim,
na naslov: Vizjak Franc, Celje, Dečkova c. 3.
PREKLICUJEM osebno izkaznico na ime
Leskovšek Vera, Celje.
Nedeljska   zdravniška   dežurna   služba:
Dne 24. avgusta 1952, tov. dr. Josip čerin,
Celje, Cankarjeva ulica 9.
Nedeljska zdravniška dežurna služba traja
od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure
zjutraj.
K I IV O
KINO METROPOL
Od ßl. do 26. VIII. 1952, italijanski film
BREZ MILOSTI
Od 27. VIII. do 1. IX. 1952, ameriški film
CHEYENNE
KINO DOM
Od 21. do 26. VIII. 1952, ameriški film
BOJEVITI  O'FLYNN
Od 27. VIII. do 1. IX. 1952, francoski film
PRAVICI  JE  ZADOŠČENO
Stane Teri^ak
55
Zivi zid
Najboljši jurišni bataljoni so bili ločeni od glavnine. Prehod
skozi položaje so Švabi tesno zaprli. Z vseh strani so pošiljali
okrepitev na bolečo točko. Komandanti Mičo, Efenko in Gašper
so hitro presodili položaj. Poizkus proboja na tej črti je bil ne-
mogoč. Zavedali so se, da bi v jutranjem svitu pri ponovnem
jurišu ostali bataljoni na cesti.
Njihovo povelje se je glasilo: » V strmine! Smer Brložnik!«
Neurejene kolone so nastopile težko pot v snegu, visokem do
pasu. Na vsakih trideset do štirideset korakov so se menjavali
borci v gaženju. Za kolonami se je počasi pomikala bojna pa-
trulja desetih mož, ki je imela nalogo, da otiplje teren pod nami
in pazi na premik Svabov.
Naš načrt je bil, da se zvečer prebijemo preko ceste nazaj na
kozjansko stran h glavnini.
Okoli desete ure dopoldne smo prišli do prvih bajt. Z močmi
smo bili pri kraju. Na jed ni nihče pomislil, od utrujenosti smo
spali kar stoje. Le komandant Mičo se je smehljal, ko je z rokami
metal sneg iz raztrgane hlačnice. »Deco, nemojte spavati, i zato
će doči vreme!« je bodril izmučene borce. V bajti so posedli ko-
mandanti za vegasto mizo, razgrnili specialko, podpirali utrujene
slave in preudarjali. Iskali so na zemljevidu najšibkejšo točko,
za prehod h glavnini. Na karti so jo kmalu našli, toda borci so
v teku noči hodili ravno v nasprotno smer. a ne po lastni krivdi.
V rebreh Kozjaka je okoli desete ure, ko smo komaj dobro
posedli po bajtah, začelo rigati. Usipali so se dolgi rafali, odmevali
v globačah Pohorja, se odbijali v soteskah, rohneli preko lesovja
in se izgubljali pod Crnim vrhom. Rohnelo je vse dopoldne. Začelo
se je na kozjaški strani, kmalu nato je potihnilo in se vnovič
zbudilo v smeri Basališča.
S težkim srcem smo poslušali to nabijanje. Pomagati nismo
mogli. Vedeli smo, da bije Štirinajsta udarna divizija obupen boj,
ko se prebija na vrhove Kozjaka. Spogledovali smo se in si grizH
ustnice. V trenutku smo bili vsi budni, nikomur ni bilo več do
potrebnega spanja. Žalostno smo sedeli na klopeh in mizah.
Okoli poldneva je sonce močneje grelo. Na strehah se je talil
sneg. Počasi je začelo kapljati s škodljastih streh. Pod kapom
se je nabirala snežnica.
Sonce nas je budilo iz dremavosti. Začeli smo pohajati okoli
bajt. Okoli nas je bila čistina in lep razgled. Straže so bile po-
stavljene na gazeh. O Svabih ni bilo ne duha ne sluha. Počasi
se je sonce prevesilo na zapadno stran. Izza Graške gore je žc
vstajal prvi mrak. Daleč na zahodu pa je razkazovala Uršlja gora
svoje snežne priveske v krvavordeči večerni zarji.
Dolina med Doličem in Vitanjem se je meglila. Cesta v soteski
je molčala. Le po Mislinjski dolini je bilo slišati nenehno drdra-
nje in hropenje težko obloženih vlakov. Svabi so dovažali pomoč.
Paški Kozjak je bil na vsem sektorju najprimernejša točka za
obkolitev in uničenje divizije. To priložnost so hoteli Svabi do-
dobra izkoristiti.
»Ali slišiš, kako hrumi v Mislinjski dolini? Pri nas pa je
tako mirno. To bo prva noč, ko se bomo naspali,« so se pomenko-
vali borci. Nekateri so se počutili na vznožju Pohorja tako varni,
da so se hoteli sezuti. Toda komandanti so zapovedali strogo pri-
pravljenost. Zavedali so se, da prevelika tišina ne obeta nikol»
nič dobrega.
Patrulje so se trudoma vlekle po gazeh proti bajtam. Vse so
javljale, da so položaje v dolini na obeh straneh ceste zasedli Svabi
z novimi, še močnejšimi silami.
»Odrezani? Kaj se res ne bomo mogli prebiti k diviziji?« so
žalostno spraševali pogledi borcev.
»Nam je lahko, mi smo na varnem. Kako pa je s tovariši tan»
preko ceste?« Vsak izmed nas je imel na oni strani dobre znance
in prijatelje. Skrbelo nas je, komandante pa še bolj.
Pohorska noč se je razgrnila preko pobočja. Z nočjo se j^
vzbudil veter in žvižgal preko posek.
Bajte so se stiskale v snegu. Okrog staj je škripalo in pokalo-
Težki svinčeni oblaki so se valili od severa in zavili Crni vrh.