231. Številka. Ljubljana, v sredo 27. septembra 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstro-oger ake dežele aa vse leto 1B gld.,~za pol leta 8 glđ., sa Četrt leta 4 glđ., aa jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. sa četrt leta. — Za tu j'e dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. — Na naroCbe, brez istodobne vpoBUJatve naročnine, se ne ozira. — Za oananila plačuje se od Btiristopne peti t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu at. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga 8t. 12. Telefon št. 34. Shod slovanskih časnikarjev. Kar je bilo dolgo časa le lep ideal, to se približuje svojemu uresničenju. Ideja slovanske vzajemnosti postaja realna stvar, stopa iz meglenih višav na zanesljiva tla in je začela spajati slovanske narode v habsburški monarhiji v krepko celoto. Trajalo je dolgo časa, da je začela ta misel zadobivati konkretno obliko. Dolgo let SO pod isto streho bivajoči slovanski narodi hodili vsak svojo pot, in zgodilo se je celo, da so v političnem boju stali drug proti drugemu, kakor ljuti nasprotniki. Šele, odkar so se premenile razmere v državnem zboru, so se združili slovanski narodi v skupno celoto in od tedaj prešinja ideja slovanske vzajemnosti, skupnega delovanja v dosego skupnega smotra, čedalje širje kroge in prehaja v kri in meso tudi tam, koder časih ta ideja ni imela prijateljev. Negovanje in utrjevanje te ideje je v prvi vrsti naloga slovanskega časnikarstva. Vpliv slovanskega časnikarstva je silno narasel in vsled tega zamore ono največ storiti za mejsebojno spoznavanje in približevanje slovanskih narodov, za utrjenje sklenjene zveze, za zmago slovanskih idealov. Časnikarstvo je pravi faktor, ki pride pri teh prizadevanjih v poštev, a da se zaveda svoje velike naloge in da ima trdno voljo, jo izvršiti, to nam kaže letošnji shod slovanskih časnikarjev v Kra-kovem. Prvi shod, ki se je vršil lani v zlati slovanski Pragi, je položil temelj krepki organizaciji slovanskega časnikarstva, letošnji shod v častitljivi stolici poljskega naroda, katera hrani toliko spomenikov nekdanje slave in veljave tega slovanskega plemena, pa nam je podal konkretno stvar, podal nam je organizacijo samo. Ne bomo se spuščali v podroben popis vzlic prepovedane vdeležbe Slovanov iz Ogrske in Hrvatske sijajno uspelega shoda slovanskih časnikarjev v Krakovem. Kon-štatujemo samo, da so se shoda vdeležili zastopniki časnikarstva vseh avstrijskih LISTEK. Literarni pomenek.*) Napisal Vladimir Leveč. Ako se zahteva za ocenjevalca sivih las in strogih, neomajnih, iz enega kosa rezanih načel, če se smatrajo trdni nazori za neobhodno potrebno lastnost slovenskega literarnega kritika, potem moram na vsa usta protestirati proti temu, da bi se meni vzdelo to ime. Pa saj kritik tudi nisem hotel biti. Kar sem kdaj pisal, nisem pisal z namenom, da bi se smatralo za kritiko, le drugi so moje pohlevne opazke zvali tako, in to je bilo vzrok, da so se večkrat napačno ume vale, da se jim je dajal drug smisel, nego sem jim ga dal jaz. Zato se bojim onih drugih, bojim s polno pravico .. . Ko sem pred meseci napisal nekaj vrstic o Cankarjevi .Erotiki", ni se mi niti sanjalo, da me bodo oni dragi hvalili, da jim bode moja .kritika" tako zelo ugajala. Izražali so mi z vseh stranij svojo zado-voljnost Vatraail sem se in vzel sem bele kamenčke — ljudi brez literarnih in dragih nazorov — in črne kamenčke — ljudi s trdnimi, korektnimi principi, avoje preljube *) Ivan Cankar, „Vinjete". Založil Lav. Schweatner. V Ljub\jani, 1860. 8?, 323 str. slovanskih narodov, zlasti mnogoštevilno poljski in češki časnikarji. V prirejenih slav-nostih ne tiči pomen tega shoda. Pomen njegov tiči v sklepih, in ti sklepi so taki, da mora njih izvršitev biti največje koristi za slovansko stvar v obče in za narodna prizadevanja vsakega posameznega slovanskega naroda posebe. Ustanovitev društva slovanskih časnikarjev v Avstro-Ogrski, katero naj goji mejsebojno spoznavanje časnikarjev in naj pripomore slovanskemu časnikarstvu do tiste veljave v svetu, kakor je ima drugo časnikarstvo, je že samo po sebi velike važnosti. Še večje pa sta sklepa, naj se ustanovi slovanski informacijski biro in vsem slovanskim narodom služeč skupen organ v francoskem jeziku. S tem se zagotovi dobro, hitro in zanesljivo informiranje slovanskih časnikov, kateri so zdaj le premnogokrat navezani na motni vir c. kr. korespondenčnega urada in zajedno se inozemstvu, ki se doslej drži največ lažnjivih nemških listov, poda prilika, da se pouči o slovanskih težnjah in se seznani s slovanskimi političnimi, kulturnimi in gospodarskimi razmerami. Želja naša je, da bi se sklepi krakovskega shoda čim prej oživotvorili, ker obsegajo prvi pogoj tistih idej, katerih nositelji so slovanski narodi. Od zmage teh idej je odvisno prerojenje habsburške monarhije. Razdvojiti nas hočejo! (Iz učiteljskih krogov.) Dr. Aleš Ušeničnik se je toliko ponižal, da se je v soboto prelevil v učitelja ter izprožil klerikalno puško med nas, ki smo pristaši narodne napredne stranke, ki smo zavedni in na svoje zvanje ponosni slovenski učitelji. V „Slovencu" — v tej sladki koprivi, ki na eno stran boža in medeni, na drugo stran pa zbada in draži — je priobčil doktor svetega pisma hujskajoči in žaljiv članek, h kateremu so ga spodbodle uvodne besede zadnjega „Učiteljskoga Tovariša" in pa to, ker je „Zaveza slovenskih učiteljskih društev" pri XI. .skupščini v Gorici imenovala svojima častnima članoma literarne filistre: in bilo je črnih kamenčkov več, nego belih. Moja duša pa se je užalostila, in težko mi je bilo pri srcu . . . In sedaj, ko naj zopet piSem „kritiko" o Cankarjevih „Vinjetah", zdelo se mi je potrebno, da moram najprej svojim preljubim literarnim filistrom posvetiti nekaj be-sedij. Povedati jim moram, naj naslednjih vrstice ne zovejo „kritiko", ker so to le moji subjektivni utiski, ki sem jih dobil mej branjem nove knjige. Ne bi hotel, da se zopet motijo v meni, kajti razočaranje je britka, grenka stvar, in tega neprijetnega oočutka jim vender ne želim. Bojim se jih le, ker ne maram, da bi me spravili ob moje dobro literarno ime, sicer pa jih ljubim, vroče ljubim in zato bi jih rad obvaroval vseh neprilik. Človek potrebuje v neveseli enakomernosti življenja nekaj, kar ga razburja, mu draži živce. In kar so modrokrvnim in finančnim aristokratom lepi konji in lepe ženske, kar je p. n. gg. petoSolcem — prosim, da se ta izraz ne umeva v svojem najožjem pomena — njihova sentimentalna ljubezen, kar so državnemu pravdniku zanimivi kriminalni slučaji in nevarni uvodni članki: to so meni moji dragi slovenski Utes*mi fflistri.--- Tudi Cankar jih ima rad. Posvetil jim je v, svojih .Vinjetah- precej stranij in župana Ivana Hribarja in dr. Ivana Tavčarja. .Slovenec" se je raztogotil kot puran, če mu razpneš pred kljunom rdeč dežnik. Vsa ostrupljena tinta je njegovemu član-karju šinila v pero, in z loparjem je prav po katoliški svoji navadi lopnil po učiteljskem stanu. Pa to nas ni kar nič zabolelo, nego od trdih naših kož, ki so se opopla-tile v težkem boju za obstanek, je odskočil udarec brez pardona nazaj! Odgovarjamo .Slovenčevemu" članku zato, da s tem pokažemo, da nas ne užuga grozeča beseda blagoslovljenega člankarja, nego da nas razvnema še k večjemu stanovskemu zedinjenju, k še odločnejšemu zastopanju svojih želja, k še zavednejšemu zagovarjanju svoje svobodne volje in svoje napredne misli! Tiste čase, ko je slovensko učiteljstvo po vseh naših slovenskih kronovinah bilo obupne boje za izboljšanje škandaloznega svojega gmotnega stanja, tiste čase, ko je imel vsak naš prijatelj dovolj prilike v dejanju in v javnosti pokazati, da nam je v resnici naklonjen, da nam hoče dobro, da uvažuje našo veljavnost in potrebo pri omiki slovenskega ljudstva, tiste čase, ki niso daleč pred sedanjimi, si je obesil .Slovenec" ključavnico na usta in jo zaklenil s sedmerimi ključi. Molčal je, ker ni imel srca za nas ! Da, ni imel srca za nas in ga tudi sedaj nima, ker list in stranka, ki stoji za njim, hrepenita po šoli, kijo je vladala cerkev, po šoli, kjer so učenci uživali več svobode nego njih učitelji, ki so bili pravi pravcati sužnji brez jela in pila, s sključeno grbo, pripravljeno, da zdaj pa zdaj zažvižga po nji klerikalni bič, tak list in taka stranka vender nimata srca za nas! In tega najbrže ne verjame v najslajših sanjah dr. Aleš sam! Zakaj je molčal takrat „Sloven»c"? Zakaj ni imel za goriško učitelj stvo niti pet prijaznih, spodobnih, odločnih besed, ko je lansko leto in letos tako zdvojeno zahtevalo svojih pravic? Čemu sedaj kriči poleg tega .Epilog". Odkrito povem, da sem hlastno prebral najprej te odstavke njegove knjige. Na našo literarno Sodomo in Gomoro bi bila morala že davno pasti ogenj in žveplo; naši literarni mešetarji bi bili že davno zaslužili, da bi vstal zveličar in jih z bičem v roki izgnal iz sakrosankt-nega svetišča umetnosti, in veselilo me je, da se je pokazal pri nas vender že enkrat fin, duhovit satirik, ki naj bi povedal čisto in golo resnico. Veselje mi je kalil le dvom, ali je Cankar res tisti za ta posel vsestransko poklicani zveličar. On očita drugim rubriciranje, očita jim, da vedo za vsako svojo pesem, za vsak svoj proizvod, v kateri predal Gottschallove poetike naj ga vtaknejo. Iz srca rad mu priznam, da je to početje brezokusno, celo neumno, toda zdi se mi, da njegova očitanja zadenejo po veliki večini — mrtvece. Za nas so — hvala .Vesni", hvala slovenskim realistom in dekadentom — časi estetičnih rubrik po mojem mnenja vender že minili in, če se semtertje — od strani naših starejših literatov m literarna kjitikov — Se kažejo podobni pojavi, ni jih več smatrati za — resne. In naposled, ali je Cankar sam res tako prost vseh .rubrik", vse .iole"? Ali ni v polnem pomena besede učenec in posnemovalec francoskih in nernikih o^kadentov, učenec v svojih mo- in lomasti, kot bi bilo učiteljstvo kakorkoli vezano nanj, kot bi mu učiteljstvo dolgovalo le trohico zahvale, le atom hvaležnosti ?! Kakšno pravico ima do tega ?! Čemu se vtika v naše razmere, čemu se osmelja razsojati naše početje? Kaj ga vse to briga? Če nas ni poznal, ko smo se potapljali, če je ves čas, kar stopamo tako odločno na dan, prezirljivo govoril o našem početju ter nas sodil le s strankarskega, črnega stališča, naj nas pušča v miru tudi sedaj, ko smo organizovani, ko vemo v vsem in vsakem oziru, kaj smo, kaj hočemo in kako hočemo doseči to, česar smo \ r6dni! Ali „Slovenec" se vsiljuje v vse, kot brezzoba žena na vasi, ki nima drugega posla, nego da zbada in dela „zdraho". Da, to in samo to hoče „Slovenec", in njegov pisec! Razdvojiti nas hoče! In vsi tisti, ki so za „Slovencem" in ki se čutijo varne v senci črnih in rdeče obrobljenih talarjih, so se krčevito oprijeli palice, ki pada po nas, da bi nas razkropila, in razdelila v dva tabora. In kako mahajo! Vidimo jih v duhu, kako jo spet vihte in ne bo preteklo teden dni, pa bo spet padla po nas ! Pa kaj to de ? Kakor če udariš po vodi, se za hip vznemiri, a valovi se zopet poležejo in teko dalje svojim potem, a onega, ki jih je razburil, k večjemu oškrope po licih! Prezirajo ga! — A grdo pri vsem tem je to, da hočejo duhovniki, glasniki pravice in poštenja, ker ne morejo uničiti in podjarmiti stanu, uničiti ali vsaj kompromito vati posameznike! Povemo pa tu „Slovencu" in njegovemu člankarju odkrito v obraz, da nas ne vodijo osebe, nego da nas vodi ideja, ki je vse, kar nas je vodilo v obupnih bojih, kar nam je pridobilo spoštovanje in prijateljstvo med pravimi rodoljubi! Težimo po napredku. A to teženje ima svoj smoter jedino in samo v uresničenju idej, ki žive" v stranki, katera teži sama po napredku, katera hoče osvoboditi narod slovenski s tem, da d& prostemu ljudstvu dobro, svobodno šolo, ki — opiraje se na novi šolski zakon tivih, učenec v dikciji in slogu?! In je-li nadalje vsako rubriciranje tudi res krivo ? Kar se tiče rubrik te ali one poetike in estetike, sem čisto Cankarjevega mnenja; jaz od pisatelja ne zahtevam več, nego da se vsaj v enem njegovih spisov kaže le senca kakršnekoli ženialnosti — če pa vzamemo to mero v roke, potem bo demo tudi pri nas našteli še dvoje, troje pisateljev več, ki zaslužijo to ime, nego jih pusti veljati Cankar. Saj tudi v modernem geslu secesije: „Der Zeit ihre Kunst, der Kunst ihre Freiheit!" tiči kal k nekakšnemu, seveda od dozdanjega popolnoma različnemu rubriciranju; saj tudi secesija priznava poetiko in estetiko — seveda novo, svojo! Kadar berem zabavljanja na teorijo umetnosti, vedno se spomnim na znani faktum, da vsak praktik — in bodi največji susmar — črti teorijo iz dna srca, pač ker je ne ume in v svoji zamozavesti in zaljubljenosti v samega sebe ter svoje navidezne vrline nece umeti. Sunt certi denique fines na obeh straneh, in kakor bi bilo od estetika napačno, da umetniku, pravemu umetniku stavi ozke meje, ki jih — tudi na Škodo svojemo talentu — nikdar in nikjer ne sme prekoračiti, tako je tudi, ako umetnik negira vsako upravičenost teorije o umetnosti, kakor to — ce ga prav urnem — dala Cankar. (Dalje prih). — ođklepa vsakateremu neizčrpni vrelec vede in omike. A — kakor smo že povdar-jalivtem listu — klerikalstvo se boji izobraženega ljudstva, ker ga ne more vladati. In naravnost nesramno je to, da pri merja vse slovensko učiteljstvo sobotni .Slovenec" z deklo, ki dobi pri zadnjem kmetu službo, kateremu obljubi vse (sic!), tudi da bo kidala stranišče! Da, če bi se vdali klerikalstvu, bi se nam resnično pripetilo, da bi morali snažiti smrdljiva zakotja „Slovenčevih"komandantov in njih privržencev! Danes pa, ko smo z izvolitvijo dr. Tavčarja in Hribarja častnima členoma .Zaveze" brez najmanjše bojazni vsem in vsakemu v brk povedali, da nečemo trpeti Črnih žuljev klerikalnega jarma, nego da hrepenimo po svobodi in jasnejših dneh bodočnosti, imamo vso drugo nalogo! Ljudski učitelji smo — to povdarjamo odločno in ponosno — a zatorej, ker smo ljudski učitelji, nismo primorani biti sluge gospoda Andreja ali Aleša, ki razgrinjata nad našimi glavami črni plašč, katerega pa kot ognjene strele trgajo zlati žarki zlate svobode! In rajši bi šli kamne tolč na cesto, nego bi se le zahipvdali klerikalizmu! Pa naj ne misli gospoda, ki nas fino in omikano primerja z deklo, ki nosi gnoj in blato s stranišča, da tako misli samo ta, ki piše te vrstice — ne! — tako misli vse učiteljstvo po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem, Goriškem, Istri in Dalmaciji, ki je slej kot prej združeno bolj, nego je to gospodom v redakcij i „Slovenčev i' prav in ljubo! V to imamo dokazov! Povdarjali so slovenski učitelji pri zborovanju „Zaveže" v Gorici, da se razpravlja sedaj po vseh avstrijskih kronovinah učiteljsko vprašanje. Veseli nas torej vendarle, da je zaropotal tudi „Slovenec", da ga poznamo sedaj v polni njegovi nagoti. Ž njim smo docela na jasnem. Kriči na nas, in bo v bodočih dneh še bolj — o tem smo prepričani — a za tako prazno vpitje nimamo dražega nego krepelico, ki jo vržemo pod noge kužku, ki je priklenjen na verigo, ki bi se nam rad zaprašil v pete, a ki nam ne more do živega! Razdražen le še bolj zeva, pa to je tudi vse! — „Ovaduhi postanimo!" — To je ocvirek sobotnega „Slovenca". Prav kratko, prav metodiško ga vprašamo: Kje pa so v polpreteklem Času tako temeljito vzgajali ovaduštvo? Spominjate se še, g. dr. Aleš!-- In taki bomo tudi v bodočih dneh, iz-premenili se bomo le v tem, da bomo še odločnejši, še bojevitejši! Sam posl. Povše — torej najčistejši klerikalec — je priznal ob regulaciji naših plač v deželnem zboru kranjskem, da izvršuje učiteljstvo popolnoma svoje dolžnosti. In to zavest imamo, in ta zavest nam je morda najslajše plačilo za naš trud. Pa tako bomo delali tudi v bodoče: vse svoje sile bomo žrtvovali blaginji slovenskega naroda in zvesto bomo izvrševali svoje težke in odgovorne dolžnosti. In če bi jih ne? — Naj se učitelj pregreši le za las, klerikalci mu brž pomagajo, da ga zagrabi trda roka za tilnik. Ovadijo ga in očrne\ in siromak se mora bridko pokoriti. A to je čista in plemenita katoliška manira! Dokazov za to imamo v izobilju, in naša politiška zgodovina jih ne bo pozabila. Če pa je kdo med nami, ki ni z nami, naj gre v božjem imenu! Kadar se zrak sčisti, takrat zašije solnce v vsi svoji bogati krasoti! Tudi med apostoli je bil — Judež! Izjavljamo pa z vsem prepričanjem, da je tudi med našimi duhovniki mož, ki so nam prijazni in dobri, in ki morda še bolj kot mi obsojajo pisarijo in oblastno besedičenje .Slovenčevo". Tudi to nam dokazuje, da smo na pravem poti! V IJublJani, 27. septembra. K položaju. „Information", ki ima navadno dobra, zanesljiva poročila, javlja, da se je prva vznemirjenost na desnici radi bodočega ministrstva polegla.. Vse desničarske stranke so složne v tem, da se stara večina ohrani in utrdi Zategadelj se deluje na to, da se odpravijo tudi poslednja nesporazumljenja med posameznimi strankami. Med češkimi poslanci je močna struja, ki se vnema za slučaj, da pride na krmilo nemško ali uradniško ministrstvo, za ostro opozicijo, ali pa naj odlože poslanci svoje mandate. Češki narod je sit sedanjega čakanja in neodločnega cincanja ter zahteva dela. Poslanci, ki so vneti za opozicijo, pričakujejo, da se združita z njimi potem tudi češka narodna delavska in socialnodemo-kratična stranka. Položaj pa je splošno docela nejasen, in nihče ne ve, kako se reši sedanja kriza. Knez bolgarski na Dunaju. Knez Ferdinand je bil na Dunaju prvikrat oficialno sprejet in pozdravljen na dvoru kot suveren. Cesar sam ga je sprejel in mu poset tudi vrnil. .Reichswehr" kon-štatuje, da so se razmere z Bolgarijo vsled rusko avstrijske zveze docela spremenile, da Bolgarija ne igra več dvoumne vloge, nego se je naslonila z zaupanjem na vele vlasti, ki sta ji naklonjeni. Srbija je zašla s trmoglavostjo in nespametjo na spolzla tla, Bolgarija, ki svojo stališče razume, pa si je izvolila boljši del. Srbija. Ministrska kriza v Srbiji je postala akutna. Kralj je ponudil predsedstvo poslaniku v Carigradu Stoj anu Novako vidu, ki pa zahteva, da Milan zapusti Srbijo, da se izpuste vsi obsojenci (razen Knezeviča in Krezoviča) in da se odpravi izjemno stanje. Teh pogojev kralj ni sprejel, zato se je Novakovid vrnil zopet v Carigrad. Nihče noče sprejeti naloge, sestaviti nov kabinet. Milan bo moral končno komandirati generale v novo ministrstvo. K obsodbi srbskih radikalcev. Obsodba na Cetinju bivajočega kmet-skega voditelja radikalca Ranka Tajšida je obrnjena tudi na adreso črnogorskega kneza Nikite. Črnogorski knez je sprejel begunca Tajšida, ki je bil pred dvemi leti obsojen radi namišljene sokrivde nekega umora v Cacaku na dvajsetletno ječo v verigah, ter mu izročil na dvoru celo zaupno mesto. Ko je srbska vlada zahtevala, naj bi črnogorski knez izročil Tajšida srbski justici, je knez to zahtevo zavrnil. Od tedaj je napetost med Milanom in Nikito še večja. Med obsojenci na dvajsetletno ječo je tudi neki U r o š e v i d. Ta živi sedaj v Bukareštu kot kolodvorski gostilničar. Obsojen je bil zategadelj, ker je nekdaj Kneževiću, ko ga je prosil miloščine, podaril 20 frankov. Srbska vlada je zahtevala, naj bi ji rumunska vlada izročila Uroševida, a ru-munska vlada je to zahtevo odklonila. Obsojenec Krezovid, ki je bil zajedno glavna priča proti Pasiću, Tavšanoviću in drugim radikalnim voditeljem, je bil policijski ogleduh in njegova obsodba se smatra le za komedijo. Gotovo ga izpuste že v kratkem. Med obsojenci je nadalje bivši sekcijski šef Stojan P r o t i d. Dobil je 20 let ječe v okovih. Obsojen je radi nekaterih člankov v „Odjeku", kjer je imenoval Milana .poveljnika srbske vojne", ne pa „kralja". — Dunajska .Allgem. Ztg." svari avstrijsko vlado, naj se ne vtika v srbske razmere, ter skuša z raznimi zofizmi dokazati, da obsodbe radikalcev s političnega stališča ni možno do cela zametati kot krivično. Nedvomno je „Allg. Ztg." Milanovo glasilo. Veselo znamenje pa je, da obsojajo beligrajski preki sod celo glasila avstrijskega zunanjega ministrstva. Transvaal — Anglija. „Agence Ha vas" poroča iz Pretorije: Shod Švedov, Norvežanov in Dancev je sklenil resolucijo, da bodo Transvaal podpirali. Shod zidov je sklenil, da bodo podpirali Transvaal z denarjem in s prostovoljci. Irci v Johannesburgu pa so sklenili pozvati vse svoje rojake v Južni Afriki, naj gredo Boercem na pomoč. — Trans-vaalski parlament je sklenil včeraj odgovor na poslednjo zahtevo Anglije. Odgovor še ni znan. Baje hočejo Boerci zahtevati, da naj Angleži ne bližajo več svojih čet transvaalski meji, sicer bodo smatrali to za začetek vojne. Anglijo bi tak odgovor silno pogret Naše barje. (Dalje.) Pater Gruber pri pozna, da bi se nameravani smoter najprej dosegel, ko bi se Ljubljanica trebila, a ker je ▼ vodi delo neuspešno, predlaga napravo kanala za gradom proti Kodelijevi grajfičini. Ker je bil ta načrt te površno izdelan, zaukazalo se je g dvornim dekretom z dne 9. maja 1770-, naj se snide v to svrho komisija, obstoječa iz slovečega jezu vi ta p. Lecchija iz Milana, inženirja Libera in p. Gruberja v Ljubljani, zapisnik naj se pošlje na Dunaj. Dežela kranjska je bila takrat takoj pripravljena založiti denar za kopanje novega kanala, a dvorno pismo z dne 9. marca 1771. je določilo, naj se še poprej p. Lecchi zasliši, kakšno je njegovo mnenje. Lecchi, preobložen z delom, ni mogel iz Milana, in je doma izdelal osuševalni načrt. Z dvor nim pismom z dne 18 maja 1771. se je potrdil, a vender še p. Gruberju poslal, kateri naj bi svoje mnenje o njem izrekel. Da je bil p. Lecchi kos taki nalogi, kaže njegovo mnenje o tem projektu. Ta pravi: pred vsem se morajo jezovi pod mestom prerezati in voda bi v treh a!i štirih letih sama strugo iztrebila, ali ko bi se hotelo delo pospeševati, naj bi se v to delavci najeli. On je mnenja, da bi kopanje grabna za Gradom več s alo, kakor treb-ljenje struge skozi mesto in odkup jezov. Ako se bi voda pretakala po obeh vodotokih, ne bi imela moči, da bi zamogla tu se zbirajoče blato in pesek odnašati, ker veleva hidravlični princip, da kolikor manjša voda, toliko manjša tudi sila. Potem bi se vedno v obeh strugah trebiti moralo. Da se izogne povodnjim, treba je Ljubljanici prosti strmec pustiti do podfužinskih jezov. Zapreke, katere je sebičnost in nevednost provzročila, naj se odstranijo. Pater Gruber, presojujoč ta načrt, se ne strinja z Lecchijevim ter pravi, da bi se v mestu izožena struga ne mogla sama trebiti. Ob deževju bi se v latvici hitro množeča se voda stiskala po izoženi strugi in bi se ne mogla dosti hitro odtekati ter bi zgoraj v barju zaostajala. Le s tem bi se voda iz barja odpravila, ako se za Gradom prekop napravi. Dve strugi požirati vedno več vode, nego jedna. No, Gruber tu ni prave pogodil, ker z dvojnim profilom dvojni zapreki vodi napravi, to se je pozneje v veliko škodo barja skazalo. Stotnik Strupi je bil ravno tega mne nja in za kopanje kanala za Gradom. Ker se mnenja teh veščakov niso vjemala, bil je z dvornim dekretom z dne 28. septembra 1771. kameralni inžener na Dunaju, Žiga Huebert, v Ljubljano poslan, kateri naj bi se na lici mesta z Gruberjem posvetoval. Leta ni potrdil načrta Lecchija in je bil istega mnenja kakor Gruber in Struppi Po njegovem računu stalo bi kopanje kanala za Gradom in odkup mlina v Vodmatu 63 500 gld. in nepričakovana dela 3000 gld. Priporočal je patra Gruberja za izvršitev tega dela. Cesarica je potrdila izpeljavo teh nasvetov in kopanje kanala za Gradom. Z 1772. letom se je pričelo s tem delom. Le prehitro se je pokazalo, da so bili Huebertovi računi nepremišljeni, denarja je zmanjkalo, ko se je delo šele dobro pričelo. Gruber je po novem računu zahteval zopet 12.000 gld. Cesarica je tudi v to privolila, da bi se le delo dovršilo. Toda tudi ko se je izdalo 97.372 gld., ni še bilo izgotovitve pričakovati. Z dvornim dekretom z 28. okt. 1775. zopet nakazanih 25 000 gld. ni zadostovalo. Naposled se je nakazalo zopetnih 15.000 gld. S takimi nedostatnimi proračuni nezadovoljna cesarica je, akopram je bilo že 137.372 gold. potrošenih, a še nobenega uspeha pričakovati ni bilo, z dvornim pismom z dne 10. aprila 1777. ukazala sklicati komisijo, da to kočljivo stvar preišče. Dne 17. novembra 1777. leta se je preiskava zaključila, in izjava na Dunaj poslala. Zopet je trdil Gruber, da delo izvrši, ako se mu še 6000 gld. dovoli. (Dalje prih) Slovensko gledališče. (.Sama med seboj*. — Veseloigra v enem dejanju. Spisal Fulda. — .Cavalleria rustičan a *.) Veseloigra .Sama med seboj" je intermezzo iz zakonskega življenja mladih poročencev. Dr. Volkart je mlad zdravnik, ki si je dobil naklonjenost Hermine, hčere plemenitega rodu. Vzel jo je v zakon. Gospa Hermina je priredila znankam in znancem domač ples in dobro večerjo, a ker ni stari sluga Lisec oddal vabil, se seveda ni mogel nihče odzvati povabilu Volkartovih. Dr. Srečko Volkart in Hermina čakata gostov, to čakanje ju dolgočasi, ju razvnema do nestrpnosti m jeze, do trpkih očitkov, ki ne prizanašata ž njimi drag drugemu, končno jo združi v srčnem objemu, raz p al i v srcih obeh staro ljubezen — in začutita se srečna sama med seboj. .Sama med seboj" je fina veseloigra, ki je stalna na repertoarju dunajskega dvornega gledališča. Tamkaj jo igrajo ne zaradi igre kot take, nego zato, da pokaže igralec, ki izvaja vlogo zdravnikovo in igralka, ki igra Hermino, elegantno in spretno svojo igro ter v dialogu virtuoznost, brez katere si ne moremo misliti nje uspeha. Najmanjša nesigurnost in nerodnost pokvarita igro, in ob nespretnosti obeh, ki izvajata glavni ulogi, se morajo poslušalci dolgočasiti do nervoznosti in zdehavosti. Občinstvu je sinoči igra ugajala — to je svedočilo glasno in dolgotrajno odobravanje, ko je padla zavesa. Eleganten, fin zdravnik je bil g. I ne man n, ki je imel dobro podporo v gospe Polako v i. Oba sta igrala gladko in v onem toplem, svežem tonu, ki je doma v takih krogih. Gosp. Danilo je igral kratko vlogo barona Huberta. V prizoru z gospo Polakovo se mu je za nekaj trenutkov zmedla govorica. Strežaja Lisca je igral g. H o u s a ter ga je oblekel v karakteristično masko. V salonu, kjer se mora govoriti najčistejša slovenščina, ne moremo čuti besede, kakršne so spadati, dopadati, postajati, a tudi naglašati treba bolje. Strogo pa moramo obsojati zlasti velike slovniške napake, kakoršne smo čuli letos že pri nekaterih predstavah. To očitanje pa ne za deva toliko Čehov, kakor prav domače sile! „Cavalleria rusticana" nas je zanimala sinoči tolikanj bolj, ker sta pela glavni ulogi novoangaževana prima-donna, gdč. Amalija C a mer i, in novi tenorist, g. Aleksij Desari. — Odkar resno goje na slovenskem odru opero, je ostala ,Cavalleria rusticana" stalno na repertoarju. Ta ognjevita, strastna godba Mascag-nijeva prija sluhu in srcu ter ostaja vedno cvetoča in jasna kot nebo, pod katerim se je rodila. Ves značaj godbe je tak, da nam že v početku označi tok vroče krvi ter da nas privaja z valovitim čustvom do neizogibnega tragičnega konca. Čuli smo v „Cavalleriji" že več v igri in petju različnih Santuzz in več takisto različnih Turidov. Sinoči so nam jasno oživela v spominu tista izvajanja te Dglasbei kmetiške drame, ko je pela Santuzzo gdč. Leščinska. V igri nji sorodno in v glasu slično pevko smo dobili — kolikor nam je mogoče soditi že danes — z gdč. Car-neri. Njen glas je lep in močan in se v čistem, krepkem, premem vzletu dvigne do višine. Razodeva nam docela izšolano pevko, ki jo diči še ta prednost, da je nje izgovarjanje razločno in umljivo. Priznati moramo, da nismo do sinoči umeli, kaj pojeta Santuzza in Turidu — včeraj pa smo čuli petje in govor. Gdč. Carneri igra dostojno in premišljeno. Gospod Aleksij Desari je včeraj prvikrat stopil javno na oder. Čuditi se moramo, da je tako dobro uspel. Glas mu je mehak in simpatičen ter razodeva inteligenco in čustvo, razum in izvrstno šolo. V prizoru o Santuzzo mu je vzkipel do dramatiškega ognja, v prizoru z materjo do ginljive miline. V igri je bil zmeren in zadovoljiv; živo mu je igralo jasno oko. Gospod Desari sme biti s prvim nastopom zadovoljen in ob vztrajnem učenju lahko mirno pričakuje sijajnih uspehov. Sicer bomo pa imeli še letos dovolj prilike, da se bomo z obema novincema pobliže seznanili in zamogli temeljiteje soditi njiju umetniške sposobnosti. Oba nova člena naše opere je občinstvo živahno odlikovalo s ploskanjem. Alfia je pel g Nolli — ta naš stari mojster. Ljubka Lola cvetočih lic in svežega glasu je bila gospa Pol a*X o v a. Gdč. Bitenčeva je prvič pela Lucijo in je izvedla ulogo po svojih najboljših močeh. V igri naj bo v bodoče starejša. Zbor je pel krepko, zlasti nam je ugajal v nastopni pesmi in v cerkvenem zboru. Zdi se nam, da je v njega petje šinilo novo življenje in v njega igro več živahnosti. Začuli smo v njem nekaj novih, krepkih glasov. Orkester je pod spretnim vodstvom g. Beniška dobro rešil svojo nalogo. V naših razmerah — mislimo — ni boljše mogoče. Prva operna predstava je prav lepo uspela — in gledališče ni bilo le polno občinstva, nego bilo je polno tudi — pohvale. Dnevne vesti. V Ljubljani, 27. septembra. — Osobne vesti. Poštni nadoskrbnik v Ljubljani g. Šorli, je dobil naslov in značaj poštnega ravnatelja. — Okrajni komisar v Krškem g. Rikard baron Apfal-trem je v službovanje dodeljen upravnemu sodišču na Dunaju. — Blagoslovljeno obrekovanje. Ka toliški duhovniki, ki pod nadzorstvom pi-tanega kanonika Kalana pišejo „Slovenca", so se včeraj zopet jedenkrat vedoma zlagali. Časti kraj a jim je že od nekdaj najljubši, posel, in se torej ni čuditi, da so hlastno popadli tržaškega Jakiča podlo sumničenje, da smo za Drevfusa podkupljeni. Ti blagoslovljeni obrekovalci vedo prav dobro, da to ni res. Kako naš list o Drey-fusu piše, je za to afero popolnoma brez pomena, ker vpliv našega lista ne sega do Pariza. Mi Drevfusu tudi pri najboljši volji ne moremo škodovati niti koristiti. To vedo pri „Slovencu" prav dobro, kakor tudi to, da ga ni tako neumnega žida na svetu, ki bi hotel podkupiti v Drevfusovo korist časopis, ki v Drevfusovi zadevi sploh ne pride nič v poštev. Vzlic temu pa ti poštenjaki, kateri so šele zadnjič bili pred porotnim sodiščem stigmatizirani, pritrjajo Jakiću, računajoč pri tem, da jim bodo verjeli vsaj tisti njihovih bralcev, ki s svojimi možgani nimajo misliti. „Slovenčeva" sumničenja ne dosežejo niti našega zaničevanja. List, ki je pred nekaj leti sam za gotov denar prodajal Židom svoje politično prepričanje, nas ne more razžaliti. In „Slovenec- je tak list. »Slovenec" je pred nekaj leti za gotov denar, ki so mu ga odšteli židje, pnobčeval politične članke med inserati, da zapelje občinstvo v nakup bolgarskih srečk. Katoliški duhovniki okrog „Slovenca" so takrat goreli za grozovitega morilca Stambulova, njih gorečnost pa je bila kupljena z denarjem židovskih bankirjev. Ni torej čuda, če ti ljudje skušajo oblatiti naš list, saj si morajo misliti, da se potem ne bo tako jasno videlo njihove podkupljivosti. — Nemški burši so včeraj praznovali 151etnico leriainega društveca „Carniola". Priklicali so tudi kacih deset somišljenikov iz Celja in iz Gradca in ž njimi slovesno „krokali" do pozne noči. Policija jim je prepovedala nameravano izzivanje s črnoru-menimi trakovi in dtrnonstrativno vožnjo po mestu, in tako je odpadel vsak povod razburjenju in demonstracijam. Dež. vlada je seveda hitela ugoditi podanemu rekurzu tako, da so burši imeli vsaj to zadoščenje, da so se s svojimi pangermanskimi trakovi in ž njimi okrašenimi čepicami lahko danes — peljali na kolodvor. — Premembe v učiteljsivu. Imeno vani so gg.: Fran Čuk v Ostrožnem brdu »adučiteljem na Črntm vrhu; Alojzij Se žun v Rovtah nadučiteljem istotam; Ivan Cvirn v Tržiču nadučiteljem v srednji vasi v Bohinju in Henrik Petra s v Ljubljani učiteljem v Ljubnem. Stalna nameščena sta na svojih mestih g Emil G ust in v Jesenicah in gdč. Franja V o v k v Zaspu. Premeščeni so: nadučitelj v Dragotušu g. Kristijan Engelmann v DobrepoJje; uči telj-voditelj v Božjakovem gosp. Stipko Je-lenec v Dvor in učitelj-voditelj v Vrabčah g. Ivan Rudolf na Slap. Učitelj-voditelj v Razdrtem g. Ivan Tro št, ki je bil imenovan za Slap, ostane na sedanjem mestu. Nadučitelj mestne ljudske šole na Barji g. Ivan Likar je dobil učiteljsko mesto na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. — Deželni odbornik dr. Turna in učiteljstvo. Ker smo v času boja za izboljšanje plač goriških učiteljev tudi mi omenili, da se je g. dr. Turna na zborovanju „Zaveže" v Celju izrekel za Ebenhochov šolski predlog, si Štejemo v dolžnost, da lojalno zabeležimo pojasnilo, ki ga je priobčil g. dr. Turna v zadnji „Soči". Objavil je v njej članek, v katerem najprej popisuje pre-žalostne izkušnje, ki jih je sam doživel kot naroden ljudski učitelj v Postojini. S tem, da se je ob deželnozborskih volitvah izrekel za Obrezo in proti dr. Devu ter se zoper -stavil ustanovitvi „Zweigvereina" nemčur-skega „Lehrervereina" pod pokroviteljstvom tedanjega nadzornika Pirkerja, je bila njegova kariera kot učitelj podkopana. Gosp. dr. Turna piše potem: „Čutil sem kruto roko kranjskih ustavovercev, in ni je bilo takrat osebe, ki bi me bila mogla braniti proti uradni oblasti. To so dejanski podatki iz zgodovine mojega življenja, in iz teh naj sodijo gg. učitelji, zakaj sem se bil 1. 1897. pri občnem zboru .Zaveze" v Celju izrazil za oni del predloga dr. Eben-hocha, kateri daje vpliv deželnim poslancem in deželnim odbornikom pri šolski oblastih. Kakor danes stvari stoje, učitelj ne more braniti učitelja uspešno v marsikaterem položaju, ko sedi nasproti c. kr. deželnemu šolskemu nadzorniku, o kr. šolskemu referentu pri namestništvu in Nj. Eks. c. kr. namestniku; če se pa drzne zavzemati gotovo stališče, mora tudi raču-niti z negotovo bodočnostjo. Nisem se po-tezal za predlog dr. Ebenhocha dalje, kakor toliko, dajeprepustiti odločilno besedo v šolskih zadevah zastopnikom deželne avtonomne oblasti". — Ljubljanske ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda se opozarjajo, da se vdeleže pogreba gdčne. Demšarjeve, katera je bila vneta pospeševateljica družbe, jutri popoludne ob 4. uri iz dež. bolnice. — Kočevska budalost. Gostilničarji v Kočevji, med njimi i znani Pomitsch (!), razobesili so te dni po gostilnah — torej v sobah, kjer Kočevar i Slovenca rad vidi — velikanske slike Wolfa, okinčanega s hrastovim perjem ter s širokimi frankfur-tarskim trakovi, kjer se bere: „Heil Dir, du Sieger!" Komentara ni treba! — Društvo Kneippovcev. Pripravljalni odbor tega društva nas prosi konštatovati, da nima nobene zveze s starim klubom, nego da se to društvo snuje kot povse novo društvo, ki si preskrbi drug prostor za prireditev zdravišča po Kneippovem sistemu, nego ga ima klub. Kdor se zanima za stvar, naj se vdeleži zborovanja, ki bo v četrtek, 28. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni „Pri zlati ribi". — Čevljarsko strokovno društvo v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 1. oktobra t. 1. v kazinskem steklenem salonu trgatev v zvezi s plesom, pri kateri svira vojaška godba si. c. in kr. pešpolka št. 27, kralja Belgijcev Leopolda II. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina pri blagajni za osebo 40 kr. S prijaznosti se prodajajo vstopnice v tvrdki gospoda Fran Šešarka v Šelenburgovi ulici in v glavni tobačni prodajalni gospoda Gruberja na Mestnem trgu po 30 kr. Otvoritev trgatve ob 9. uri zvečer. Ker je čisti dohodek namenjen strokovnemu pouku, vabi najuljudneje odbor slavno p. n. občinsto za mnogobrojni obisk. — Poročil se je finančni asistent v Trstu g. Jakob Rupel z gdčno. Elviro Nabergojevo s Prošeka, hčerko zaslužnega slovenskega prvoboritelja g. vit. Ivana Nabergoja, čestitamo! — Iz Zatičine se nam piše: V nedeljo, dne 24. septembra 1.1. po poludanski službi božji predaval je v šoli v Zatičini gospod Šeber, c. kr. živinozdravnik v Litiji. Z veseljem se mora priznati, s kakim zanimanjem je precejšnje število veljavnih posestnikov in živinorejcev zares jako važni in poučni poldrugourni govor poslušalo. Vidi se, da jednako predavanje je velike važnosti in koristi za živinorejce. Gospodu poroče valcu se pa zagotovi, da so besede njegove padle na rodovitna tla, katere bodo dale obilni sad. Tem potom naj bo srčna zalivala okrajnemu glavarstvu v Litiji in gospodu živinozdravniku Šeberju, da nam je bila prilika dana, veliko poučljivega in lepega v prospeh kmetovalca in živinorejca slišati, ter prosimo, da naj bo v našem kraju še večkrat jednako predavanje. — Ustanove za železničarje. Kakor vsako leto razdelili se bodo tudi dohodki naslednjih ustanov: 1. avstrijske železniške Dodporne zaloge za podpore potrebne uslužbence avstrijskih železnic, ki so postali nesposobni za službo in ne uživajo nikake pokojnine, kakor tudi za njihove vdove in sirote; 2. ustanove Matije viteza Schonererja za pomoči potrebne neaktivne uradnike in služabnike, in sicer za take, ki nobene ali le majhno pokojnino uživajo; 3. ustanove barona Morica Konigs\varterja za pomoči potrebne vdove in sirote železniških uslužbencev, katere ne uživajo nobene pokojnine, ali niso kako drugače preskrbljene, dalje za take vdove in sirote, ki sicer uživajo kako pokojnino ali so preskrbljene kako drugače, pa vsejedno lahko dokažejo, da so podpore potrebne, in slednjič za bivše železniške uslužbence, kateri ne uživajo nobene pokojnine, ali niso preskrbljeni kako drugače, ki so zgubili službo radi bolehnosti in postali ne- zmožni, da si kaj prislužijo; 4. ustanove za avstrijske železniške invalide za uslužbence in delavce na železnicah, ki so v službi ponesrečili in postali nezmožni, da sploh kaj zaslužijo, pa tudi za ostale takih železniških uslužbencev, ki so bili pri po-nesrečenju takoj mrtvi ali so umrli vsled istega; 5. ustanove Ferdinanda Linderja in Samuela Hahna za vdovo uradnika južne železnice, katera ne uživa nobene ali le majhno pokojnino. Tozadevne prošnje, ki se morajo nasloviti glede prvoimenovanih 4 ustanov na kuratorij dotične ustanove in glede zadnjeimenovanih dveh na glavno ravnateljstvo južne železnice na Dunaju, morajo biti opremljene s potrdilom načelnika postaje, na kateri biva prosilec, daje isti potreben in vreden podpore, najnovejšega datuma ali pa s spričevalom oblastva prebivališča o ubožnosti najnovejšega datuma. Drugih listin ni treba priložiti. Prošnje za podporo, iz katere teh 6 usta nov se morajo v teh-le rokih vložiti pri glavnem ravnateljstvu: glede Schonerer-jevih ustanov do 15. oktobra, glede železniške podporne zaloge, Konigswarterjeve ustanove in ustanove za invalide do dne 31. oktobra, glede Linderjeve in Hahnove do 15. decembra t. 1. — Razpisane službe. Pri deželnem sodišču v Ljubljani mesto deželno sodnega svetnika s plačo VII. sist. razreda. Zahteva se popolno znanje obeh deželnih jezikov. Prošnje do 8. oktobra t. 1. deželno sodnemu predsedstvu v Ljubljani. — Pri deželnem sodišču v Ljubljani mesto kancli jskega nad-predstojnika. Prošnje do 30. t. m. predsedstvu deželnega sodišča v Ljubljani. — V Ljubnu mesto drž. pradnega substituta v VIII. razredu. Prošnje do 1. oktobra t. 1. nadpravdništvu v Gradcu. — Na enoraz-rednici v Radovici mesto učitelja-voditelja definitivno ali provizorično. Prošnje do zadnjega t. m. okr. šol. svetu v Črnomlju. — Pri okr. sodišču v Škofjiloki mesto kane. pomočnika, ki je zmožen obeh deželnih jezikov. Plača 1 gld. na dan. Lepa pisava se zahteva. Prošnje takoj. Nastop službe 1. oktobra. — Pri okr. sodišču v Kostanje vici mesto diurnista. Plača 1 gld. na dan. Nastop službe 1. oktobra. Prošnje takoj. * Umor deklice v Polni. Žid Hilsner je izdal kot sokrivca umora Neže Hiužove 481etnega žida Ebermanna in 261etnega žida Wassermanna. Oba se klatita po svetu brez pravega opravka. Ebermanna so že zaprli. Našli so pri njem poštno potrdilo, da je odposlal nekam svojo obleko. Sumi se, da se je Ebermann po umoru dekleta preoblekel. Baje so zaprli tudi Hils-nerjevo mater, ker je postala sumljiva sokrivde. Nekateri listi trdijo, da je Hilsner imenoval dva žida le zato, da se vsaj za nekaj časa odtegne vislicam in si podaljša življenje. * Luccheni se je v ječi — kakor po roča „Figaro" — jako zredil. Zaprt je sam v posebni ječi. Vede se prav dostojno in mirno. Kadar je svoboden, čita romane in pobožne knjige. Sicer pa dela škatlje Doslej je dobil 12 pisem, v katerih ga poživljajo dopisniki, naj se skesa, toda Luccheni prenaša usodo ponosno. * Plodovita trta. Iz Komiže v Dalmaciji poročajo: 8 let stara trta na vrtu učitelja A. Novaka nosi 955 velikih grozdov. * Oče in sin. Iz Heba poročajo: V nedeljo ponoči so našli na cesti blizu Heba trgovca očeta Riedla ubitega in sina nezavestnega ter smrtno ranjenega. Oba trgovca sta bila oropana. Zločinci so ne znani. * Gr ozen čin. Iz Waldheima na Zschappavi poročajo: Žena kmeta Pavla je nesla svoja dva otroka v gozd, ter ju ondi zadavila. Potem pa je skočila v Zschappavo ter se utopila. Vzrok strašnega čina je dedična blaznost, ki je v rodbini Pavlove žene navadna. Ubogi soprog je iz žalosti tudi napol blazen. Književnost — ,,Glasbena Zora" III. in II. zvezek. Ocenil L. Pahor. (Konec.) Opazuje se, da naši glasbeniki pišejo večidel za mešane zbore — in ne za moške. Svojčas se je gojilo bolj petje v moškem zboru, nego dandanes, in zakaj? Povsod tožijo o pomanjkanju I. tenoristov in sploh dobrih, čistih glasov. V me šanem zboru je pa tudi tenorist z manj obsežnim glasom na mestu, in ženske si ' ohranijo laglje svoj čist zvonk glas, in se tudi seveda spajanje, ženskih in moških glasov podaja bolje. Vender ima dober moški zbor nekaj slovesnega v sebi, česar mešani zbor ne more nadomestiti, zato naj se tam, kjer so dobri moški glasovi, goji tudi petje v moškem zboru. Naj bi naši nadobudni skladatelji obrnili večjo pozornost moškim zborom, kajti istina je, da so sporedi pevskih koncertov zadnjih let pri različnih društvih precej vedno isti. Letos se bode tudi v naši „Glasbeni Matici" bolj gojilo petje v moškem zboru, in nastopi ta v jednem prihodnjih koncertov, in tedaj, ko se bode pokazala tudi moč moškega zbora, ako goji to resno in pod spretnim vodstvom, tedaj bo prilika še kaj omeniti o moških zborih, oziroma njih predavanjih, koncertih, repertoirju, v pretekli sezoni in dati dobrovoljne migljaje za bodoče. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 27. septembra. V krizi je nastala stagnacija in to vsled cesarjeve odsotnosti. Cesar se je odpeljal v Berndorf, a se vrne od tamkaj že danes zvečer. O Liechtensteinu se nič več ne sliši in menda je resnično, kar poroča klerikalna „Reichspost", da je spoznal nemožnost sestaviti tako ministrstvo, ki bi ugajalo desnici in levici. Skoro gotovo je, da pride na krmilo uradniško ministrstvo, kateremu bo stal na čelu štajerski namestnik grof Clary Sodi se, da bo to ministrstvo že jutri' sestavljeno in da se njega imenovanje razglasi zajedno z odpustom Thuno-vega ministrstva, Dunaj 27. septembra. Bolgarski knez se je včeraj dlje časa posvetoval z Golucho\vskim, Kallavem in Krieg-hammerjem. To svedoči, da ima njegov prihod na Dunaj dalekosežen političen pomen. Budimpešta 27. septembra. Jutri se snide zopet poslanska zbornica. Ministrski predsednik Szell bo zahteval, naj. se takoj izvoli kvotna deputacija. Volitev delegacije se odloži do tedaj, ko bo izvolitev avstrijske deputacije zagotovljena. Pričakuje se, da začne skrajna levica že jutri vojno proti vladi. Najprej namerava sprožiti vprašanje o Hentzijevem spomeniku, potem pa hoče predlagati, naj se parlament in vlada vdeležita priredeb dne G. oktobra v Aradu, kjer se bo častil spomin tistih 13 ustaških generalov, ki so bili pred 50 leti usmrćeni. Beligrad 27. septembra. Obsojenci so bili včeraj, vklenjeni v strašne verige, prepeljani v trdnjavo, oziroma v kaznilnico v Požarevcu. Obsojenci so skoro vsi bolehni. Izvedelo se je, da so jih že pred obsodbo začeli zastrupljati z arzenikom. To je bil tudi vzrok, da pri obravnavah ni bilo nikdar vseh obtožencev, da je bil vedno kdo bolan in navadno tisti, ki bi bil lahko ovrgel kako točko obtožbe. Petrograd 27. septembra. Rusko časopisje je skrajno ogorčeno radi obsodbe v Belemgradu. „Novoje Vremja" pravi, da se mora Milan na vsak način iztirati iz Srbije. Tudi na Avstrijo lete ostre pušice. Dunaj 27. septembra. Vsled razkritij raznih listov, iz katerih je razvidno, da je finančni minister Miquel provzročil odklonitev predloge glede kanalov, da napravi razpor mej konservativci in cesarjem ter kancelarjem, je nastala ministrska kriza. M i q u e 1 o v odstop je skoro gotova stvar. London 27. septembra. Včeraj se je v „Raadu" v Pretoriji prečitala najnovejša brzojavka angleške vlade. Krii-ger bo danes predlagal, naj se odgovori v tem smislu, da smatra Transvaal koncentracijo angleških vojnih sil ob transvaalski meji za izraz sovražnosti. Če „Raada ta odgovor odobri, je s tem napovedana vojna, j Narodno gospodarstvo. Priporočilo k vdeležbi pri „Glavni slovenski hranilnici in posojilnici v Ljubljani". Podpisani odbor .Trgovskega inobrtnega društva za Kranj* s k o * priporoča vsem trgovcem, obrtnikom in sploh vsem Slovencem, da pristopijo h „Glavni slovenski hranilnici in posojilnici" v Ljubljani, v prvi vrsti kot člani ali z glavnim deležem po 100 gld. ali z poslovnim deležem po 10 gld. (sme se pa vzeti tudi več deležev) in sploh osredotočiti denarno gibanje pri tem zavodu, bodisi, da se vlaga denar ali da se ga izposodi. Odbor „Trgovskega in obrtnega društva, pretresavši vabilo in pravila tega zavoda, je spoznal veliki pomen tega podjetja, ki bode postalo mogočno in neprecenljive koristi, tem pomenljivejši, čim številnejše in hitreje se ga občinstvo sklene. Združimo torej svoje sile! Odbor ..Trgovskega in obrtnega društva za Kranjsko". Darila. Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Josip F ajdi ga, trgovec v Kamniku 2 K 50 vin. za steklenico, katero je vesela družba rodoljubov v vagonu mej Postojino in Rakekom prodala na dražbi. — Gosp. Ivan Šemrl, učitelj v Lescah 10 K (in sicer 4 K iz nabiralnika v gostilni pri „Katrineku" in 6 K nabrane v veseli družbi pri „Triglavu" pri prodaji svalčice.) — Skupaj 12 K 50 vin. Živeli vsi darovalci! Za Prešernov spomenik: Gospod Vilko Gestrin v Lescah 5 K, nabrane v veseli družbi z geslom: „Vremena Kranjcem mor jo se zjasniti !" — Živeli rodoljubni darovalci! ___I Slovenci in Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! Za prebivalce mest, uradnike i. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek", ker upliva na prebav-ljenje trajno in uravnovaino ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot 2 škatljici se ne pošljeta. 3 (59—13) Umrli so v Ljubljani: Dne 25. ^septembra: Oton Miiller, stotnikov sin, 11 mes., Šubiceve ulice št. 3, črevesni katar. Dne 26. septembra: Frančiška Ekert, zaseb-nica, 49 let, Sv. I'etra cesta št. 25, jetika. V deželni bolnici: Dne 20. septembra: Emil Avbel, delavčev sin, 4 leta, vsled opekline. Dne 23. septembra: Marija Svetek, strežnica, 70 let, mrtvoud. Dne 24. septembra: Frančišek Mrhar, kurjač, 29 let, vročinska bolezen. Meteorologično poročilo. Vlilna nad morjem 806>3 m. Srednji zračni tlak 736-0 mm. CO Čas opazovanja 26. 27. 9. zvečer 7. sjatraj 2. popol. Stanje barometra h o co . O. > 8 7348 I 110 si. jzahod jasno 73 > 2 8 2 si. ssvzh. pol. oblač. 736 2 20'1 sr. jzahod jasno Srednja včerajšnja temperatura 119°, nor-male: 1340. 3D"vaxiSLJslca. "borza. dne" 27. septembra 1899. Skupni državni dolg v notah. . 100 gld. 05 kr. Skupni državni dolg v srebrn 99 „ 95 „ Avstrijska zlata renta .... 118 , — m Avstrijska kronska renta 47«. . 100 . 10 „ Ogerska zlata renta 4*/0. . . . 116 „ 95 „ Ogerska kronska renta 4°/0 . . 96 , 05 , Avstro-ogerske bančne delnice . 906 a — . Kreditne delnice....... 370 „ — „ London vista........ 120 „ 65 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark 68 , 97", n 90 mark.......... 11 . 78 „ 90 frankov......... 9 . 57'/, „ Italijanski bankovci ..... 44 , 50 „ C. kr. cekini........ 6 , 69 n Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 6—IO gld. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti moje ljubljene soproge Ivane Tomšič kakor tudi za mnogobrojno spremstvo drage rajnice k večnemu počitku, izrekam tem potom vsem vdeležencem srčno zahvalo. Posebej pa se zahvaljujem prečastiti Št. Peterski duhovščini ter vsem darovalcem krasnih vencev. Bog povrni vsem ! V Ljubljani, 27. septembra 1899. (1771) Iiuka Tomšič vrtnar. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. Junija 1899. let«. Odhod lz LJubljane jaž. kol. Proga čez Trbli. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; 6ez Selzthal v Ausse, Isl, Solnograd; čez Klein-Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fraa-zensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Klein-Reifling v Line, Bndejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 2 m. popoladue osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gasteiu, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. uri 15 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 uri 41 minut popoludne v Podnart- Kropo — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano j. k. Proga lz Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linča, Stevra, Išla, Ansseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. ari 55 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiba, Bregenca, Iuoinosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franceusfesta, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskcga, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob S. uri 42 min. zvečer iz Podcarta Krope. — Proga lz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri JI m. zjutraj, ob 2. ari 32 m. popoludne in ob 8. ari 48. m zvečer. — Odhod is LJubljane d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 23. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod V LJubljano d. k. lz Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9 uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206j kacih 14 let star, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. (i774-i) L. Fiirsager, Radovljica. Prodajalnica se odda v Rožnih ulicah hiš. št. 11 oziroma se iz te prodajalnice tudi vsa potrebna oprava proda. (1775—i) Tpsii piočnik zmožen slovenskega in nemškega jezika, dober prodajalec, želi vstopiti v službo v mestu ali na deželi. Ponudbe pod „štev. 100" poste re-stante Laze pri Kamniku. (1733—3) Sprejme se v večjo gostilno mlada, delavna natakarica kateri se odda na račun. Zaslužek dober, kavcije je vložiti 300 gld (1763—3) Kje? pove upravniStvo „Slov. Naroda". Krtače za pode iz 4-iMiili rizo v i h korenini«* in bitja, dalje (1583-7) krtače za obleke, za likanje in podobne ponuja najceneje Alojzij Pavlišta N t* rt- < a. d-o o a> B »-*■ Na prodaj je po nizki ceni v Vodmatu, Jenkove ulice št. 11. Ima 7 stanovanj, lepo klet in lep vrt. Kupci naj se oglasijo pri lastniku istotam. (1772—1) Ivan Kordik Ljubljana, Prešernove ulice št 10-14 priporoča svojo veliko zalogo gumijastih čevljev in čevljev za telovadbo po najnižji ceni. 17105 Izjava. (1776) Preklicem razžaljive besede, katere sem govoril o g. Janezu Bajda. France Florjančič. ^Ela.d. soliden. trgovski pomočnik se sprejme v špecerijsko trgovino. Ponudbe poste restante Ljubljana pod ..Gorenjsko". (1746-3) V trgovsko pisarno sprejme se takoj praktikant z lepo pisavo ter zmožen slovenščine in nemščine. Ponudbe sprejema upravniStvo „Slov. Naroda". (1766—2) Poštna in brzojavna upraviteljica z dobrimi spričevali, želi premeniti službo. Ponudbe naj se pošljejo na upravniStvo „Slov. Naroda". (1773-1) v Mekiuah pri Kamniku s sadnim in zelenjadnim vrtom ter gozdom, t;il*4»_j |»i*<»fl;i. (1760-2) Kupci naj se oglasijo pri Blažu Ravniku, gostilničarju ,,pri belem volu" v v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 23. Za vinsko trgovino na debelo 0. Kolmar & Co. Zagreb išče se (1758-3) i^r učenec -aai iz boljše hiše s potrebnim predznanjem in zmožen nemškega jezika. Kontovarist z dovršeno trgovsko šolo in nekoliko prakso išče službe pod skromnimi zahtevami. Blagohotne ponudbe sprejema upravniStvo „Slov. Naroda". (21—221; Stara, dobro vpeljana m v Ljubljani ali v okolici se išče na račun. (i7G4_2) Kje? pove upravniStvo „Slov. Naroda". hranilnica in posojilnica registr. zadruga z neom. zavezo pisarna v Selenburgovih ulicah h. št. 3 v Ljubljani sprejema in izplačuje hranilne vloge po 41|2°|o obresti od dne do dne brez odbitka in brez odpovedi. Glavni deleži so po 100 gld., poslovni po 10 gld. Za brezplačno pošiljanje denarja so položnice na razpolago. Vsa pojasnila pismeno ali v uradnih urah od 8.—12. in od Va3.—6. ure. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (1688-5) Dra M- Hudnik^ predsednik Vincenc Čamernik kamnoseški ■■■ § «^ Slomškove ulice št. 9 LJUBLJANA Slomškove ulice št. 9 nasproti električne centrale (1731—3) j j priporoča p. n. občinstvu za bližajoči se praznik. Yn«*1i Svetih svojo bogato zalogo nagrobnih kamnov iz raznolikih marmornatih vr«< po najnovejših riMarlJali. Prevzame izdelovanje rodbinskih rakev ter Mpomeiiikov tudi na zunaj. |C aiisi ter načrti so brezplačno na ogled. 'Oi Znano solidno delo. Nizke cene. Točna postrežba. C. in kr. državno vojno ministrstvo. Oddelek 13., št. 2I60 iz 1. 1899. Državno vojno ministrstvo namerava v priloženem seznamu I. navedene oblačilne in opravne predmete iz usnja, ki re prezentujejo l/4 avstrijski industriji pridržane kvote normalne potrebščine za 1. 1900., dobivati cd malih obrtnikov. Kot pravilo imajo veljati ponudnikom dotičnih dajatev sledeče določbe: 1. Ponudbe za prevzetje take dajatve smejo se vložiti le od mojstrov, ki stalno bivajo v Avstro-Ogrski in so z obrtnim listom obrtniške oblasti pooblaščeni, da smejo dotično obrt samostojno izvrševati. 2 Vsak tak mali obrtnik se lahko udeleži te dajatve, kakor ga je volja, bodisi 0) samostalno, bodisi b) kot ud obrtne zaveze, ki je pristojna in obstaja na podlagi obrtnega reda, ali c) kot ud na podlagi zakona z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70, ustanovljene obrtne inf produktivne zadruge čevljarskih mojstrov. V prvem slučaju ima sam vložiti ponudbo, sestavljeno po obrazcu A, ki je zadej razviden. Mali obrtniki, ki se hote" udeleJiti dajatve s posredovanjem svoje obrtne in produktivne zadruge, morajo vložiti po omenjenem uzorcu sestavljeno ponudbo potom zadruge. V seznamku po uzorcu B, ki se ima priložiti ponudbi se smejo imenovati ne vsi, nego samo oni člani zadruge, ki se res hote udeležiti pri dajatvi. Ako pripadajo obrtni zadrugi razun čevljarskih mojstrov tudi jeimenarski itd. mojstri, mora zadruga za čevljarske mojstre, kakor tudi za druge mojstre vložiti posebno ponudbo in seznamek. 3. Oblastvena potrdila, katera je doprinesti dobavnim ponudnikom o njih Opravičenosti (točka 1.) na ponudbah (seznamih), so istotako razvidna iz obrazcev A in B Na ponudbe (sezname), v katerih ni tega potrdila, se ne bode oziral o. 4. Mali obrtniki, ki pripadajo kaki zavezi kot članovi, ne smejo tudi hkratu posamezno oferirati. 5. Ponudbe, previđene s kolkom 50 kr., naj se vpošljejo najkasneje do 31. oktobra 1899. 1. ob 12 uri opoludne oni trgovinski in obrtni zbornici, v katerem področji bivajo mali obrtniki (obrtna zadruga). Na ponudbe, ki prepozno prihajajo, ali če se pošljejo telegrafičnim potom, se ne bode ozir jemal. 6. Uzorcev za poskušnjo ni treba pošiljati, niti ni treba jamščine (kavcije) polagati. 7. Denarna vrednost dajatvene partije za zalaganje se poganjajočih obrtnikov se ima ravnati po broju v razmerju k vpisani vkupni dajatveni količini. Pri obutalu si c. kr. trgovinsko ministrstvo, kateremu je drž. vojno ministrstvo prepustilo razdelitev dobav, pridržuje določevati vrsto in velikostne razrede obutal, ki jih imajo oddati pojedini mali obrtniki (zaveze), in sicer pri naročevanju samem. Zatorej naj se gotove vrste (čevlji, lahki čevlji, na pol škornje, škornje, Čižme) in velikostni razredi ne ponujajo. Lahki čevlji se bodo le takim ponudnikem odkazali, kateri v ponudbi špeci-elno izjavljajo, da tudi te vrste obutalo sprejmo v dajatev. 8. Vrste, ki se imajo dajati, morajo biti izdelane od dotičnih malih obrtnikov, katerim se je dajatev naročila, v lastni delavnici (eventuelno) v delavnici, katero je zadruga ustanovila za skupni račun dajateljnih zadružnikov). Odstop (cesija) dajatve, ki se je komu naročila drugim osebam, bodisi proti plačilu ali brezplačno, ni dovoljen in bi i mel za posledico, da se dotične vrste popolnoma izključijo od prevzetja. 9. Za orientovanje o razmerah glede cen naj služi pridejani seznam II. Višje cene kot tu navedene se ne morejo nikomur dovoliti. 10. Oddaj al ni kraji in oddaj al ni roki za naročene vrste naznanijo se takrat, ko se bode prisodila komu dajatev, to bode meseca januvarja 1900. L Načelno je oddajalno mesto ono monturno zalagališče, ki je najbližje prebivališču dotičnega zalagatelja. Oddajni roki padejo v čas od 1. maja do 31. avgusta 1900. leta. Da se oddajanje kolikor m cžno olajša, ustanovila se bodo, ako bi kazalo, za male obrtnike iz krajev, ki so poseb no oddaljeni od monturnega zalagališča, bliže ležeča prevzemališča. 11. Vse vrste, ki se imajo oddajati, morajo tako glede kakovosti materiala, kakor glede oblike dimenzij, (pri obutalih glede vnanje, kakor tudi notranje dimenzije dotične velikostne vrste) teže in konfekcije popolnoma odgovarjati eraričnem uzorcem, ki leže* pri montornih upravnih zavodih. Ti uzorci z opisom in črtežem in k obutalom tudi prik roje valne patrone so vsakomur na vpogled pri mont urnih zalagališčih št. 1 v Brnu, št. 3 v Gradcu in št. 4 v Kaiser-Ebersdorfu, oziroma se lahko od tam naroče" proti plačilu. Glede vložka trstenine (Rohrplattenstotp in glede v primeri z lanskim letom pre merjenih uzorcev, se opozarja špecielno na dotično opazko v seznamu I. Čevljarski mojstri jednega kraja, ki se hočejo natančneje informirati o izgotav-Ijanji vojaških obuval po uzorcih, lahko iz svoje srede jednega mojstra odpošljejo v bližnje monturno zalagališče, ki mu bode dalo dotične potrebne informacije. 12. Dovoljeno je, posluževati se strojev. V vsakem slučaju pa morajo biti obuvala vseskozi šivana. Za šivanje podplatov s strojev se ne smejo vporabljati taki z zadnjim Šivom (Steppstich). Ako se pete cbutal pritrjajo z medenimi vijaki ali železnimi žebljiči ne smejo njih špice predreti notranjega podplata, istotako ne smejo kanulne žbice, s katerimi se pritrja spodnji podplat presegati istega. Spodnji podplat se ne sme odločiti in more biti uzorcu vsaj jednak. Medeni vijaki se ne smejo vporabljati za pritrjevanje podplatov. 13. Glede vizitacije oddanih obutal se opomni, da se najpreje notranja kakovost preiskuje na ta način, da razpara jeden cdstotek (najmanj jeden par) vsake odda-jalne partije častnik, ki jo bode prevzel. Će se ni pri tej preiskavi kaj pomanjkljivega pokazalo, preiskovala se bode vsa partija, ne da bi se dalje paralo. Če bi pa bilo kaj pomanjkljivega, kar se tiče notranje kakovosti, iz česar bi brezdvomno sledilo, da obuvala ne odgovarjajo vsem propisom, potem se takoj vsa partija odkloni. Če bi pri prvi preiskavi bilo kakega dvoma, da li odgovarjajo preiskovana obuvala uzorcem. preiskovalo se bode dvojno, eventuelno trojno odstotno število (najmanj pa dva ali tri pare čevljev). Pri poskušalnem razparanju se, če ni nikakih pomislekov proti vzprejetju, razparani komadi na erarične stroške zopet popravijo. Inače se ti komadi razparani, kakor so, vrnejo zalagatelju, kateremu potem ne pristoja pravica do odškodnine. Vojaška in jahalna oprava pregledovala se bode vsak komad posebe. 14^ One vrste, glede katerih se je pri vizitaciji izkazalo, da niso narejene po uzorcih, ali katere so se dopcslale stoprav potem, ko je potekel rok za oddajanje, se ne bodo vzprejemala. 15. Če misli kak mali obrtnik (zaveza), da odklonitev kake vrste ni utemeljena, je upravičen, prositi za nepristransko komisijo. Dotična prošnja naj se vloži najkasneje v 14 dnevih od dneva odklonitve pri onem vojnem teritorialnem (kornem) po-veljništvu, v katerega področju se nahaja monturno zalagališče (oddajalno mesto), ki je dotične vrste odklonilo. Nepristranska komisija, ki jo ima sklicati omenjeno vojno teritorialno (komo) poveljništvo, obstoji iz jednega štabnega častnika vojske kot predsednika, z dveh stotnikov (ritmojstrov) vojske, iz jednega uradnika vojne intendancije in iz treh zvedencev civilnega stanu, cd kateiih jtdnega določi zalagatelj, jednega monturno zalagališče (odnosno intendancija, v katere področju leži dotična prevzemna postaja) in jednega trgovsko sodišče vsled prošnje vojnega, teritorialnega (kornega) poveljništva. Če trgovinskemu sodišču ni mežno, imenovati zvedenca, ondu ima vojno-teri-torialno (korno) poveljništvo naprositi dotično trgovsko in obrtno zbornico, da deleguje zvedenca. Sodba, katero izjavi veČina vseh članov razsodišča glede vzprejetja ali odklonitve vrst na temelju dajatvenih pegojev, se ima smatrati za končno odločitev, proti kateri ni nobene pritožbe ne administrativnim, ne pravnim potom. Stroški nepristranske kcmisije zadenejo v slučaju, če je komisija spoznala, da ni moči nobenih njej predloženih vrst vzprejeti, zalagatelja, v protivnem slučaju, to se pravi, če se vse vrste sprejemo, pa vojaški erar. Če pa je bilo spoznano, da samo jeden del predloženih vrst ni za rabo, potem ima zalagatelj od skupnih stroškov nepristranske komisije trpeti samo tisto svoto, katera odgov arja cddajalni vrednosti dotičnih vrst, glede kojih se je izreklo, da niso za vzprejetje. Na Dunaju, dne 11. septembra 1899. F? Seznam I. o ^ *« 1 »> t£ a I d i li v r k 1 n 1> «> 1 ii ^ n 1 u 1 ll ■>■ i- !-. 1 ;i li P 3 i m e nova nje vrst število Poimenovanje vrst število čevlji 42983 Plaščni 455 cm dolgi 2625 lahki čevlji > o 8139 55 5 cm dolgi "~ 2257 nizki škornji do 5 . do 13. velikostne vrste M 2190 Naboj nače za peštvo 8 mm municiji , brez držala nabojev H\ 125 dragonski škornji 4613 Nabojnače za konjico 8 mm municiji 2u76 čižme 1380 Tobolec za revolver z nosilnim jermenom 262 Jermenov za hlače1') 5687 Sabijeni pasovi 1 , .. > 1347 uz. 1888, brez nosil in brez tornistrske igle l) > 4812 ročni jermeni J za konjico o T3 1041 Telečakov za sanitetno četo •73 ta 64 ! Oprtnice za bobnje okovane, brez tobolcev za kijčke c3 105 za tehnične čete S 157 : Predpasni jermenje za bobnje S 113 Telečak za nosilce pionirskega orodja ') M 122 i Gorenje opasivnice O 1400 ' Ti 'dni tornister za nosilce pionirskega orodja') 97 Spodnje opasivnice brez podpon M 910 Nosilo za telečake garnitura 5591 s podpono 3150 Usnjati ovoji za tornistrsko nosilo parov 595 Glavna stajala 805 Usnjati ovoji za t« irnister-vrečo garnitura 245 | Motvozna 910 Tornister za naboje ') komadov 4900 1 Drogovne uzde 910 Tornister za listine l) 28 Motvoze 910 Jermenje za tornister za tehnične čete garnitura 122 Stremenski remeni parov 1050 Tornister za konjico z nabojnačev 133 ! Sprednji 4042 brez 161 Zadnji stranski8) pritezalni jermeni 2590 Nabojnači 490 srednji 1470 Pasovi brez zapone uz. 1888 5600 Hlevnih brez pripevnic*) > 1470 Pasovna podpona > 1050 podponcev s pripevnicami (bre z kljuke in zaporne, brez trnja) o 1540 sabljina bodala k repetirkam o 8312 Oprsnega remenja T3 602 Tobolci za sablje peštva 295 Tobolcev za podkve s pripevnicami cj 5G8 pionerske sablje za nejezdece a 980 "Oprtalnikov za kuharsko orodje uzorec 1888 S 22575 pionerske sablje za vozno četo 402 za konjico o 472 Nosilne priponke za pasove 665 , Oprtalnikov za kuharsko orodje za tehnične čete M 262 Pasovi brez karabinske zaponke za konjicoa) 332 | Ovojev za četne svetilke za konjico 17 Jermeni za puške 6475 Ovojev za lopate za peštvo 875 1 Jermeni za repertirko karabinko 665 Ovojev za taborske sekire 105 Plaščni jermeni z dvema zaponkama 23625 ;i Za telečake uz. 1888, za tornister za naboje, za orodni tornister, oziroma telečak za nesilce pionirskega orodja in za tornister za listine potrebno trsenino za uložke (Rohrplattenstoff-Einsatze) morajo dotični mali obrtniki dobivati po lastni ceni od dostojnega monturskega skladišča. Ista znaša: za tornister uz. 1888, ali tornister za nosilce pion. orodja 37 kr. tornister za naboje.............................. 51 kr. „ „ listine.............................1 gld. 65 „ in „ „ orodje............................. 27 „ lonnstri, za katere so se rabili drugi vložki trstenine, kakor jih daje monturska zaloga, se ne vzprejemajo. ? *) Od teh je izgotoviti 5°/0 po 1. in 9570 po 2. velikostni meri. 8) Uzorec zadnjega stranskega pritezalnega jermena je od lanskega razpisa premenjen. ... _ *) Od teh je izgotoviti polovico po prvi, polovico pa po dragi velikostni meri. ""■ ■ J 111 ♦ Seznam II. o za.letgretlza.lln. cean-stl^. Nazvanje Trste Jednotna cena NftITRDJC > Trate Jednotna cena v Številkah ▼ pismenih v številkah v pismenih gld. 1 kr. goldin. | krajcarjev gld. | kr. goldin. krajcarjev i parov gotovih Čevljev 6. •8 •O O (1 •e bo o a +3 00 O M 6 16 pet petnajst 1 garnit. jermenje za tornister tehničnih čet — 95 — petindevetdeset i 6. 6 04 pet Štiri 1 nosilo za telečak 1 36 jeden petintrideset i 7. 5 02 pet dva 1 par usnjatih ovojev za tornistrsko nosilo — 11 — jednajst i 8. 4 97 štiri sedemindevedeset 1 garnit. usnjatih ovojev za tornistrsko vrečo — 11 41 — jednajst i 9. 4 86 štiri petino8emde8et 1 komadov tornister za naboje 3 tri jednoinštirideset i 10. 4 87 štiri sedeminosemdeset 1 tornister za listine 4 11 _ štiri jednajst i 11. 4 71 štiri enainsedemdeset 1 tovorni tornister z __ za konjico ~~bre¥~ nabojnače 8 21 36 osem jednoindvajset i 12. 4 69 Stili devetinšestdeset 1 7 sedem šestintrideset i 13. 4 64 Štiri Stiriinšestdeset 1 nabojnač — 76 — šestinsedemdeset i lahkih čevljev 5. 3 78 tri oseminsedemdeset \ pas brez zapone uz. 1888 — 47 — sedeminštirideset i 6. 3 73 tri triinsedemdeset pasovnih podpon — 08 21 — osem i 7. 3 72 tri dvainsedemdeset 1 nožnic za sabljino bodalo k repetirki — — jednoindvajset i 8. 3 67 tri 8edeminšestdeset 1 infanterijske sablje — 25 — petindvajset : i 9. 3 62 tri dvainšestdeset 1 pionirske sablje za nejezdece — 26 — šestindvajset i 10. 3 61 tri jednoinše8tdeset 1 pionirske sablje za vozno četo — 30 05 — trideset 11. 3 62 tri dvainpetdeset 1 nosilnih priponk k pasu — — pet i 12. 3 49 tri devetin štirideset 1 konjiških pasov brez karabinake podponke 52 — dvainpetdeset 13. 3 47 tri 8edeminštirideset 1 jermenov za puške 34 — štiriintrideset nizkih Škornjev 5. 6 89 šest devetinosemdeset 1 jermenov za repertirsko karabinko 67 — sedeminšestdeset l 6. 6 83 šest triinosemdeset 1 plaščnih jermenov z dvema zaponkama 12 07 — dvanajst l 7. 6 78 šest oseminsedemdeset -j- plašCnih jermenov 45'5 cm dolgih — sedem 4- 8. 6 74 šest Stiriinsedemdeset 55'5 cm dolgih — 09 — devet 9. 6 48 šest 08eminštirideset infanterijskih nabojnač za 8 mm municije brez držala 1 25 jeden petindvajset i 10. 6 47 šest sedeminštirideset i 11. 6 6 38 šest osemintri deset konjiških 8 mm municije — 50 59 — petdeset i 12. 36 šest petintrideset 1 tobolec za revolver z nosilnim jermenom 1 jeden devetinpetdeset i 13. 6 8 33 88 šest triintrideset 1 sabljinih pasov za konjico — 84 — štiriino8emdeset i dragonskih škornjev 6. 6. osem 08eminosemdeset 1 ročnih jermenov — 34 — štiriintrideset 8 81 77 osem jednoinosemdeset 1 nosil, jermenov okov. brez tobolca za bobne 1 03 jeden tri 7. 8. 8 osem sedeminsedemdeset 1 prepasnih jermenov za bobne — | 32 dvaintrideset 1 <£> 8 73 osem triinsedemdeset 1 gorenjih opasivnic 1 66 jeden j šestin.šesMeset 1 9. > 8 8 44 43 osem štiriinštirideset 1 spodnjih opasivnic brez podpone 1 44 63 jeden i štiriinštirideset 1 10. osem triinštirideset 1 podpon za spodnje opasivnice triinšestdeset 1 11. 8 34 osem štiriintrideset 1 glavna stajala — yo 40 — devetdeset 1 12. 8 31 osem osem jednointrideset 1 motvozna — — šestinštirideset 1 13. 8 29 devetindvajset 1 1 drogovne uzde — 63 triinšestdeset 1 čižem 5. 9 04 devet štiri 1 motvozne — 58 29 22 oseminpetdeset 1 6. 8 98 osem osemindevetdeset 1 par klestičnih jermenov 1 jeden devetindvajset 1 7. 8 93 osem triindevetdeset 1 komadov sprednjih Pi u — — dvaindvajset 1 8. 8 89 osem devetinosemdeset l zadnjih stranskih itezalnih 'rmenov _ 31 :-',G — jednointrideset 1 9. 8 56 osem šestinpetdeset srednjih J — šestintrideset 1 10. 8 55 osem petinpetdeset 1 hlevnih povodcev brez pripevnic 1 40 jeden šestinštirideset 1 11. 8 46 osem šestinštirideset i 1 hlevn. pov. s pripevn. (brez kav. in za p. brez trna) 1 53 37 triinpetdeset 1 12 8 43 osem triinštirideset 1 oprsnega jermenja jeden sedemintrideset 1 13. | 8 41 osem jednoinštiri deset ! 1 tobolcev za podkve s pripevnicami — |99 — de vet mdevet deset 1 mađov hlačnih jermenov 5~ 4 19 25 — devetnajst j 1 oprtalnic za kuhalno orodje uz. 1888 — 10 — deset 1 telečakov brez nosila in brez tornisterske igle pet petindvajset 1 za konjico — 39 — devetintrideset 1 za sanitetno četo 65 štiri petinšestdeset i 1 oprtalnic za kuhalno orodje za tehn. čete — 18 — osemnajst 1 za tehnične čete 5 05 pet pet ovojev za četno svetilko za konjico 1 17 jeden sedemnajst dvainsedemdeset T~ o telečak za nosilce pionirskega orodja 5 29 pet devetindvajset ovojev za lopate pešcev — 72 1 orodni tornister za nosilce pionirskega orodja 3 57 tri sedeminpet deset 1 ovojev za taborske sekire 11 jednajst (1777) Obrazec A. Intendanciji c. in kr. _________voja v Ponudba. Jaz N. N., stanujoč v . . . . (kraj, ulica in hišna številka) v kronovini Podpi sana obrtna zadruga v..........kronovini.......... okraj J)......izjavlja m s tem, da sem pripravlj en, , . , . _. ... -'---—--—-EV-5-—— obuvala vsake vrste m številke okraj........izjavlja s tem, da je pripravljena velikostnega razreda2) po cenah, objavljenih v razglasu državnega vojnega ministrstva oddelek 13, št. 2160 z dne 11. septembra 1899 v smislu doloCil tega razglasa, ki so mi . , .. , podvržem, sam --:-5-- v popolnem obsegu znana, in kojim se popolnoma —^—--—— podpisani zadrugi v r & ' podvrže sama izgotavljati in na lastni račun dajati. vzprejmem Takisto pod istimi pogoji dajatev lahkih čevljev.6) vzprejme podpisana Seznam (seznami) onih članov zadruge, v katerih imenu se vlaga ta ponudba od podpisane zadruge, je (so) priložen(i).4) N. dne....... 1899. Ponujajoče \ nai ] Podpis, pritisnejo ' pečat. Oblastveno potrdilo.5) Da je gospod N. N. v N....., samostojni čevljarski (jermenarski itd.) mojster, tukaj v obrtnem registru vpisan in stoji v predpisa davka, se s tem potrjuje. N. N. Oblastveni podpis. ') V tem uzorcu nad črto se nahajajoče besedilo je za posamne ponudnike, besedilo pod črto pa za ponujajoče zadruge. ') Ponudniki za oboroževalne in jezdne vrste naj izpuste besedo „obutala vsake vrste, množine in velikostne vrste", mestu tega pa je navesti Število m vrsto sorte, katero hote dajati. •) Ta stavek je vzprejeti v ponudbo le od takih malih obrtnikov, kateri bi hoteli eventuvalno vzprejeti tudi zalaganje lahkih Čevljev. *) Ta tretji stavek se navede samo v ponudbah zadrug. - ■ *) To potrdilo mora biti samo v ponudbah posamnih ponudnikov. Pri zadrugah mora hiti oblastveno potrdilo na sesnamku zadružnih Osnov. (Vzorec B) Obrazec B. 5»» C* >»; 11 i » 11» onih malih obrtnikov čevljarske (sedlarske, jermenarske itd.) stroke iz kraja x)....., ki so pooblastili svojo podpisano pristojno obrtno zadrugo, vložiti ponudbo v njib imenu na dajatev razpisano od državnega vojnega ministrstva z razglasom odd. 13, št. 2160 z dne 11. septembra 1899, da vzprejme dotično naročilo, da preskrbi oddajanje naročenih vrst in da dvigne zasluženi znesek. 1P o n a. xxx n. I 3a m alili obrtniko -v. krstno ime in priimek stanovanje ulice hišna številka lastnoročni podpis N. ., dne , 1899 N. N. (Podpis obrtne zadruge.) Oblastveno potrdilo. Da so gori označene............*) osebe res podpisani obrtni zadrugi kot člani pristojne in kot samostojni Čevljarski (jermenarski itd) mojstri, zapisane v obrtnem registru ter stoje v predpisu davka, se 8 tem potrjuje. N. N. (Oblastveni podpis.) 0 če obsega zadruga več krajev, potem je sestaviti za obrtnike vsakega kraja poseben ef^n»m1 Isto tak o je sa. Dunaj za vsak okraj narediti poseben seznam. ») Tukaj je navesti število v seznamu se nahajajočih ponudnikov. T ostalem se zaradi pravilne oblike seznama oposarja na toCko 2.. razglasa. faflfifolrrfl bi odtoral it Joaip Molil. tal tisk .Naroda«