DR. O. ILAUNIG: 46 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. Zvesti Rudolfi ni slutil, da je bil v tistem Casu, ko je plezal po strmih stenali, tvegajoč svoJe življenje, da prinese poročilo grofu Tatenbahu, vsak poskus rešitve prepozen. Grofica Zrinjska tudl ni mogla več pomagati, ampak je bila sama najbolj potrebna pomoči. General Spankau je namreč naglo prodiral proti gradu Čakovcu. Posebnega odpora nikjer ni bilo, le pred Frankopanovim gradorn Brocl na Hrvatskem so se postavili uporniki v bran. Cesarske čete so zavzele grad, upornike pa so do eadnjega potolkli. Ž velildm krikom in hruščem so pridrvcli podivjani vojaki generala Spankau v grad Čakovec. Kar jiin je prišlo pod roke, so uničili ali opuBtošili. Prevrgli so vse, iskajoč dragocenosti. C.e bo iskali zaraan, so v jezi razbili dragcceno Bhrambe, da jo bilo po sobah videti, kakor da bi tukaj najhujči potrea vršil svoje razdejanje. Ko- likcr je bilo služinčadi v gradu, so jo trpinčili, dokler ni pobegnila in vzela s seboj le to, kar je imsla na sebi. Grofica Zrinjska Jo živela v svoji sobi. Pričakovala je dan za dnevom, da se vrne Rudolfi in ji poroča o usodi grofa Tatenbaba. Že prej je bolehala, od dneva do dneva naraščajoča negotovost pa jo je _e bolj potrla, posebno, ko je zvedela, da so pridržali njenega soproga in brata na Dunaju. Slonela je bleda v svojem naslonjaču, pri njej je bila starikava ženska, ki ji Je stregla, Brezobzirno je stopil kmalu po svojem prlhodu general Spankau v njeno sobo, ne da bi je sploh pozdravil. Smatral jo je za veleizdajalko in je temu primerno z njo postopal. Osorno ji je naznanil, da jo mora na cesarjevo povelje od tukaj odvesti, zato naj se prlpravi za potovanje. Ni pomagala nobena prošnja, ni zalcglo sklicevanje na njeno bolezen. »Imejte vendar usmiljenje z žensko, ki je soproga hrvatskega bana Zrinjskcga, katerega praded si je stektl toliko zaslug za cesarsko hišo.« »Ha, ha,« se jo zakrohotal general, »ta ženska sa sklicuje na pradcde. Da, vaši pradedi so res bili vneti za vladarja, vi pa ste vsi skupaj veleizdajalci. Za vas ni usmiljenja. Spravite hitro najnujnejše stvari skupaj, potem pa hajdi v Gradec, da bote delali družbo vašemu oboževanemu Tatenbalm, seveda ne tako kakor v gradu Račje.« Surovo se je zakrohotal ter dal zastražiti grofico. Drugo jutro so jo naložili na voz ter ji dali 3 seboj komaj eno obleko in štiri srajce. Nekdaj tako ponosna in bogata grofica je zapustila svoj grad kakor kakšna beračica. V dveb. dneh so dospeli v Gradec, dalje niso mogli potovati vsled bolezni nesrečne grofice. O tem so poročali cesarju, ki je dovolil, da je ostala v zaporu na Scblossbergu ter ni bila odpeljana v Linc, kakor je bilo prvotno nameravano. Uboga grofica pač ni slutila, ko je bila o priliki poklonitve deželnih stanov v Gradcu, da se bo v to mesto vrnila v čisto drugem položaju, kakor je bila takrat, ko ga je zapustila. XXVI. Bridki trenutki. Moči, moči ,mi daj, moj Bog! r Tak krepke ka.kor zid gorA, Da, če se ruši svet okrog, Propaat me najde še inoža. Jaako. Plemenite in velike duše kažejo svojo lepoto najbolj v nesreči. Takrat se pokaže njih vera v vse vladujočo previdnost v vsej svoji velikosti. Takrat snujejo načrte ter razvijajo živahno in vztrajno delavnost. Žrtev obupa je le tisti, ki nima vere. Taka plemenita in velika duša je bila Ar__ Terezija Tatenbah. Ni obupala, marveč se je trudila ter se potegovala za rešitev svojega soproga, ki tolike ljubezni ni zaslužil. Celo leto je preteklo, da je zaman čakala na osvoboditev svojega soproga. Od njega pa ni bilo nobene vesti. Od tistega časa, ko je prišel Rudolfi do grofa Tatenbaha, so ga tako strogo stražili, da je bil vsak stik z zunanjim svetom izključen. Grof Tatenbah je težko nosil breme usode. Kako lepo mu je že sijala zvezda upanja, ko mu 3'e mestni sodnik obljubil, da njegov zapor ne bo trajal dolgo. Srce se mu je širilo veselja, če ja pomislil, da pride dan, ko zapusti te temne, neprijetne prostore. O, kako srečcn bo pohitel domov, kako veselo bo svidcnje s soprogo ter ljubim sinčkom! Vedel js, kaj je soproga zanj storila, da bi ga rešila. Hvaležen ji hoče biti, večno hvaležen. In zopct bo svoboden! Kaj pa potem, all še bo smel hoditi po tisti Doti kakoi- preit. Sedaj jc vidcl, kam pelje ta pot, ki je sprayila njegovo življenje v največjo nevarnost. Toda če obrne zaveznikom hrbet, kaj poreče rA'na Katarina Zrinjska? Obljubila mu je ljubeEen. Tudi sam čuti, da se mu je ljubezen do ponosne in lepe grofice ukoreninila globoko v srcu. Ali se bo mogel ustavljati tem skušnjavam? Tako je premišljeval grof Tatenbah v tihih urah, ki so mu bile od dneva do dneva daljše, ker ni hotela priti zaželjena rešitev. Da ga ne pustijo na svobodo, se mu je zdelo vedno bolj sumljivo. Najbrž so njegovi sovražniki prinesli novo in težje obremenilno gradivo. Ali je potem še sploh misliti na ugodno sodbo? In kako bi se glasila ta sodba? Mestni sodnik mu ]e namignil, da Je žc visel nad njim krvnikov meč. O, grozno, umreti tako mlad! Zapustiti svet, ko imaš dovolj sredstev, da lahko uživaš življenje! Nc, ne, to ni mogoče! Toda kako se rešiti, ko ne smeš z nobonim občevati, nikomur nič sporočiti, pri nikomcr iskati pomoči? Na oni dve pismi, ki jih je prejel Rudolfi, ni nobenega odziva, nobene pomoči. • ¦ . Torej kako naj ee rešit Slišal je včasih, da si je ta ali oni pomagal s tem, da se je delal umobolnega. Zakaj se ne bi tudi on poslužil te zvijače? Kar je sklenil, je tudi storil. Prej je bll vedno nemiren, neprestano je Jadikoval ter prosil pojasnila, ali se bo njcgova zadeva kmalu in ugodno končala. Sedaj pa je postal navidezno miren in hladcn, gledal je topo pred se, in na vprašanje ni dal nobenega odgovora. Jedi se skoro ni dotaknil, marveč je dajal znamenja, naj ga krmijo, kakor se to godi pri dojenčkih. Izpočetka grajski stražmojster Jurij Vampreht temu ni pripisoval nobenega pomena, češ, to je posledica dolgotrajne jeCe, ali pa je samo kljubovanje. To obnašanje je trajalo teden dni. Vampreht je še čakal teden dni. Ko pa grof Tatenbah tudi po preteku 14 dni ni odnehal od tega čudnega obnašanja, je grajski stražmojster to sporočil grajskemu stotniku grofu Filipu Brennerju. »To je zvijača,« se je ta razhudil, ker je dobro poznal grofa Tatenbaha, »nas ne bo varal. Zasluženi kazni ne uide, za to bom že jaz poskrbel.« Rekši da Juriju Vamprehtu strogo naroCilo, naj skrbno pazi na jetnika ter mu natančno poroča o njegovem vedeniu. ....,., . . Tisti čas je živel v Gradcu zdravnik Dr. Eisenschmidt, ki je slovel kot eden najboljših zdravnikov. Imel je veliko skušenj, radi tega ga tudi ni mogel lahko kdo prevariti. Med drugimi posli je tudi opravljal službo zdravnika jetnikov na Schlossbergu. Grofa Tatenbaha je poznal že od prej in je imel tudi Sfcdaj priliko ga opazovati. Sumil je, da se grof Tatenbah bržkone le samo hlini, postopati pa je moral previdno, da reši nalogo, katero mu je poverila preiskovalna ko misija. Ponudila se mu je za to prav kmalu ugodna prilika. Pred nekaj dnevi so prtvedli grofico Ano Katarino Zrinjsko v zapore na Schlossbergu. Dr. Eisenschmidt je dobro znal za razmerje med grofom Tatenbahom in grofico Zrinjsko ter je tudi vedel, da je bila ona, ki je vplivala na omahljivega grcfa, da je vstopil v zvezo z zarotniki. Bilo je nekega popoldne. Jetničar Vampreht nagloma odpre vrata celice grofa Tatenbaha, v cclico vstopi Dr. Eisenschmidt. Jetnik je sedel pri mizi ter gledal topo pred se, blebctajoč kakor otrok. Ni se zmenil ne za Jetničarja in ne za zdravnika. s katerim se je prej vedno rad razgovarjal. Zdravnik mu je pravil to in ono, grof Tatenbah pa se je delal, kakor da bi ničesar ne razumel. Nato se postavi Dr. Eisensclimidt pred grofa, ga ostro pogleda ter pravi: »Grof Tatenbah, najnovejše vam še moram povedati, predno odidem, gotovo vas bo zanimalo.« Ta šg vedno gleda v zid, kakor da bi ne bilo nikogar tukaj in bi ničesar ne slišal. Dr. Eisensclnnidtcvim očem ni ostalo pidkrito, kako je grof Tatenbah napel vse moči, da ne izda svoje radovednosti. Zato nagloma reče: »Pred nekaj dnevi so privedli iz Čakovca grofico Zrinjsko sem v zapore, ne daleč od vas ima svojo celico.« Dr. Eisenschmidt Je s posebnim povdarkom izgovoril te besede ter pri tem ni obrnil od grofa Tatenbaha svojih oči. Trenutok je Tatenbah še bil rniren. Naenkrat pa skoči pokonci ter se začne trcsti na celem telesu. Nato pade na stol nazaj, si zakrije z rokarni obraz ter zakriči z bolestnim glasom: »O, ti moj angel, grofica Zrinjska, tudi ti si zaprta! Sodaj je vse zgubljeno.« In zaSel j@ bridko ihteti ter na glaa JokatL