iillllllllliiillllilllilllillliiiliiiiiiiilliiliiiiiiliiiiiiiliililliillilllllliiiiiiliiiiiiiii lllmlllllllllllllllllll etnilc XXXWL Glasilo »Jugoslovanske gasilsRe 3ve$e EfuMfana« iiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Izhaja vsak drugi mesec. / Posamezne številke 2'50 Din, za inozemstvo 3 Din. V „JGZ* združena gasilna društva dobijo po en izvod „Gasilca“ brezplačno. V Ljubljani, dne 20. marca 1933. 0 Številka 2. Predsedslvene vesti. 1. Vlaganje prošenj. Kljub večkratnim opozorilom vlagajp mnoga društva svoje prošnje preko župe in ziveze naravnost kr. banski upravi, od koder prihajajo po obraitni poti na zvezo in od. tod na župe v izpopolnitev ter priporočitev. Ker je v interesu čim hitrejšega poslovanja in v dosego rešitve v najkrajšem času, naj vsa društva vlagajo svoje dobro utemeljene, z ne-pobitnimi dokazili opremljene in na celi pisarniški poli spisane prošnje edino-Ie po pristojnem župnem načelstvu na zvezno predsedstvo. Dokazila so: plačani ali odprti računi, proračuni, strokovnjaške cenitve škode ter komisijo-nalne ugotovitve. Vsaki prošnji za izredno podporo iz 2%-nega gasilskega sklada je razen drugih dolgove potrjujočih listin, priložiti vselej vestno izpolnjeno »Popisnico« s potrjenim letnim računskim zaključkom in župnim predlogom, potrjenim cd občine. — Izven gasilske službe ponesrečeni gasilci nimajo pravice na povrnitev kakoršnihkoli stroškov. — Prošnjam za podpore iz 1%-nega gasilskega sklada »Po-pisnic« ni prilagati. Za enkratne podpore iz »Podpornega sklada« naj vlagajo samo zares onemogli gasilci, vdove po gasilcih, ki so se ponesrečili v gasilski službi in njih sirote. Nujnost dokažejo zdravniška potrdila in potrdila županstva na prošnji brez kolkovine. 2. Prijave Avtor-Centrali. Po besedilu pogodbe prijavljajo društva koncerte, plese in dramatične igre le po zvezi, ki prijave zbira in tedensko odpošilja poslovalnici. 3. Naročnike lista »Gasilec« uprava ponovno naproša za obnovitev naročbe z nakazilom naročnine Din 15-— za tekoče leto, da bo mogoče določiti naklado 2. številke. Lanskih zamudnikov izkazuje seznam še 122. Ti morajo poravnati zapadlo naročnino do srede marca. Od 850 naročnikov je naroobo obnovila komaj polovica. Vsak naročnik naj stori svojo dolžnost pravočasno, sicer mora uprava list ustaviti. »Gasilec« izhaja za 25.000 članov v le 1750 izvodih. Od teh pa je še okoli 800 iztisov brezplačnih. 4. Gasilski koledar je deloma še od lanskega leta na dolgu. Letošnji je komaj do polovice poravnan. Naročnino naj blagovolijo društva nakazati čimprej brez nadaljnjih opominov. Isto velja tudi za poravnavo tiskovin. 5. Delež župne; članarine odpremimo, am bodo vsa društva vplačala letno članarino, kar bo mogoče po vsej priliki do konca t. m. 6. Poslovanje žup, Jasen pregled vseh vlog je mogoč le iz vložnih zapisnikov, ki jih imajo večina že vsa društva. Pogrešamo pa jih, žai, še pri mnogih župah, ki morajo prednjačiti v vsakem oziru. To potrebno tiskovino ima v zalogi Herman Zupan v Ljubljani, Mestni trg. 7. K načrtu drž. gasilskega zakona je podalo starešinstvo skupno s tehničnim odsekom svoje mišljenje ministrstvu za telesno vzgojo naroda v uvaževanje pri dopolnitvi in končni redakciji. IZ STAREŠINSKE SEJE. V svoji redni seji dne 18. februarja t. 1. je starešinstvo sprejelo sledeča novoustanovljena gasilna društva pod okrilje JGZ Ljubljana ter jih dodelilo tako-le: 1. GŽ Belokranjski: Radoviča in S 1 a m n a vas, pošta Metlika; 2. GŽ Gomjeradgonski: Kapela, pošta Slatina-Ra-denci in S el i šč i - Kupe t i n c i, pošta Sv. Jernej ob Ščavnici;, 3. GŽ Strukovski: Ropoča, pošta Rogaševci ter 4. GŽ Trboveljski: Sv. J e de rt nad Laškim, pošta Laško. Dodelitev društva V e 1 i k e Bloke GŽ Cerkniški je z ozirom na malo število članstva GŽ Loške (komaj 6 društev) nemogoča; Iz predšedstvenega poročila je razvidno, da so se izvršili vsi sklepi zadnje starešinske in odborove seje z dne 10. in 11. decembra 1. 1. Podpor iz občinskih proračunov oblast ne bo črtala gasilnim društvom, nego jih bo vedno le priporočala. V interne zadeve posameznih društev, ki izvršujejo volitve v zmislu pravil, se ne more vmešavati zvezino starešinstvo. Pritožbe proti veljavnim volitvam so nezmiselne. Ugovora društev razpuščene GŽ Šentjurske starešinstvo ne more upoštevati, ker je po veljavnih pravilih upravičeno ustanavljati in po potrebi razpuščati župe, ki ne vrše svoje službe, odnosno ovirajo redno poslovanje. Poročilo o nadzoru nekaterih GŽ je vzel starešinski svet odobruje na znanje. Zvezni odbor je v svoji redni seji dne 11. decembra 1. 1. prepustil določitev časa letošnje glavne skupščine v Celju starešinstvu, ki je določilo za odborovo sejo in sejo odsekov soboto, dne 8. ter za občni zbor nedeljo, dne 9. julija t. 1. Razpis s sporedi bo priobčen v 3. številki »Gasilca« meseca maja. Vežbovnik se prireja z novimi vojaškimi povelji za natis ter bo po vseh prilikah dotiskan do konca prvega polletja. Jugoslovanska gasilska zveza je prejela sledeča dopisa: Gasilska zveza L j u b 1 j a n a. Ovom Ministarstvu je čast dostaviti Vam sledeče: Poznato je da su neka dobrovoljna vatrogasna društva a naročitu pogranična, priredujuči razne proslave i svečanosti, pozivala inostrana vatrogasna društva na sudelovanje i da su se tom prilikom medusobno častili raznim vatrogasnim odličjima i diplomama.. Ovo ministarstvo stoji na stanovištu da su za deljenje diploma i odličja merodajni samo vatrogasmi savezi priznati od nadležnih faktora te u tome smislu obrača se i Vašem Sa- vezu sa primedbom da se u buduče ovako sastajanje i bratirn-ljenje pojedinih društava sa društvima iz inostranstva one-moguči. Potrebno da skrenete svima područnim Vam društvima pažnju, da se ovakvi sastanci, posete i medusobno deljenje odličja i diploma ima staviti pod konlrolu Vašeg Sa-veza, a Vi čete za slučaj neželjenih posledica ovakvog sasta-janja snositi punu odgovornost. Ministar fizičkog vaspitanja naroda: Dr. Hanžič 1. r. P. t. Načelstvu Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubija n i. Pogodba, ki je bila sklenjena s p. t. Jugoslovansko gasilsko zvezo v Ljubljani in Avtor-Centralo za avtorska prava S. Bakarčič v Zagrebu, za plačevanje tantijem za pevske, glasbene ter gledališke prireditve za dobo od 1. februarja 1932 do 1. februarja 1933, se z današnjim dnem neizpreme-njeno podaljša tudi za čas do 1. februarja 1934. Dovoljujemo si p. t. načelstvo »Jugoslovanske gasilske zveze« že danes najvljudneje prositi, da p. t. Zveza to pogodbo objavi svojemu članstvu in da članstvo pozove, d a mora vsako prireditev, naj si bo glasbena ali gledališka, pravočasno naznaniti p. t. JGZ v Ljubljani. Po naročilu naše Centrale se odslej ne bo nobeno društvo naknadno pozivalo k plačilu avtorske tantijeme, marveč bo Avtor-Centrala vsak prestopek avtorskega zakona takoj oddala sodišču v kazensko postopanje in zahtevala postopek v zmislu §§ 48, 49 in 52 avtorskega zakona. Z odličnim spoštovanjem Avlor-Centrala za avtorska prava, poslovalnica Ljubljana, Livada št. 29. Tavčar 1. r. Požar na deželi. Nadaljevanje. Ko zaslišijo gasilci pri požaru v domači vasi alarm, od-hite k spravišču, pa ne k ognju. Je to pravilo, ki se kaj rado prekrši in povzroči razne neprilike, kajti k ognju prihajajoči gasilci pridejo tja praznih rok in za gašenje je to premalo. Izkušnja nas uči in društva z mnogimi izkušnjami so določila kot shrambo za opremo posameznih gasilcev, kot čelado, obleko, pas itd. — gasilsko spravišče. Ako pustimo gasilcem obleko doma, se večkrat pogubi ali pa je obleka shranjena na takem mestu, kamor čisto gotovo ne spada. So pa še drugi tehtni vzroki, ki zahtevajo, da hranimo vso gasilsko opremo v gasilnem domu. Vzemimo, da je ta ali oni član v primeru požara odsoten, svojo opremo ima doma zaklenjeno, ko bi jo lahko uporabili v primeru potrebe, če bi bila v gasilskem domu. Da jo v gasilskem domu laže imamo v redu, je samo ob sebi umljivo, kajti umazana gasilska obleka in rjava oprema ne daje gasilnemu društvu dobrega izpričevala, napravi slab vtisk in to še bolj pri požaru. Član ve, da ima opremo v gasilskem domu in da mora v spravišče. Mestno prostovoljno in poklicno gasilstvo ima svojo opremo običajno na orodje, h kateremu je dodeljeno. Sicer pa tega ne najdem pri naših gasilnih društvih. Prostovoljnim gasilnim društvom navadno primanjkuje gasilske opreme in zato je boljše, da oprema visi po velikosti, član pa, ki prihiti, vzame ono, ki je njemu prav. Odhod gasilcev k požaru v lastni vasi se razlikuje od odhoda k vaji v tem, da morajo v tem primeru posamezniki, ki so prihiteli, prej spraviti orodje iz spravišča. Čestokrat ga tudi brez konj z lastno potezo spravimo k ognju, oziroma k vodi, ker nam nikdar ni znano, kakšen obseg bo zavzel požar v prihodnjih minutah. Najprej odpošljemo orodje, ki najhitreje deluje. Majhne brizgalnice, dvokolnice odpošljemo torej takoj. Zapeljemo jih često k ognju, ljudje donašajo vodo in preden je stopilo v akcijo drugo orodje, je ta majhna brizgalnica mogoče že zadušila požar, ali pa preprečila njega širjenje. Če imamo pri roki telefon, obvestimo ob izbruhu požara sosednja gasilna društva. To ni za ta društva poziv, da prihitijo na pomoč. Obvestiti jih hočemo, kaj se pri nas godi in sami bodo razsodili, če je treba iti na pomoč in vedeli bodo, kje in kaj gori. Sosednja društva bodo vsaj pripravljena, in ko jih pozovemo na pomoč, bodo takoj odhitela. Hiter odhod orodja pa je zopet odvisen od tega, kakšen red vlada v domu. Prav pri požaru v domači vasi spoznavamo, kako važen je red v gasilskem domu. Slučajno smo imeli pred nekaj tedni mokro vajo. Vse cevi še vise v gasilskem stolpu, navijaki so popolnoma prazni. Zdaj si predstavljajte občutek gasilcev, ki .prihite po alarmu v dom! Mnogo zmešnjave povzroči tudi dejstvo, ali imamo dvojno vrsto spojk. Orodje smatramo le tedaj popolnoma urejeno in pripravljeno, če nam ni treba na njem v primeru alarma ničesar pripravljati ali izpreminjati, edino oje ali soro vtaknemo in že lahko odpeljemo. Hladilnik motorke napolnimo pozimi s toplo vodo in jo spravimo takoj v pogon. Poleti je dopustno, da pustimo vodo v hladilniku. V svetiljkah naj bodo dovolj dolge in trdne sveče in v vsaki svetiljki tudi škatlica vžigalic. To so malenkosti, a v alarmu se ne moremo brigati zanje; to lahko prej v miru opravimo. Pazili bomo, da nam brizgalna pozimi ne zamrzne in to ne ročna in ne motorna. Ob hudi zimi zamrzne tudi olje ali se pa vsaj v toliko zgosti, da ni uporabno. Motorke je treba stalno segrevati ali jih pa shranjujemo v toplih prostorih. Ako je pa to nemogoče, pa strogo ravnajmo po predpisih, ki nam jih je dala za ta primer tovarna. Do sedaj se je izvršilo vse delo v popolnem miru in za govorjenje in kričanje ali posedanje ni bilo vzroka. Prišli smo k ognju. Sedaj se prične tudi pravo delo za poveljnika. Zadonijo povelja, ki napotijo vse tovariše k enotnemu delu, kateremu nihče ne nasprotuje. Delo posameznika se ne vrši, ampak v celokupnem delu pričnemo napad na ogenj. Da se to iposreči, treba prej mnogo vaje. Smatramo, da so se vršile vaje in predvaje in ostanimo pri poveljniku. Vodstvo mora v 'kratkih sekundah izvršiti razvrstitev, ob upoštevanju, kaj naj izvrši vsak član. To velja tako pri ognju, kakor pri vaji. Zatem je takoj določiti kraj, kamor postavimo brizgalno in drugo orodje. Vsako orodje se mora pravilno napotiti. Ob takšni priliki molčati, pomeni, prepustiti tovariše samim sebi. To povzroči, da se prezira vodstvo gašenja. Treba je potem določiti tovariše, ki prevzamejo sesalne in tlačilne cevi. Ako se to vse izvrši brez pomote, smo že na pravi poti. Ravno tako postopamo pri vajah. Pri vaji kolikor mogoče še natančnejše. Poizkusite vajo z domnevanim požarom, ki naj jo izvrši 10—20 članov brez poveljnika. V kratkem boste videli nezadovoljnost vsakega, ker vidi dobro napake soseda, sam pa ne ve, kaj pričeti. Občutijo, da manjka vodstva! Neuspeh v primeru požara, neuspeh pri vaji, odvzame pri najboljših gasilcih pogum. Takim vajam možje ne prisostvujejo, ker jih smatrajo za brezpomembne. Predvsem skušajmo izvežbati posameznika, če pogledamo poklicno gasilstvo, vidimo, da vadi predvsem s posameznikom. Vaje celokupnega članstva so redke; večinoma ob priliki kakih parad ali pa, da pokažejo nastop kakim interesentom ali gostom. Poklicno gasilstvo velemest ima tudi celo vrsto činov-nikov. Poznamo jih oddaleč po njih odznakih. Pri požaru preneha delovanje teh podvodij in vse vodstvo prevzame poveljnik, kateremu so sicer odgovorni činovniki za donos vode. Vodja gašenja si mora biti na jasnem, v katero smer se hoče požar razširiti. Tja bo osredotočil vsa gasilna sredstva, da tako prepreči ali preseka širjenje ognja, Včasih mislimo, da jih znamo in jih nismo prej v miru sto in stokrat vadili. Le v dobri izvežbanosti najde član potreben mir in sigurnost. Mnogo tovarišev vežbe sploh mrzi. Mnogo gasilcev vidim kaditi med vežbo. Gasilci, ki se zde previsoki in prepametni za vežbanje, to se pravi za vežbanje z orodjem, odklanjajo podreditev. Požar bo to dokazal! Tam bi se mogoče pokoravali, kajti slabega namena že nima nihče, ne morejo pa v celokupnosti ničesar izvršiti, kvečjemu so uporabni kot posamezniki za delo brez pomena ali skušajo na lastno pest storiti to ali ono, dele na vse strani nasvete ali pa govore brez potrebe. A nasvetov sedaj ne rabimo, rabimo le pravilnega dela celote. Tovariši gasilci, ne sramujte se, temveč mnogo vadite! Polagajte cevi na vsemogoče načine, vadite z lestvami, vse po navodilih vežbovnika, rešujte ljudi iz nadstropij s pomočjo vrvi, preko lestev in spoznali boste, koliko težkoč to povzroči. Predstavljajte si, da opravljate to delo v resni priliki, obkoljeni od kričečih gledalcev, ponoči, ob nevihti ali dežju in spoznali boste težave ter priznali potrebo vežbe! Poglejte si podeželsko gasilno društvo, ki nikdar ne vadi! Pri požaru se obešajo gasilci ponavadi v civilu na brizgalno kakor roj čebel, ki se je med seboj sprejel. To je veselo pogledati! Gasilski oddelek pa, ki pridno vežba, ne naipravi nikdar utiša netzvedenca ter si pridobi takoj spoštovanje, dela lahko in uspešno! Vežbe morajo imeti vedno svoj namen. Pri požaru spoznamo sadove teh vaj. V primeru požara odpade vsaka nepotrebna beseda. Gašenje se vrši tako, kakršna je bila priprava. V teh vajah po določenem načelu in podrobnem delu brez konca in kraja, leži ves čar uspeha pri ognju. Malo, a dobro izvežbanih tovarišev jamči za uspeh; a mnogo napol izvežbanih gasilcev ali nekaj neizvežbanih tovarišev ali takih, ki ugovarjajo poveljniku, napravi uspeh dvomljiv ali ga pa čisto prepreči. Če je bilo delo društva neuspešno, ni temu vedno kriv poveljnik, tudi ne krajevne neprilike, temveč so včasih samo neznatni vzroki kakor: zamenjava sesalne in tlačilne strani brizgalne, slabo spojene cevi itd. (Dalje prihodnjič.) Statistika gasilstva v kraljevini Jugoslaviji. Banovina Stev. gas. edinic (prost, in poklic.) Štev. gasilcev (prost, in poklic.) Stev. motornih brizgaln Štev. ročnih brizgaln Hidrofori Razna prevozna sredstva Lestve Sesalne cevi m Gumijaste cevi m Konopljene cevi > o S o Q Število krojev Višina subvencij Din Godbe Dravska 760 25.283 280 737 6 877 1.301 6.382 1.260 171.536 327 25.244 554.867 76 Dunavska 180 6.427 26 382 357 116 765 3.000 404 28.421 54 9.841 1,102.250 87 Savska 585 19.893 59 212 125 142 848 2.795 2.297 50.519 67 7.368 300.350 10 Vrbaska 11 275 4 21 12 14 51 117 124 5.170 — 418 33.000 3 Primorska 6 245 7 7 — 20 59 101 162 6.650 3 433 95.000 3 Moravska 1 48 1 2 — 3 11 42 50 1.200 — 96 — 1 Drinska 18 486 17 38 7 47 149 369 1.260 9.249 3 635 78.500 3 Zetska 2 47 4 1 — 4 12 18 280 400 1 49 3.150 — Vardarska 2 23 3 2 — 2 3 20 60 400 — 23 — — Skupaj: 1.565 52.697 401 1.402 507 1.225 3.299 12.844 6.446 273.545 445 44.107 2,157.117 183 Tukaj niso vneseni podatki Beograda, ki tvori z mesti Zemun in Pančevo svojo oblast Te objavimo, ko jih poizvemo. zadostuje zato ena vodna cev, včasih je treba tudi treh. Istočasno mora skrbeti za. rešitev ljudi in živine; določi naj tovariše, ki to store. Postrani odredi alarmiranje sosednjih gasilnih društev, orožništva in zdravnika. Da mora to izvesti, si vodja gašenja ogleda natančno požarišče od spredaj, od desne, od leve, od zadaj in tudi sosednje hiše. Za to opazovanje so mu na razpolago približno 2 do 3 minute. Med tem časom že prihaja prvi vodni curek. Sedaj je treba izreči povelja tako glasno, da jih razume vsak tovariš. Ne briga se za polaganje cevi in tudi ne popravlja taktičnih napak. Opazuje le učinek svojih gasilnih naprav, slično kakor pri topništvu v bitki ali ostrem streljanju opazuje častnik pogodljaje. Vodja skuša zvišati učinek vodnega curka s tem, da spravi cevi čim bližje ognju. Ker pa ne more izvršiti svojih del sam nadzorovati in istočasno opazovati ognja, rabi vez med seboj in svojimi člani. In če so to četarji ali četniki ali ekser-cirni mojstri ali plezalci, je pač vseeno. Imeti jih moramo, če nočemo, da bo delo članstva razstrojeno, temveč da bo skupno drugo v drugo segajoče. Dunajsko gasilstvo imenuje te čini-telje eksercirne mojstre in to po vsej pravici, kajti oni izvež-bajo vsakega posameznega člana od začetka dalje. Poklicno gasilstvo, ki dnevno vežba, ki dnevno polaga cevi, ki se dnevno vadi v plezanju in pri rešilnih oddelkih, ima dovolj izkušenj. To se ponavlja vsak dopoldan in vsak popoldan pod vodstvom eksercinnih mojstrov. Tega manjka podeželskim gasilnim društvom. Včasih se pošlje tega ali onega gasilca na vežbo h kakšnemu mestnemu gasilnemu društvu ali obiskuje ta ali oni kakšen tehničen tečaj. Vrne se z obilnimi izkušnjami, ve, kako je drugje. Takemu tovarišu nudite dovolj prilike, da more to, kar se je naučil, podati tudi drugim. Mogoče priredite potujoče tečaje s tem, da pokličete tehnično izvežbane osebe in poskušate gasilstvo posameznih žup enotno izobraziti. Razumljivo je tudi, da ne moremo zahtevati od podeželskih gasilnih društev, da se vadijo dnevno ali skozi vse leto tedensko. Med dnevnim in nikakim vežbanjem imamo pa zlato srednjo pot. Vežbanja posameznika manjka. Kdor opazuje velike gasilne vaje, misli, da so ti samo ob sebi umevni prijemi lahki in sami slede. Moti se! Navadno jih slabo izvršimo, ker samo Ing. St. Mensik — Dunaj, predaval v Mariboru. Delovanje gasilcev v strupenih plinih eHl pari. Priredil Lj. M. Moderna tehnika gašenja se je mogla razviti šele, ko je dobila sredstva proti plinom. Šele od tedaj ji je mogoče prodreti v zaplinjene prostore in tako napasti ogenj čim bliže in to s tem večjim uspehom in z najmanjšo škodo, povzročeno s polivanjem. Ako se sredstva proti plinom ne upoštevajo povsod enako in tako, kakor jim to gre, potem je iskati vzroka v tem, da se od posameznega orodja zahteva več, kakor more to storiti. Ob priliki pregleda društev pa se najde večkrat obrambne aparate proti plinom v takem stanju, da tvorijo ti pravo nevarnost za nosilca. Iz tega vzroka je nujno potrebno gasilcem ponovno raztolmačiti posamezne plinske maske, tako da jim je v vsakem slučaju takoj jasno, katera obrambna sredstva proti plinom je treba rabiti. Danes si moderno opremljenega društva ne moremo misliti brez obrambnih sredstev proti plinom. Ta bi tudi ne mogla delovati pri sedanjem stanju tehnike, ki je ustvarila nevarnosti, kakršnih pred leti še nismo poznali. Omenim samo: bencin in bencol kot pogonsko sredstvo za avtomobile, motorna kolesa, za bencinske motorje v industriji in kmetijstvu. Tako sem ovrgel vse ugovore, ki so navadno vedno isti, češ prej tudi nismo imeli obrambnih sredstev proti plinom. Ne smemo čakati, da nas pouči kakšna katastrofa, da je treba vedno proučavati novejša sredstva. Nastopna izvajanja naj bodo v navodilo vsem gasilcem, kako sigurno in zanesljivo uporabljajo sredstva proti plinom. Razvoj in napredek industrije zadnjih desetletij je dovedel do tega, da se za predelavo in za izboljšanje predelave sirovin uporabi čimveč kemikalij, ki jih naši predniki niso poznali. To pa je zopet dovedlo do tega, da se ubrani človeški organizem vpliva vseh pri pridelovanju prosto nastalih škodljivih plinov, par in prahu. In preko industrijskih naprav se skuša gasilstvo s čim manjšo uporabo vode izogniti škodi, povzročeni po vodi. Zato hočemo prodreti pri požaru čim bliže jedru požara, to pa je !le tedaj mogoče, če lahko delamo v dimu. Pa tudi pri zatiranju raznih škodljivcev, v rudniku, globokih studencih in zaplinjenih predorih, kakor tudi pri reševalnem delu, je postal modemi dihalni aparat meobhodno in nujno potrebna oprema našega gasilstva. Dihalni strupi pridejo skozi dihala v človeška pljuča in od tod, če niso kisli plini, ki osmodijo pljuč^, v krvni obtok. Dihalni plini so torej še bolj nevarni, kakor oni strupi, ki jih sprejemajo koža alii prebavila. Uporaba plinov v svetovni vojni nas je dovedla daleč naprej v plinski obrambi. Iznašel se je kemijski filter. Pred svetovno vojno smo poznali le gobo ali vate, ki smo jih s pomočjo primerne pločevinaste škatjjice povezali preko ust in nosu, tako zvani respiratorji, ki 90 nas branili le proti prahu ali kašljanju, povzročenem po dražilnih parah. Ni pa bilo mogoče uporabiti teh respiratorjev proti strupenim plinom. Iz navedenega vzroka se pri izvajanjih ne bomo pečali z njimi. Dihalni filtri, ki so nastali med svetovno vojno in so jih razni inženjerji izpopolnili, obstoje iz valjaste pločevinaste posode, napolnjene v glavnem z eno plastjo aktivnega oglenja in eno plastjo ploščevega kršča, ki se podvrže, kadar je pač potrebno, posebni kemični preparaciji. Dihalni filtri se z ozirom na uporabo zaznamujejo z barvanimi znamenji in začetnimi črkami, tako da je izključena vsaka pomota. V naslednjem bom podal kratko karakteristiko posameznih filtrov, kar bo gotovo za marsikoga posebne važnosti. Filter A (rjav) proti strupom ogljikovodikove skupine. 'Filter B (siv) proti kislim plinom halogena, halogeno-vega vodika in zoper nitrozne pline. Filter D (sivoruman) proti plahom — kloridfilter. Filter E (rumen) proti žveplenasti kislini. Filter F (rdeč) proti dražilnim snovem in požarnim plinom. Filter G (moder) proti pruski kislini. Filter J (modro-rjav) proti Cyklonu !B (pokončevanje mrčesa). Filter K (zelen) proti amonijaku. Filter L (rumetiordeč) proti žveplenemu vodiku. Filter M (rumeno-moder) proti žveplenastemu amonijaku in amonijaku istočasno. Filter O (rumeno-zelen) proti fosforovemu in arseno-vemu vodiku. Filter R (rumenorjav) proti žveplenastemu vodiku in organskim param. Da se omogoči zveza filtra s človeškimi dihalnimi organi, je nastala ravno tako med svetovno vojno plinska krinka, ki pa se je od tistega časa zelo izpopolnila. Najboljša oblika preprostega varstva dihanja je krinka iz odjenljivega materiala, ‘,ki usta in nos za pline neprodirno pokrije in ki ima vitje, v katero se navije navoj dihalnega filtra. Pri obstoju snovi, ki dražijo oči, rabimo še očala, ki pokrijejo tudi oči neprodušno. Take krinke imenujemo .polovične krinke v nasprotju s polno krinko, ki pokrije celo lice in koje tesnilna črta teče preko čela, lic in podbradka. Po namenu, precejati zrak in vezati škodljive .primesi v cedilniku (filtrirna zmes), imenujemo polovične in polne krinke (maske) cedilne priprave (filtrirne priprave). Ker precejalni aparati zrak le snažijo, a ne dovajajo kisika, je raba takega aparata odvisna od kisika, v kolikor ga je še v pokvarjenem zraku. Ta določba je skrajno važna in jo je treba ponovno poudariti in si jo zapomniti, ker je postalo nepoznan je tega dejstva že marsikomu usodno. Javnost je žalibog večinoma mnenja, da zadostuje in da smo varni pred vsemi 'nevarnostmi, če le imamo plinsko krinko (masko). V tem jih pa še potrjujejo nekateri udeleženci svetovne vojne, ki trde, da -so s plinsko masko na licu šli skozi dm in stm. Resnično je le to, da srni bilo vprašanje kisika za slučaj zaplinjenja vojnega .pasa (glavnega, ampak le podrejenega pomena, ker so bili vojni plini tako hlapljivi, da smo z gotovostjo računali na dovoljno množino kisika v zaplinjenem zraku. Pa si oglejmo plinsko obrambo od katerekoli strani, vedno trčimo na kisik, ki ima /E O 13 Razni parki in zeleni prostori v mestih, za 'koje vzdrževanje uporabijo mesta toliko denarja, so prav za prav pljuča mest. Toda sedaj nazaj k dihanju skozi krinke. Za naša daljnja razmotrivanja bo zadostovalo, če poudarimo sestavo zraka: 21 % kisika in ,79 % dušika. Videli smo pa tudi, da je odvisen nositelj plinske krinke od kakovosti obdajajočega ga zraka. Ako pade vsebina kisika v zraku na 20 %, 19 % ali 18 človeka, ki dela s filtrirno pripravo na licu, to ne ovira pri delu, zato ne čuti težav pri dihanju, izvzemši, če dela naporno. Ako pade odstotek kisika v zraku na 17, 16 ali 15 %, potem čutimo pri težkem delu ovire pri dihanju. Pri 14 %, 13 % ali 12 % kisika v zraku ni priporočljiva raba filtrirnega aparata. Ako pa vsebuje zrak le 9 % ali 8 % kisika, more človek s filtrirno pripravo le živeti, če se vleže in mirno leži. V lažje razumevanje podam nekaj številk glede uporabe kisika. Človek z močnim telesnim ustrojem, težak okrog 70 kg, uporabi pri popolnem miru, to je, če mirno leži, 0-18 litra kisika na minuto, sedeč rabi 0‘25 1 kisika v minuti, stoje že porabi 0-361 v minuti. Ako pa ta človek v uri prehodi 3 km, Uporabi 075 1 kisika v minuti; ako pa pospeši hojo na 6 km v uri, tedaj porabi 1-51 v minuti, če pa celo leti, uporabi 2 1 v minuti. Po napornem delu pa se lahko zviša uporaba kisika na 3 1 v minuti. Te številke in naslednje -preudarjanje o dihanju v filtrir-nih pripravah naj si zapomnijo vsi, ki imajo vsled svojega poklica ali bodo imeli opravka z obrambnimi sredstvi. Ni vsakemu omogočeno 'delati s krinko in filtrom. Dihanje z masko zahteva človeka s polnim dihanjem, to je takih ljudi, ki v mirnem ritmu vdihavajo in izdihavajo, to je pri vdihavanju napolnijo vsa pljuča z zrakom. V vsakdanjem življenju pa srečamo ljudi, 'ki plitvo dihajo, to je pljuča napolnijo le površno z zrakom. Zrak, ki ga izdihavamo, sestoji^ iz .kisika, dušika, vodenih hlapov in majhnih množin maščobnih kislin. Ti odpadki pa se pri zadnje omenjenih ljudeh ne izrinejo iz dihalnih organov. Nekaj jih ostane v mrtvih prostorih dihalnih organov v sapniku, žrelu in. ustih. Ta tako zvani resi dualni zrak se pri ponovnem vdihu povede ponovno z razredčenim zrakom v pljuča. Dočim to ne igra pri prostem dihanju tako važne vloge niti pri ljudeh, ki plitvo dihajo, se to izpremeni pri dihanju po krinki, kajti oni mrtvi prostor pri dihanju se poveča za toliko, kolikor ga neprodušno zavzema zaprta notranjost krinke. Pa še z eno težavo je treba računati, da filter krinke otežkoča dihanje. Človek, ki globoko diha ali polno diha, izžene pri izdihavanju večji del izdihanega zraka skozi filter in po močnem dihanju jako razredči residualni zrak s svežim. Tega pa ne more storiti človek s plitvim dihanjem in je pri takem človeku residualni (slab) zrak skoraj prenapolnjen s slabimi tvarinami, ali odpadki zraka, kar pa zopet slabo vpliva na telesno stanje človekovo. Prevelika količina ogljikove kisline povzroči predvsem glavobol. Temu pri delu s 'plinško 'masko na glavi tako ovirajočemu in neprijetnemu činitelju je odpomogel sesiavitelj plinskih obrambnih sredstev »Dräger«., kojega ime je merodajno na polju reševanja s kisikom. Svoje krinke je izpopolnil -s tem, da jim je -v notranjosti napravil majhno krinko, ki obdaja priključek filtra v .notranjosti in leže mehko preko ust in nosu. Normalni mrtvi prostor se pri izdihavanju lahko določi s 500 cm5, od kojih se z notranjo krinko praktično izloča 445.cm\ S tem izboljškom se znatno olajša delo s krinko. Vendar pa je potrebno, da dihamo v maski globoko in mirno in zato je treba vaje. Vedno pa nastane vprašanje, ,kako dolgo učinkuje dihalni filter. Na to vprašanje je odgovor le tedaj točen, če je tudi vprašanje točrro ;in sicer, >če se ma podlagi '.preiskave ozračja kakšnega prostora in pojmovitosti pljuč delavca določi natančen prehod plina skozi cedilnik (filter). iKer je znano, koliko gramov strupa določen filter lahko veže, pač ni težko določiti časa učinkovitosti dotičnega cedilnika (filtra). Vsekakor je to merjenje v največjih slučajih nemogoče, tako da se moremo zadovoljiti z nekakim splošnim pravilom. Cedilnik (filter) je učinkovit do tega trenutka, ko začutimo skozi filter prve sledi arome dotičnega strupenega plina. Večina vseh strupenih plinov ima nek poseben samo-lasten duh, ki ga nosilec krinke, nahajajoč se v takšni zmesi, ki še nikakor ni škodljiva, občuti takoj in ima dovolj časa, da zapusti v miru zaplinjeni prostor in oboroži svojo krinko z Inovim filtrom. ilzorpanost kakega filtra lahko nastopi pri močnem za-plinjenju že v nekoliko minutah, lahko pa isti cedilnik (filter) deluje pri malenkostni koncentraciji ure ali pa celo dneve. Vsi omenjeni dihalni cedilniki (filtri), o katerih smo dosedaj govorili, nas varujejo le pred strupenimi plini, varuje nas pa niti eden ne pred ogljikom, kajti ta zavratni posebno nevaren plin (CO) povzroča več zastrupljenj, kakor vsi ostali strupeni plini skupaj. Vzrok temu je, da je CO brezbarven, brez duha in okusa in povzroča posebno intenzivno vez s hemoglobinom krvi, kamor stopi skozi pljučne mehurčke. Smrt nastopi po 30 do 60 minutah, če smo v prostoru, ki vsebuje ogljikovega oksida (CO) le 0’3 do 04 %. Njegova nevarnost pa obstoji v tem, da nastopa dnevno v gospodarstvu pri izgorevanju premoga ali rabi svetilnega plina ter nas tako vedno in povsod ogroža. Maska (krinka) s prej omenjenimi cedilniki (filtri) je torej popolnoma nerabna kot obrambno sredstvo proti ogljikovemu oksidu (CO). Zato sestavljajo posebno velike filtre, ki jih nosimo na hrbtu ali ob strani telesa ter so s posebno dihalno cevjo zvezani s krinko. V tem CO cedilniku (filtru) se sprevodi ogljik s pomočjo zračnega kisika preko katalysatorske tvarine ter se izvrši brezplameno izgorevanje. Pred tem nastane neškodljiv ogljikov dioksid (CO.,), ki do 2 % razredčen vdihan ;ne škoduje. Raba CO cedilnika je odvisna, kakor ona vseh ostalih, od zračnega kisika. Iz vsega sledi, da je raba dihalnih cedilnikov omejena. Tudi pri CO filtrih velja pravilo, da postanejo nerabni, kakor hitro pade zračni kisik pod 15 %. Oglejmo si sedaj še ogljikov dioksid (CO.,) :in prišli bomo na drugo polje plinske obrambe. Ogljikov dioksid je, kakor smo že preje slišali, nevaren plin z ozirom na strupenost. Pa je vendar tudi v velikih množinah škodljiv plin. Človeška pljuča vsebujejo ogljikovega dioksida 4—5 % in v tej majhni množini sprožuje delovanje dihalnih centrov. Čudno doni pa je vendar CO., prijatelj in neprijatelj našega dihanja. Postane škodljiv, če nastopi v večji množini. Ta plin se vsled svoje teže — je 1 Vgkrat težji kot zrak — nabira ob tleh kakega prostora in se dviguje v razmerju kakor se nabira ter pri tem izpodriva čisti zrak. Zrak pomešan do 5 % z ogljikovim dioksidom (CO.;) povzroči hitrejše dihanje. Pri koncentraciji do 8 V> nastopi glavobol in vrtoglavica (prenapolnjene dvorane ob priliki zborovanj), pri 10 % nastopi omedlevica, :prizadeti pade na tla in če je koncentracija CO„ še večja, se zaduši. Ker ogljikov dioksid (CO.,) izpodrine čisti zrak, ni nič za filtriranje. Cedilna (filtrirna) priprava se torej izloči. Že ogljikov dioksid nas pri večji usredbi (koncentraciji, skupitvi) prisili, da si nadenemo krinko (masko), ki nas napravi neodvisne od zraka, v katerem se gibljemo. Prihodnjo skupino tvorijo priprave za dovajanje svežega zraka, tudi cevne priprave imenovane. Pri teh se dovaja nosilcu priprave po cevi sveži zrak iz nezastrupljenega ozračja. 'Razločujemo sesalne in tlačilne cevne priprave. Pri obeh smo zvezani po krinki s cevjo. Pri sesalnih pripravah sesa nosilec sam po svojih pljučih zrak in to največ 15 m daleč. Ob koncu cevi je pritrjen prašni filter. Pri tlačilnih pripravah se dovaja nosilcu zrak po .mehu ali injoktorju. Injoktorsko mehovje dovoljuje do 200 m dolžine. Prednost cevnih priprav je v tem, da ne povzročajo obratnih stroškov in se jih lahko neomejeno rabi. Neugodnost te priprave je, da se vsled ddlžine cevi ne moremo prosto kretati. Te priprave so tako rekoč središče med 'fil-trirno pripravo in prosto nosečo in neodvisno kisikovo pripravo. Kisikova priprava je najboljše, kar se je ustvarilo na polju plinske obrambe in pri teh prednjači zopet »Dräger«, kojega .aparati so merodajni še danes vsemu svetu, kar se tiče kisikovih priprav. V kisikovi pripravi dihajoči živi neodvisno od obdajajočega ga ozračja, zato jih tudi imenujemo izolime priprave. Prve rabljive konstrukcije kisikovih dihalnih priprav so znane že iz prvih let sedanjega stoletja ali je bilo treba ogromnega razvoja, preden so dosegle sedanjo dovršenost. Pri kisikovi dihalni pripravi nosi človek za dihanje potrebni kisik v posebni jekleni steklenici, v kateri je kisik pod visokim pritiskom nakopičen, sam s seboj. V obratovanje spravimo aparat s tem, da odpremo jekleno steklenico, iz katere izhaja kisik (pod pritiskom 150 atmosfer) k posebnemu ventilu, imenovanemu zaklopka za zmanjšan pritisk (Druckreduzierventil), kjer se visoki pritisk reducira v nizek pritisk. Od tega ventila prihaja kisik v vrečico, dihalno vrečico, iz katere vdihava nosilec s pljuči potreben kisik. Ko nosi človek ves aparat na hrbtu — strani, prša, pljuča so prosta — je zvezan z aparatom po le dveh ceveh (vdihalna in izdihalna cev, -ki sta pritrjeni na krinko. Po vdihavanju dere izdihani zrak, močno z ogljikovim dioksidom prepojen, skozi izdihalno cev nazaj v aparat, v tako zvano alkalipatrono, to je s -kemikalijami napolnjeno pločevinasto škatlo, v kateri se veže ogljikov dioksid. Tako očiščen zrak prihaja ponovno v dihalno vrečico, kjer se osveži s prihajajočim kisikom in je zopet pripraven za dihanje. Take kisikove dihalne priprave se grade za 1—2 ali 3 urno uporabo. Po tem času je treba zamenjati alkalijevo patrono in kisikovo steklenico. 2—3 urne aparate se rabi po večini v rudnikih, kjer je treba prehoditi daljše prehodne poti, majhne plinske obrambne aparate, pa tudi K, D 'aparate rabi gasilstvo in industrija, kjer se dela v škodljivih plinih in parah. Končno omenim: filtrirna priprava se rabi v splošnem pri strupenih plinih malenkostne usredbe (skupitve) iin na prostem s primernim nastavkom. Proti ogljikovemu dioksidu, v studencih, kanalih, -kleteh, kjer vre vino, tunelih, dimnikih, kurilnih napravah in pri požarih z močnim dimljenjem in sploh povsod, kjer si nismo v svesti o zadostni vsebini kisika, pride v poštev cevni ali pa kisikov dihalni aparat. P-ri rabi vseh priprav velja sledeče pravilo: Bodimo mirni, dihajmo globoko in dolgo ter ne uganjajmo nobenih norčavosti, premišljevanje in železna disciplina sta najvažnejši zapovedi! Dopisi. Studenci pri Mariboru. Dne 26. jan. 1933 ob Y25. uri popoldan je izbruhnil požar pri tvrdki Doktor in drug v Mariboru. Prostovoljno gasilno društvo Maribor pod poveljstvom Ivana Vollerja je bilo takoj na mestu. Za mariborskim gasilnim društvom je prihitelo prostovoljno gasilno društvo Studenci in moštvo delavnice državne železnice. Na pomoč sta še prišli prostovoljni gasilni društvi Pobrežje in Radvanje, ki pa nista stopili v akcijo. Kakor je strokovna komisija pod vodstvom načelnika Vollerja dognala, je škoda cenjena na 200.000 dinarjev. Kako je nastal požar, se -ne da ugotoviti. Vič-Glince. Občni zbor našega društva se je vršil v nedeljo, dne 29. januarja ob polnoštevilni udeležbi članstva ter občinskega zastopnika in našega častnega člana in župnega tajnika. — Župni tajnik nam je stvarno poročal o delovanju župe in želel upoštevanje gasilstva v javnem življenju. Zbor je pod vodstvom tov. načelnika Gašperina prav mirno po-teikel. Vršila se je stvarna in potrebna debata o nadaljnjem delu, za kar kažejo vsi člani dobro voljo. Gasilska župa Korotanska. 5. marca 1933 se je vršil redni občni zbor GŽK v prostorih restavracije Lahovnik na Prevaljah. Zastopana so bila vsa včlanjena društva po 34 delegatih ter 11 članov odbora. Iz načelniškega poročila je bilo razvidno, da je navzlic težki krizi župa napredovala. Društvo črneče si je postavilo nov gasilski hram, društvo Prevalje pa si je nabavilo in adaptiralo gasilski avto. Društvo Brez n o-Pod velka je -bilo uradno razpuščeno. Požara sta bila v okolišu župe dva in je pri teh sodelovalo pet društev. Skupne župne vaje ni bilo, pač pa se je vršila dobro uspela vaja društev Vuzenica in Muta o priliki župnega zleta v Vuzenici. Med letom sla se izselila iz območja župe dva zaslužna večletna župna odbornika, tov. Färber Tomaž in -Pahernik Janko. Izrekla se je obema pismena zahvala za njuno požrtvovalno sodelovanje. Iz tajnikovega poročila je bilo -razvidno, da je imela župa ob zaključku 1. 1932. 751 izvršujočih članov. Med letom jiih je umrlo 17. Vršile so se tri seje. Dopisov je došlo 142, odšlo pa jih je 52. Iz blagajniškega poročila -posnemamo, da ima župa ob zaključku leta Din 6895'57 premoženja. Izmed ostalih točk dnevnega reda je povzeti, da se vrši župni izlet v 1. 1933. v Guštanju. Kot delegata na občni zbor JGZ se določita tov. Vončina Ciril in Minarek Pavel, kot namestnika tov. Ule Martin in Govejšek Tone. — Ob zaključku se je obravnavalo še več internih društvenih zadev. Občni zbor je ob polnoštevilni udeležbi vseh društev in odbora lepo uspel in so se vse točke obravnavale v najlepši slogi. Občni zbor, ki se je pričel ob 16. uri, je bil zaključen ob 18‘30. IZ GASILSKE ŽUPE TRŽIŠKE. Že sedaj opozarjamo na veliko gasilsko slavnost, ki bo v dneh 15. in 16. julija t. I. Ob tej priliki bo tudi pokrajinski zlet naše gasilske zveze v Tržič. Pripravljalni odbor je pridno na delu. Na sporedu so razne svečanosti ob priliki petdesetletnice prostovoljnega gasilnega društva v Tržiču. Tudi Tržič sam je velezanimivo mesto, polno industrije, poleg tega pa ga dičijo divne gorske lepote. Znano je, da je Tržič obmejno mesto, po svoji legi pod znanim ljubeljskim prelazom igra važno ulogo ter bo gotovo zanimal zbog krasne ceste vse naše avtomobiliste in druge. Že sedaj vsi iskreno vabljeni. Podrobno sledi. Moja najnovejša Iznajdba — patentirana v Jugoslaviji Kombinirana brizgalnica za podeželska gasilna društva Slika kaže navadno ročno brizgalno, ki je predelana tudi za motorni pogon. Če bi slučajno motor 'odrekel, se v 10 sekundah prestavi ter de!uje brizgalna lahko na ročni pogon. • Tako kombinirano brizgalno lahko upravlja vsak preprost gasilec. • Brizgalna na motorni pogon da na minuto okoli 500 litrov tudi nečiste vode. • Zahtevajte natančnejša pojasnila. I. PFEIFER starejši HOČE PRI MARIBORU ŠT. 39 GASILEC« 15 Kompletno dvokolnio m o -tovilo, dobro ohranjeno, ugodno proda Prostovoljno gasilno društvo Žalec Društvo, ki ima naprodaj ročno brizgalno, 4kolesno v težini 700—800 kg ali 2 kolesno v težini 400—500 kg, naj to sporoči z navedbo cene in stanja brizgalne na »Upravo Gasilca“ pod „Brizgalna“. Čelade Pasove Rogove T r o b k e S e k i r c e Čepice, epolete, znake, spojke in 1' cevi najceneje pri A. KASSIG LJUBLJANA ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 7 Zahtevajte ilustrirani ceniki Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, PREŠERNOVA3 S PODRUŽNICO, MIKLOŠIČEVA 13 je največja regulativ, hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430,000.000 Din, rezervnih zakladov pa nad 10,000.000 Din. Za pupilne naložbe ima sodni depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulantneje T a posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti. Telefon centrale št. 2016 in 2616, podružnice št. 2367. Poštni Čekovni račun centrale št. 10.533, podružnice št. 16.138. Uradne ure za stranke so od 8. do 12. Gasilci! Dobro, modro sukno dobite v 140 cm širini že od Din 49'— naprej. Prav poceni dobite tudi specialno vrsto gradlna in druge vrste blaga za letne obleke, kape znake in druge potrebščine. Kroje Vam izdela po meri in zelo poceni '5G0VSKI • 00A- tmimiki 'OVAPJIA'PERILA‘in-OBLEK Celje štev. 17 Zahtevajte ponudbe z vzorci in cenikom 1 Jugoslovanska zavarovalna banka »Slavija« sprejema zavarovanja za požar, vlom, zakonito jamstvo, telesne nezgode, avtomobilske škode, transport, točo in razne vrste življenjskega in pogrebnega zavarovanja. Lastna poslopja v Ljubljani, Sarajevu, Osijeku in Novem Sadu. tCupčijska zveza s češko banko Slavijo v Pragi. Generalno ravnateljstvo v Ljubljani Telefon štev. 2176 in 2276 Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri življenjskem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov, dalje pri vseh jamstvenih, nezgodnih in vlomskih zavarovanjih, pri zavarovanju kaska i VZAJEMNO ZAVAROVALNICO oštevajte edino-le MASARYKOVA CESTA LJUBLJANA ki Vam nudi najugodnejše pogoje. GASILNA DRUŠTVA, POZOR! Preden si nabavite potrebne cevi, Vas vljudno vabim, da si ogledate mojo zalogo NORMALNIH GASILSKIH CEVä izdelke slovitih čeških tovarn, katere ustrezajo vsem zahtevam I IVAN N. ADAMIČ LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 31 MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 20 CELJE, KRALJA PETRA CESTA 33 UČITELJSKA TISKARNA LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA UL. 6 tiska vse za Vas n. pr. druStveno glasilo, tiskovine, pisemski papir, vabila, posetnice, letake, lepake, cenike, kataloge In Se mnogo drugega KNJIGARNA FRANČIŠKANSKA UL. 6 TYRŠEVA CESTA 44 Ima bogato zalogo leposlovnih In strokovnih knjig za Vaše knjižnice In za Vašo osebno uporabo. Poleg slovenskih knjig ima tudi zalogo drugih slovanskih, francoskih, angleških in nemških knjig. — Nevlje, časopisi, znanstveni listi. — Velika zaloga slik. LJUBLJANA, MARIBOR, Pišite po kataloge In cenike I Posluje po vsej Jugoslaviji. Ustanovljena leta 1913. »JUGOSLAVIJA« SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA Ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljubljani. Sklepa: 1. požarna zavarovanja, 2. življenjska zavarovanja, 3. nezgodna in jamstvena zavarovanja, 4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma. 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla. Telefon 2571. PISARNA i TYRŠEVA CESTA ŠT. 15. Telefon 2571. Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od ,GraŠke vzajemne zavarovalnice* in od zavarovalnih družb „Feniks* (požarni oddelek) in »Franko-Hongrolse* ves njih kup-čijski obstoj v naši državL - Nal-nižje tarife. Takojšnja izplačila škod. Po naredbi ministrstva za vojsko in mornarico nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe .JUGOSLAVIJE* ženitvene kavcije za častnike. Konrad Rosenbauer, Linz ob D. K. Rosenbauer in drug, Celie tovarne motornih brizgalni« in gasilskega orodja NASLOV ZA BRZOJAVKE: FR. KOŠIR CELJE ★ TELEFON 99 Prenosna štiricilindrska motorna brizgal-nica, model 1929/30. 24 HP. Najnovejša konstrukcija se izdeluje na dvokolne, štirikotne in avto-priklopne vozove. Na podlagi 201etne preizkušnje v motornih brizgalnah priporočamo svoje avtomobilne, štirikolne, dvokolne in prenosne motorne brizgalfiite. Škropilni avtomobil s pripravo za snaženje in pometanje cest. Več kot 2000 Rosenbauerjevift brizgalnic po vsem svetu« Vsakovrstne lestve, gasilsko opremo, čelade, pasove in vse v to svrho spadajoče predmete. Brezplačne ponudbe, b'V O citlndf S k a motorna brizgalnica, predvajanje brizgalnic,. informacije itd. na željo: model 1929, 18/20 HP., pritisk do 16 atm. Hla- EOitnsr* i#acid /«Čl ic dilnik novega sistema, ogrevanje črpalke s toplo I"KAIlW HUbIK} wELLJEL čisto vodo. glavno zastopstvo In zaloga za Dravsko banovino. rosteiovu na MoRtvshem an ovij ono lota 1830. Zastopništvo Maribor Cankarjeva ul. 36; Specialna tovarna brizgalnic, sesaljk, le- stev, cevi in oprave za gasilce, ekstinkter-jev, avtomobilnih in motbmiht brizgalnic priporoča: svoje prvovrstno, najmodernejše gasilsko: orodje. Vse vrste telovadnega orodja. Ugodni plačilni pogoji. Za vse stroje se jamči! Cene solidne. Lahka, dvokolna motorna brizgalnica z 16/18 HP motorjem, dobava vode 8001 v min., pritisk do 16 atm. Zalotil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljani“. Odgovorni urednik Jote Tnrk. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Franci Štrukelj).