V e s 111 i k. Cesar Franc Jožefova ustanova za učiteljske sirote na Kranjskein: P. i. tovarišice in tovariše, ki za 1. 1896. še niso poslali svojih prispevkov, prosimo, da store to še v tem ali vsaj v prihodnjem mesecu, ker nameravamo sestaviti potem zopet natančen izkaz vseh darovalk in darovalcev za 1. 1896., oziroma tudi za 1. 1897.—98. Vsled sklepa občnega zbora Slov. učit. društva z dne 28. grudna 1895 plačajo na leto zač. učne osebe 1-20 gld.; učne osebe IV. plač. vrste = 2-40 gld., III. pkč. vrste = 3*60 gld., II. plač. vrste = 4'80 gld. in I. plač. vrste pa 6 g*ld. Vplačuje se lahko tudi v polletnih, četrtletnih ali tudi mesečnih obrokih. Komur pa razmere ne dopuščajo, vplačati te svote, pa bi bil vendar le rad deležen darovanja za ^ustanovo", naj pa pošlje toliko, kolikor more — za naše sirote; vsak, tudi najmanjši dar, vsprejmemo z največjim veseljem. Čim večje število darovalk in darovalcev natn bode mogoče izkazati, tem častneje bode to za vse kranjsko učiteljstvo (povabljeni so bili nainreč k temu darovanju tudi nemški tovariši) in tem bolj ponosno in navdušeno bomo praznovalidne 2. grudna 1898 plodonosno petdesetletno vladanje. Nj. Veličanstva, našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Torej: z združenimi močmi! Učiteljski konvikt: Naš poverjenik g. Rudolf Piš, učitelj v Cerknici, je nabral pri svojih tovarišib ter pri prijateljih učiteljstva v Gerknici in okolici 31 gld. 80 kr. Darovali so: gg. Pogačnik Alojzij 5 gld., Milavc Josip 3 gld., De Schiava Anton 2 gld., dr. Dereani Mano 2 gld., Gerjak Eduard 1 gld., Premrov Fran 3 gld., Untervvegei* Anton 1 gld., Stergulec Ivan 2 gld., Šerko Franc 5 gld., za prvo za 1. četrtletje t. 1. so darovali a 30 kr.: gdč. Marija Galle, gdč. Josipina Fortuna, g. Dragotin Dennelj. g. Ferdo Juvanc, g. Rudolf Rasteiger, gdč. Rafaela Inglič, g. dr. Mano Deieani, g. Anton Kravanja, g. Fran Tratnik, g. Leeb Eduard g. Skodlar Janko; a 60 kr.: g. Rudolf Piš, g. Matija Arko, g. Fran Zagoijan, g. Josip Verli, g. Hinko Likar, g. Alojzij Krajc in 90 kr. g. Leopold Vehovar. — Učiteljstvo II. mestne šole v Ljubljani in sicer gg.: Kecelj Alojzij 4*40 Kj Krulec Ivan 2-40 K; Raktelj Franc 1*20 K- Dimnik Jakob 1*20 K; Janežič Janko 60 h. in Razinger Anton 20 h; — po g. Jos. Petkovšek-u, učitelj v Velesovem, je poslal g. A. Ahčin, posestnik v Praprotni polici rkot zadoščenje na žaljeni časti" 3 K; slavna posojilnica v Logatci 20 K; gdč. Keršič Franja, posestnika hči v Trbojah pri Smledniku, namesto venca svojemu lajnkemu očetu po g. J. Kuharju 20 K' poverjenik g. Anton Skala, nadučitelj v Vipavi, je nabral pri tovaiiših in šolskih prijateljih v Vipavi in okolici 84*10 K. Darovali so gg.: J. J. 10 K* župan A. Hrovatin, davkar Wenzeis, A. A., N. N. a 4 K; A. Skala, K. Javoršek, K. Wider, gdč. A. Avguštin, A. Smrdelj, A. Sadar, A. Skuk in J. Fajdiga a 3 K« M. Jug, G. Krek, E. Markošek, A. Žvanuf, J. Z., J. O., G. M., G. M, F. R. a 2 K; Lj. Kianjec 1*50 K; Ana Perko, Alojzija Žgur, J. Platner, M. Malik, C. Moser, F. Uršič, H. A.. N. N., A. Uršifi, Viktorija Uršifi, A. Žgur, Mesesnel, A. Žnidaršič a 1 K in V. Dolenc 60 h. Gosp. Ferdo Juvanec, učitelj v Cerknici 4 K kot izgubljeno stavo na keglišču g. Schiava v Geiknici. M. Močnikov spoinenik: Sl. BNarodna šola" 20 K; ,Vdovsko učiteljsko društvo" 100 K; neimenovan po g. Št. Primožiču 4 K. Osobne vesti. Začasna učiteljica na Blokah gdč. Marija Dovgan, je imenovana za začasno učiteljico v Zagorji in pomožni učitelj v Prežganji, g. Janko Grad, pomožnim učiteljem v Orehku. — G. Konrad Mally, učitelj v Tržiču, je imenovan učiteljem na jednorazrednici v Godoviču. Petričeri šolski zvezki r prid učiteljskemu konviktu. P. i. naročnike opozarjamo na Petričev inserat na zadnji strani današnje številke ter ob jednern prosimo, da blagovole pravočasno opozoriti vse trgovce, da si naroče Petričeve šolske zvezke. Gosp. Petrič bo dal jedno tretjino dobička ^učit. konviktu"; zato bodi nas vseb skrb, da upeljemo s prihodnjim šolskim letom po vseh slovenskih šolah Petričeve šolske zvezke. Sicer pa postreže g. Petrič že od 1. vel. travna dalje lahko vsem naročilorn glede zvezkov ia vseh druzih šolskih potrebščin, ker odpre ta dan novo prodajalnico na Sv. Petra cesti. Torej, tovariši, le na delo za naš konvikt po geslu: Svoji k svojim! Nadvojvoda Ludorik Viktor t Ljubljani. Nj. c. in kr. visokost svitli gosp. nadvojvoda Ludovik Viktor, brat presvitlega cesarja, osrečil je dne 6. mal. travna stolno mesto Ljubljano ter si ogledal naprave in priprave nRudečega križa11. Zabavna knjižuica za slovensko mladino. Urejujo in izdaja Anton Kosi, učitelj v Središči, VI. zvezek, cena 15 kr. Tudi ta zvezek, kekor vsi prejšnji, irna innogo lepega in podučljivega in bi bilo le želeti, da se močno razširi na korist naše mile mladine slovenske. Nove muzikalije. Marljivi skladatelj g. Ignacij Hladnik v Novemraestu je izdal zopet štiri nove muzikalije, katerih se bodo gotovo razveselili učitelji-pevci in orglavci in sicer: I. Venite, exulternus. XII. Tantutn ergo ad IV. voces inaequales. Gena 50 kr. — II. Aspergesme, Vidi aquarn et 3 Ecce sacerdosmagnus ad IV. voces inaequales. Cena 40 kr. — III. Missa in honorem S. Familiae Jesu, Maiiae et Joseph. Pro Soprano, Alto et Bariton, organo comitante cotnposita. Gena part. in 3 glasovi 1 gld., 3 glasovi posamezno 20 ki*. — IV. Pomladni sen: a) Hrepenenje po pomladi. Dvospev za sopran in alt s spremljavo glasovirja, b) V mraku. Dvospev za sopran in bariton s spremljavo glasovirja. Cena 1 gld. Vse te muzikalije, katere najtopleje priporočamo, se dobivajo pri skladatelju v Novemmeslu. Vabilo. Novomeško učiteljsko društvo bode imelo svoj občni zbor dne 22. t. m. ob 2. uri popoludne v prostorih dekliške šole v Novem rnestu. K številni udeležbi vabi odbor. UpraTni odbor ^Zaveze" bo zboroval dne 19. t. m. ob 2. uri popoludne v BNarodnem domu" v Ljubljani. Ljudskošolski učitelji — drž. poslanci. Položaj in veljava ljudskošolskega Učitelja sta se precej izboljšala, odkar imamo novi državni šolski zakon. Najboljše priznanje jednakopravnosti učiteljev z drugimi stanovi so pa učitelji poslanci. V minoli dobi so bili trije učitelji državni poslanci insicer: Sokol, vadniški učitelj v Pragi, Pern ersdorfer, vadniški učitelj na Dunaju in Robič, kajti zadnji je bil sprva le ljudski učitelj ter je postal profesor le vsled svoje sposobnosti na c. ki*. učiteljišču, kakor n. pr. v Ljubljani Benda, Funtek in Gabišek. Letos so pa poslala predarlska mesta svobodnomiseln e g a nadučitelja iz Feldkircha D r e x e 1-a v državni zbor. Značilno je za tamošnje šolske razmere, da je bil na Predarlskeai izvoljen svobodnomiselni učitelj. To dokazuje, da se strinja ljudstvo z novo šolo. Iz Linca natn piše tvrdka Grubbauer: Občeznana tovarna šolskih zvezkov MathGrubbauer v Lincu, katera uže mnogo let zalaga slovenske pisanke in vsako leto daruje veliko število šolskib zvezkov ,Nai*odni šoli", nam naznanja, da bode, kakor dosedaj, darovala primerno število zvezkov ternu društvu in razven tega jeden del vsakoletnega čistega dohodka iz prodaje slov. pisank »društvu za zgradbo učiteljskega konvikta", ako bodonjeni zvezki v dosedanji meri v porabi ostali. — Dostavek uredništva: Zadnji pogoj ne obeta dohodka za ^konvikt", kajti zvezki gotovo ne bodo ostali v sedanji meri v porabi, ker se bodo rabili po Slovenskem, kakor vse kaže, v precejšnjeni številu tudi šolski zvezki iz Jos. Petričeve zaloge iz Ljubljane, tembolj, ker presegajo Petrieevi zvezki, kakor srno se prepričali na lastne oči, glede kvalitete vse dosedanje šolske zvezke, ki so v uporabi po naših šolah. Sicer bi pa tvrdka Grubbauer z ozirom na to, da že 30 let zaklada slovenske šole s šolskiini zvezki, lahko takoj poslala primeren prispevek ^učiteljskemu konviktu", ne pa, da to obeta šele sedaj, ko se je oglasil konkuient g. J. Petrič in še to pogojno — »ako bodo njeni zvezki v sedanji meri v porabi ostali.'' Šolski prograin nemške napredne stranke se glasi: BOhrani naj se šoli dosedanje državno nadzorstvo in rijen rnejverski značaj. Na teli podlagah naj se šolstvo pospešuje, izogibljajoč se vsacega podeželenja. Zabrani naj se zanašanje verskih prepirov v šolo. Češke šole na Dunaju. V treb dunajskih okrajih se podpisuje piošnja za eeške šole na Dunaju. Podpisalo jo je že mnogo čeških starišev. Čehi pričakujejo, da se bode rnestni zastop sedaj oziral na njih željo, ko so Čehi pripomogli pri volitvah do zmage. Če ta prošnja že druzega uspeha ne bode imela, se vsaj češki zasebni šoli na Dunaju prizaa pravica javnosti. — Po našem mnenju se Cehi inočno tnotijo, de od dunajskega krščanskosocijalnega zastopa pravičnosti pričakujejo. Če bode le od dunajskega mestnega zastopa odvisno, Gehi ne dobe nobene javne Ijudske šole na Dunaju. Koroški deželni zbor je določil naraščajdči tarif doneskom za šolo od dedščin. Ta donesek bode se začenjal, če dedščina znaša najmanj. 1000 gld., s 25 kr. od 100 gld. in bode naraščal do 2 gld. pri dedščinah nad 200.000 gld. Štrajk učiteljev. Na Gorenjem Avstrijskem so mnogi učitelji organisti. Ker pa duhovniki s prižnic vedno zabavljajo zoper učitelje, nameravajo vsi učitelji odpovedati orgljanje. S tern bodo pač župnike spravili v zadrego, kajti drugod ne bodo tako labko dobili organistov in jih bodo morali dražje plačati, kakor učitelje, katerim je orgljanje le stranski zaslužek. — Kakor čujemo, nekateri učitelji tudi pri nas iz jednacih vzrokov odpovedujejo orgljanje, da bi bili tem manj zavisni od nasprotnikov nove šole. Sicer se pa vse boljše službe oddajajo posebnim organistom; le, kjer občina ne more plačati posebnega organista, tam je učitelj — za silo — dober! Verska šola. Gorenjeavstrijski deželni zbor je sklenil resolucijo, naj se upelje verska šola. 0 tem je bila precej burna debata. Di\ Ebenhoch je ponovil vse, kar se je že za versko šolo govorilo, in pri tem zopet pokazal vso njemu lastno plitvost. Pogreval je stare fraze o važnosti verske šole za narod, prestol in altar. Škof Doppelbauer je rekel, da je sedaj veronauk v šoli stranska stvar, ko bi moral biti glavna. Dolžil je novodobno šolo, da vzgaja socijaliste, in pospešuje škilenje eez mejo. Zahteval je, naj se prepusti deželam, da šole uravnajo po svoje. Več nemških liberalcev in nacijonalcev je pa opravičevalo sedanje šolo. Poslednji so tudi zavračali klerikalna očitanja, kakor bi ne bili ravno tako dobri Avstrijci, kakor so klerikalci. Poslanec Hofreiter je izjavil, da so celo kmetje splošno zadovoljni s sedanjo šolo, sarno nekatere olajšave bi radi. Državno nadzorstvo je boljše od cerkvenega! Prarica, kali? V uradnem gališkem listu sta bili razpisani nedavno dve službi. Jedna za davčnega eksekutorja, druga za učitelja. Eksekutorju treba znati pisati in brati, a letne plače sprejme 500 gld. Učitelj, ki se mora izkazati s spričevalom usposobljenosti za ljudske in meščanske šole, dobiva pa le 300 gld. Sodnja zmota. Nedavno je v Dungenu na Pruskem umrl posestnik Scharina, ki je na smrtni postelji izpovedal, da je pred dvajsetimi leti oskrunil in umoril neko šolarico Zaradi tega hudodelstva je bil obsojen tamošnji učitelj v petnajstletno ječo, katero je že tudi prestal. Verska šola v češkem deželnem zborn. Klerikalci so tudi v češkem deželnem zboru sprožili vprašanje o verski šoli. Posebno goreče je versko šolo priporočal kiščanski socijalist Opitz, za njim pa grof Schonborn. Pokazalo se je, da so češki veleposestniki pripravljeni podpirati vsake reakcijonarne težnje. Od češke in nemške strani se je pa oglasilo več govornikov za sedanjo šolo. Pokazalo se je, da v tem vprašanju so pa Nemci in Čehi popolnoma jedini, na Češkem se šola ne srne dati klerikalcem v roke. Poslanec Pacak je svaril veleposestnike, naj nikar več ne sprožijo te stvari sedaj, ko so videli, kako hitro so Nemci in Čehi jedini, kadar gre za novodobno šolo, drugače utegnejo do tega pritirati, da se obe narodnosti obrneta proti njirn. Veleposestniki so se za svoj poraz glede verske šole Čehom s tem maščevali. da so glasovali zoper češki predlog, naj se le takim zasebnim šolam dajo deželne podpore, katere ne vsprejemajo otrok, neveščih udnega jezika. S tem so češki veleposestniki zopet pokazali svojo nezanesljivost v narodnih ozirih. Šleški deželni zbor je naročil deželnemu odboru, naj pripravi premeno šolskega zakona na sledečih načelih: 1. Učitelji naj se po starosti razdele v tri plačilne razrede; plače učiteljev prevzemi deželni zaklad, v katerega rnorajo občine 2 odstotka donašati. Občinam in okrajnirn šolskim svetom naj se da primeren upliv na nastavljanje učiteljev. Pri tej priložnosti je poslanec baron Sedlmayer hudo napadal učitelje zaradi nekega članka v nSchlesisches Schulblatt" proti deželnernu zboru. Dolžil je učitelje, da se mej njimi razširja socijalizem in pozivljal vlado, naj strogo postopa proti socijalističnim učiteljem, da izženo iz njih nihilistični duh. Pritrjeval je baronu kardinal Kopp Učitelje so pa zagovarjali dr. Menger, Tiirck in deželni predsednik. Prva dva sta posebno naglašala, da se mora učiteljem tudi pustiti pravica do svobodnega izražanja svojega mnenja. Slovanska knjižnica. A. Gabršček. Gorica. Snopič 57. 58. 59. Gena 60 kr. 239 str. Ta snopič obseza tri povesti s potovanja in šest korotanskih povestic iz peres slavnih čeških pisateljic Ane Rehakove in Gabrijele Preissove. Na čelu snopiča sta prav dobri sliki in jedrnata životopisa pisateljic. Prevod sta z dovoljenjem pisateljic priredila jako dobro velikošolca A. Dermota in I. Kunšič v Pragi. Bodi ta elegantni in po svoji vsebini izvrstni snopič, ki se dobiva tudi posamič na prodaj, vsakomur — zlasti pa slovenskemu ženstvu — toplo priporočen. Iz Solkana. Učiteljsko društvo za goriški okraj bode zborovalo dne 6. vel. travna t. 1. v Gorici na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole. K mnogobrojni udeležbi vabi vse ude — posebno tiste, ki z odborom niso zadovoljni. Odbor. Glasovi proti telovadbi šolske mladine. Jako znamenit in pozora vreden pogovor ozir. predavanje so imeli zdravniki na Dunaju pred božičnirni prazniki v seji svojega zdravniškega društva. Dr. Bum graja navado, da je v Avstriji in Nemčiji vpeljan pouk v telovadbi tako, da sledi takoj za drugimi šolskimi predmeti in povdarja posebno, da se utrujenost centralnega živčnega sistema, katera je nastala vsled pouka pri druzih predmetih, ne odpravi s sledečo telovadbo, kakor se je do sedaj vedno mislilo, ampak doseže se ravno obratno in je živčevje še bolj utrujeno in napeto. Omenjeni doktor tedaj nikakor ne priporoča telovadbe zlasti ne neposredno za druzimi učnimi predmeti, kakor je pri naših narodnih šolah navada v telovadnicah (sicer je pa na Slovenskem tako inalo telovadnic op. pis.) pri tako zvanem ^Riegentnrnen". Pravo okrepčanje utrujenega živčevja da le duševno in telesno mirovanje (spanje). Dokler pa bode ponos naših šol duševna preobložba naše mladine, (kar se tiče posebno srednjih šol op. pis.) ne moreino zahtevati dobrodejne rabe gimnastičnih vaj v obliki navadnih telovadnih vaj. Priporočljiva je telovadba le v obliki telovadnih iger. Tudi gojitev raznih ,športov" se priporoča kakor: Plavanje, veslanje, drsanje, najboljše pa je hoja po hribih in planinah. Turistika se bode tedaj gotovo tudi še v bodoče vznatnejše gojila. Izvajanju dr. Burna so potrjevali vsi navzoči člani omenjenega društva. Jos. Korošec. Obiskavanje šole na Kranjskem. V šolskem letu 1895/96 je bilo na Kranjskem 85.846 otrok (43.379 dečkov in 42.476 deklic) dolžnih obiskovati šolo in sicer vsakdanjo šolo 69.613 otrok, ponavljalno šolo pa 16.233 otrok. Hodilo jih je pa v javne Ijudske šole 71.751; v vsakdanje šole 57.831, v ponavljalne šole 13.920 in v zasobne šole 3.193 otiok. Normalno razvitih in za šolo godnih otrok je na Kranjskem bi!o še 9.416. Tedaj je bilo 118 odstotkov otrok brez šolskega pouka. Ker so otroci šolo zamujali, so stariši plačali minulo ]eto 890 gld. 90 ki\ globe in 793 gld. 50 kr. so je še dolžni plačati. To niso vesele razmere!